018-188/04 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo potrošnega materiala za tiskalnike in magnetne enote in na podlagi pritožbe podjetja MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA d.d., Dunajska cesta 121, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.08.2004

odločila:

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 57-58, z dne 28.05.2004, pod št. objave Ob-14350/04, objavil javni razpis za dobavo potrošnega materiala za tiskalnike in magnetne enote.

Vlagatelj je dne 03.08.2004 zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je s sklepom, št. 7/2004-JN-7021, z dne 09.08.2004 zahtevek za revizijo kot prepozen zavrgel. Iz obrazložitve prej navedenega sklepa izhaja, da je vlagatelj vložil revizijski zahtevek zoper obvestilo o oddaji javnega naročila št. 7/2004-JN-7021, z dne 21.07.2004, ki ga je prejel dne 23.07.2004. Vlagatelj bi moral zahtevek za revizijo vložiti najkasneje do 02.08.2004, vendar ga je vložil šele dne 03.08.2004, torej po izteku 10 dnevnega roka za vložitev revizijskega zahtevka.

Vlagatelj je dne 16.08.2004, na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka in (hkrati) predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer je predlagal naj Državna revizijska komisija obravnava predlog za vrnitev v prejšnje stanje zgolj kot dodatno obrazložitev pritožbe. Vlagatelj je navedel, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podal (že) pred naročnikom in mu predlagal, da naj v kolikor bo le-tega štel za utemeljenega, razveljavi izpodbijani sklep in odloči o revizijskem zahtevku, v nasprotnem primeru pa naj o pritožbi odloči Državna revizijska komisija. Vlagatelj navaja, da ZRPJN v petem odstavku 3. člena določa, da se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04; v nadaljevanju: ZPP) v prvem odstavku 324. člena določa obvezne sestavine pisne sodbe (in sicer: uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk o pritožbi), v šestem odstavku 324. člena pa določa, da mora biti v pravnem pouku o pritožbi naveden rok za vložitev pritožbe in organ, pri katerem se le-ta vloži. Vlagatelj navaja, da je prejel Obvestilo o oddaji javnega naročila dne 23.07.2004 in da se je 10 dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo iztekel dne 02.08.2004. Vlagatelj še navaja, da Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) v 78. členu ne določa pravnega pouka kot obvezne sestavine odločitve o oddaji naročila, vendar meni, da ima pomanjkanje pravnega pouka v le-tem ravno takšne posledice, kot če pravnega pouka ne bi imela sodba in bi prava neuka stranka zamudila rok za pritožbo. Vlagatelj ne more mimo ugotovitve, da bi bili ponudniki v postopkih javnega naročanja neutemeljeno v slabšem položaju od pritožnikov v vseh drugih postopkih. Ustava RS je enaka za vse, kar pomeni, da ima vsakdo pravico do pritožbe oz. drugega pravnega sredstva proti odločbam državnih organov oz. nosilcev javnih pooblastil, kar naročnik prav gotovo je. ZRPJN daje vsakemu ponudniku možnost vložitve revizijskega zahtevka zoper odločitev naročnika, ki pa jo laični ponudnik učinkovito izkoristi le, če ima v odločbi oz. obvestilu celovit in pravilen pravni pouk. Tako je naročnikovo obvestilo nepravilno in nezakonito, s čimer je naročnik prekršil prvi in šesti odstavek 324. člena ZPP, kakor tudi ustavno pravico vsakega ponudnika do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).
Da mora odločitev o oddaji naročila oz. priznanju sposobnosti vsebovati pravni pouk o pravici do pridobitve dodatne obrazložitve in o tem, da teče rok za vložitev zahtevka po pridobitvi dodatne obrazložitve, izhaja tudi iz 78. člena ZJN-1 (ZJN-1 s komentarjem, GV, 2004, str. 302). Ker naročnik ni pravilno uporabil določb materialnega oz. procesnega prava in s tem prikrajšal vlagatelja za pravico do pritožbe, je podan pritožbeni razlog po 1. oz. 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP.
Vlagatelj še navaja, da naročnik ne sme prezreti dejstva, da je vlagatelj v postopku do dne 03.08.2004 nastopal brez odvetnika (pooblastilo je bilo dano odvetniku šele dne 03.08.2004), torej kot prava neuka stranka in ni mogel vedeti, da je izpodbijano obvestilo nepravilno in nezakonito. Vlagatelj torej kot prava neuka stranka ni bil poučen o pravici do pravnega sredstva oz. o roku, v katerem ga mora vložiti, zato je izpodbijani sklep, ki temelji na nezakoniti odločbi prav tako nezakonit in nepravilen.
Vlagatelj še navaja, da je pri naročniku vlaga predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki naj ga Državna revizijska komisija obravnava kot obrazložitev pritožbe. Vlagatelj pojasnjuje, da je odvetnika Aleša Avbrehta v tej zadevi pooblastil šele dne 03.08.2004. Pooblaščenec je bil namreč od 19.07.2004 do 02.08.2004 hudo bolan in ni posloval do 03.08.2004. Na tem mestu seveda ni utemeljeno očitati pritožniku, da bi lahko pooblastil drugega odvetnika, saj vlagatelj kot prava nauka stranka sploh ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da ima pravico do pravnega sredstva in da je morala le-tega vložiti v roku 10 dni. Pooblaščenec je tako dne 03.08.2004 nemudoma vložil zahtevek za revizijo. Navedeno je nedvomno nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja to je utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Niti vlagatelj (brez pooblaščenca), niti pooblaščenec ob odsotnosti pravnega pouka, nista pričakovala, da bo naročnik revizijski zahtevek kot prepozen zavrgel.
Vlagatelj meni, da je sklicevanje na opravičljivo zamudo zakonskega roka za vložitev revizijskega zahtevka glede na zgoraj navedeno, utemeljeno. Vlagatelj na koncu poudarja, da je pravni pouk po izrecnih določbah 324. člena ZPP in 78. člena ZJN-1 bistvena sestavina odločbe o izbiri ponudnika, izdane na prvi stopnji, posledice takšne odločbe pa ne smejo iti v škodo ponudnika.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov postopka, in sicer 50 točk za študij spisa, 2000 točk za sestavo pritožbe, 200 točk za konferenco s stranko, 2% materialnih stroškov ter 20% DDV.

