018-187/04 Ministrstvo za informacijsko družbo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji za "izbor lokacij in izgradnjo infrastrukture za širokopasovna omrežja na podlagi ukrepa 1.4 EDP" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Gratel d.o.o., Skorba 40, Ptuj, ki ga zastopa odvetnik Dušan Tršan, Čufarjeva 3/II, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za informacijsko družbo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 20.08.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je delno utemeljen. Postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji za izbor lokacij in izgradnjo infrastrukture za širokopasovna omrežja na podlagi ukrepa 1.4 EDP, objavljen v Ur. l. RS, št. 70/04, z dne 28.06.2004, pod številko objave Ob - 17543/04 se razveljavi v delu, kolikor se nanaša na predvidene oddaje novih javnih naročil brez predhodne objave na podlagi 2. točke 89. in 2. točke 97. člena ZJN-1 (točka 1.4., Predmet javnega naročila) in glede točke "Podpisano pismo o podpori občine" (1.8. h, Seznam razpisne dokumentacije). V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

2. Naročnik objavi nov rok za oddajo ponudb na način, kot je bil objavljen javni razpis.

3. Naročnik je vlagatelju dolžan plačati stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.06.2004 sprejel sklep, št. 3350-9/2004-7, o začetku postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo. Naročnik je v Ur. l. RS, št. 70/04, z dne 28.06.2004, pod številko objave Ob - 17167/04, objavil predhodni javni razpis za javno naročilo in v (istem) Ur. l. RS, št. 70/04, z dne 28.06.2004, pod številko objave Ob - 17543/04, objavil javni razpis po postopku s pogajanji za javno naročilo za izbor lokacij in izgradnjo infrastrukture za širokopasovna omrežja na podlagi ukrepa 1.4 EDP.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, št. 3350/9G04, z dne 22.07.2004, v katerem navaja, da ima interes za dodelitev naročila in je zato tudi dvignil razpisno dokumentacijo. Vlagatelj navaja, da je po pregledu razpisne dokumentacije ugotovil vsebinske neskladnosti z veljavno zakonodajo in kršitve, zaradi katerih bi v nadaljevanju vlagatelju lahko nastala škoda.
V prvi točki zahtevka za revizijo vlagatelj v zvezi s točko 1.1. (Vrsta postopka) razpisne dokumentacije navaja, da bi moral naročnik ravnati v skladu s 17. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) in oddati javno naročilo po odprtem ali omejenem postopku. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da gre za izjemni primer oddaje gradenj na lokacijah v Republiki Sloveniji, ko narava naročila in z naročilom povezana tveganja ne dopuščajo naročniku, da bi v celoti ocenil stroške naročila. Vlagatelj navaja, da naročnik za takšno trditev in ravnanje nima ustreznih strokovnih podlag, saj so lokacije končnih prejemnikov v Republiki Sloveniji znane, enako tudi tehnologija povezav. Vlagatelj prav tako navaja, da je sklicevanje in pridržanje pravice oddajanja eventualne dodatne gradnje in storitve na podlagi 89. in 97. člena ZJN-1, v neskladju z vsebino konkretnega razpisa in vsebino navedenih členov zakona, ki zahtevajo konkretno navedbo del v primarnem razpisu, da se lahko izvedejo dela, ki so vsebinsko navedena v 89. in 97. členu ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je naročnik tako kršil 4. člen ZJN-1 (načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev).
Vlagatelj v zvezi s točko 1.4. (Predmet javnega naročila) razpisne dokumentacije, v drugi točki zahtevka za revizijo, navaja, da je predmet javnega naročila izbor lokacij končnih uporabnikov, ki jih prosto predlagajo ponudniki. Naročnik, po mnenju vlagatelja, s svojo zahtevo ne zagotavlja, da med ponudniki v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila ne bi bilo razlikovanja in tako ustvarja okoliščine, ki pomenijo diskriminacijo ponudnikov oziroma ponudb, kar pa je v neskladju s 7. členom ZJN-1. Naročnik s pozivom ponudnikom, da zaradi "povečanja cenovne učinkovitosti investicije" na delih tras, ki so namenjene povezovanju končnih prejemnikov, istočasno gradijo tudi optično infrastrukturo za svoje lastne potrebe in za potrebe prostega trga ter za enakovrstne potrebe organizacij, ki ne spadajo med končne prejemnike navedene v prilogi 1. Poleg tega zahteva, da morajo ponudniki v celoti kriti stroške svoje infrastrukture (kot npr. stroške cevi in optičnih kablov), stroški gradnje na skupnih odsekih tras pa se morajo deliti sorazmerno glede na število in dimenzijo položenih cevi. Le v izjemnih primerih bo ključ te delitve dogovorjen s pogajanji med ponudniki. Naročnik, po mnenju vlagatelja, s tem ustvarja razlikovanje med ponudniki, ki je v nasprotju z že omenjenim določilom 7. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da naročnik, pri ključu delitve stroškov sofinanciranja skupnih projektov, ne omenja stroškov, ki so pri tovrstnih gradnjah očitni (stroški projektiranja investicije, stroški upravnih postopkov, odškodnine za plačilo služnosti, stroške ostalih odškodnin), kar povzroča neenakost med ponudniki, če so dodatni stroški le predmet pogajanj in ne element in kriterij za izbor ugodnejšega izvajalca.
V zvezi s točko 1.8. (Seznam razpisne dokumentacije) razpisne dokumentacije, vlagatelj v tretji točki zahtevka za revizijo navaja, da je v alinei f) "Referenčna ponudba" zahtevana podvojena referenca s strani investitorja. Z navedenim pogojem naj bi naročnik diskriminiral ponudnike, kajti njihovi dosedanji naročniki (investitorji) niso dolžni potrjevati referenčnih podatkov ali dovoljevati uporabe kopij delov ali celotne dokumentacije o pravnih poslih s ponudniki oziroma izvajalci proti tretji osebi. V alineah g) "Pismo o nameri..." naročnik zahteva pridobitev pisma o nameri pridobitve infrastrukture za širokopasovno povezavo s podpisi vključenih in predvidenih končnih prejemnikov. S tem dejanjem naj bi prenašal del pristojnosti in odgovornosti na končnega uporabnika oziroma na razmerje končni uporabnik - ponudnik, s čimer diskriminira ponudnike. V alinei h) "Podpisano pismo o podpori občine..." naročnik zahteva podpisano pismo podpor vseh občin, na območju katerih se predvideva izgradnja projekta. Naročnik ne definira vsebine "pisma podpore" in s tem, po mnenju vlagatelja, diskriminira ponudnike, predvsem v primerih, če se bodo občine zainteresirane priključiti izvedbi investicije in kot tretja zainteresirana stranka biti udeležena pri "povečani cenovni učinkovitosti investicije", kot je navedeno v razpisni dokumentaciji.
V zvezi s točko 1.9. (Razpisni pogoji za izbiro izvajalcev) razpisne dokumentacije, vlagatelj v četrti točki zahtevka za revizijo navaja, da naročnik v podpoglavju 1.9.2. (7. pogoj) predpisuje višino letne realizacije ponudnika v letu 2003. Vlagatelj je mnenja, da naročnik s predpisovanjem praga diskriminira uporabnike in omejuje konkurenco, kar je v neskladju s 5. členom ZJN-1. Vlagatelj dalje navaja, da v podpoglavju 1.9.3. naročnik zahteva poleg potrjenih referenc, tudi vsaj en uspešno izveden projekt optične povezave. S tem, po mnenju vlagatelja, omejuje nabor možnih ponudnikov, kar je v neskladju s 5. členom ZJN-1.
V peti točki zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je v točki 1.10 (Razpisni pogoji za izbiro predlogov projektov) razpisne dokumentacije naročnik v alinei "a" zahteval ponudbo z optičnimi povezavami vsaj 5-ih končnih uporabnikov in v alinei "b" zahteval pisma o nameri končnih prejemnikov in pisma o podpori občin. Naročnik s temi zahtevami diskriminira možne ponudnike, omejuje konkurenco in prenaša del pristojnosti