Po pregledu dokumentacije ter po proučitvi navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija v skladu s 2. alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je dolžna, v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZJN-1, o pritožbi odločiti v roku osmih dni, zato ni upoštevala vlagateljevega predloga, naj odloči o pritožbi (le), če naročnik ne bo ugodil vloženemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo na podlagi 13. člena ZRPJN, zavrgel iz procesnih razlogov s sklepom, št. 7/2004-JN-7021, z dne 09.08.2004.

ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zakon torej določa, da je po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni. Rok je prekluziven in začne teči od prejema odločitve o oddaji javnega naročila, oziroma, če je ponudnik od naročnika pravočasno zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1, (najkasneje) od prejema obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila.

ZRPJN v 13. členu (Predhodni preizkus zahtevka za revizijo) določa, da naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena tega zakona (prvi odstavek 13. člena ZRPJN). Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, se zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh (drugi odstavek 13. člena ZRPJN).

Pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo mora torej naročnik preveriti, če so v skladu z ZRPJN podane vse procesne predpostavke za odločanje, med njimi tudi pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je naročnik z le-tem vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen, pri čemer je svojo odločitev oprl na določilo 13. člena ZRPJN. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je vlagatelj vložil revizijski zahtevek šele dne 03.08.2004, čeprav se je (skrajni) rok za vložitev slednjega iztekel (že) dne 02.08.2004.

Med strankama v tem revizijskem postopku je nesporno dejstvo, da vlagatelj prejel Obvestilo o oddaji javnega naročila (dokument št. 7/2004-JN-7021, z dne 21.07.2004) dne 23.07. 2004. V skladu s pravili o štetju rokov iz 111. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi v postopku revizije javnih naročil, se je v obravnavanem primeru zadnji rok za vložitev revizijskega zahtevka izrekel dne 02.08.2004, vlagatelj pa je vložil zahtevek za revizijo šele dne 03.08.2004. Tudi z opisanim v predhodnem stavku se naročnik in vlagatelj v celoti strinjata oz. v zvezi s tem med njima ni spora.

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je potrebno zaključiti, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo nedvomno vložen po poteku prekluzivnega desetdnevnega roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN in je zato v procesnem smislu vložen prepozno. Iz tega razloga je naročnik ravnal pravilno, ko ga je po predhodnem preizkusu procesnih predpostavk v skladu s 13. členom ZRPJN s sklepom, št. 7/2004-JN-7021, z dne 09.08.2004, zavrgel, vlagatelja pa v pravnem pouku omenjenega sklepa pravilno podučil, da lahko (v primeru, če se s takšno odločitvijo naročnika ne strinja) v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo (drugi odstavek 13. člena ZRPJN).

Vlagatelj očita naročniku, da v spornem obvestilu ni navedel pravnega pouka, kar po njegovem mnenju ob upoštevanju smiselne uporabe določb ZPP, ki v prvem odstavku 324. člena določa obvezne sestavine pisne sodbe (to so uvod, izrek, obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi), v šestem odstavku 324. člena pa določa, da sodišče v pravnem pouku o pritožbi navede rok za vložitev pritožbe in sodišče pri katerem se pritožba vloži, ne more iti v škodo ponudnika (vlagatelja). Vlagatelj meni, da je naročnik na ta način ravnal ne le v nasprotju z ZPP pač pa tudi v nasprotju s 25. členom Ustave RS.
Pritrditi gre sicer vlagateljevi navedbi, da se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil (in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom), glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe ZPP. Vlagatelj pri tem opozarja na pritožbene razloge iz 1. in 3. točke 338. člena ZPP (Razlogi iz katerih se sme sodba izpodbijati), pri tem pa spregleda, da je odločitev o oddaji naročila (oz. obvestilo o oddaji javnega naročila, kakor je sporni dokument poimenoval naročnik), v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 akt naročnika, s katerim je slednji odločil o izbiri najugodnejšega ponudnika. Revizijski postopek (kjer se smiselno uporabljajo določbe ZPP) pa se začne šele z vložitvijo zahtevka za revizijo, v skladu z določbami ZRPJN, kjer sprva naročnik (16. člen ZRPJN), nato (v primeru, ko se vlagatelj z naročnikovo odločitvijo ne strinja - 17. člen ZRPJN) pa še Državna revizijska komisija (23. člen ZRPJN) odloči o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe mestoma nejasne in v nasprotju s samimi seboj. Tako vlagatelj v pritožbi najprej navaja, da ZJN-1 v 78. členu ne določa pravnega pouka kot obvezne sestavine obvestila o oddaji javnega naročila, v nadaljevanju pa trdi, da pravni pouk po izrecnih določbah 78. člena ZJN-1 bistvena sestavina odločbe o izbiri ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 podrobno ne pojasnjuje vsebine odločitve o izbiri, določa le, da mora naročnik svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge za le-to ter da mora naročnik o svoji odločitvi obvestiti ponudnike (prvi odstavek 78. člena ZJN-1). Ker torej ZJN-1 med sestavinami odločitve o oddaji naročila ne navaja pravnega pouka, Državna revizijska komisija meni, da le-ta po ZJN-1 ni nujen, je pa zagotovo primerno, če naročnik v odločitvi o oddaji naročila pouči ponudnike (tudi) o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo. Sicer pa je naročnik le-to tudi storil. Naročnik je namreč v spornem obvestilu o oddaji javnega naročila opozoril ponudnike tako na možnost vložitve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1), kot tudi na možnost vložitve revizijskega zahtevka (12. člen ZRPJN). Povedano drugače. Ponudniki so bili seznanjeni z možnostjo, da lahko v roku desetih dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila vložijo revizijski zahtevek, hkrati pa jih je naročnik seznanil tudi z možnostjo, da lahko v osmih dneh od prejema pismenega odpravka odločitve naročnika vložijo (pri naročniku) zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V desetih dneh od prejema le-te pa lahko ponudnik vloži (še) zahtevek za revizijo. Naročnik je namreč v obvestilu o oddaji javnega naročila (4. točka) zapisal: "Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko v roku osmih dni od dneva prejema tega obvestila vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oz. ki meni, da postopek ni bil izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih, lahko zoper odločitev naročnika vloži zahtevek za revizijo v roku desetih dni, po prejemu tega obvestila oz. prejemu dodatne obrazložitve o oddaji naročila.".

ZRPJN ne ureja instituta vrnitve v prejšnje stanje, zato je (tudi) v takšnih primerih, v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, potrebno smiselno uporabiti določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. V skladu z določilom prvega odstavka 117. člena ZPP se predlog za vrnitev v prejšnje stanje poda pri sodišču, pri katerem bi bilo potrebno opraviti zamujeno dejanje, katero o predlogu, na podlagi 120. člena ZPP tudi odloči.
V obravnavanem primeru je vlagatelj navaja, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podal pred naročnikom, v obravnavano pritožbo pa ga je vključil le kot dodatno obrazložitev le-te. Ker je v predmetni zadevi okoliščina v zvezi z zamudo vložitve zahtevka za revizijo nastala v postopku pred naročnikom, bo moral o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločiti naročnik.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval povračilo stroškov, nastalih s pritožbo, in sicer 50 točk za študij spisa, 2000 točk za sestavo pritožbe, 200 točk za konferenco s stranko, 2% materialnih stroškov, ter 20% DDV.
Državna revizijska komisija je svojo odločitev o stroških oprla na določila ZPP, ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. ZPP v prvem odstavku 165. določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker vlagatelj s pritožbo ni uspel, je bilo potrebno zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, ki so mu nastali s pritožbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 17.08.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije






Vročiti:

- ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJ, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana
- odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran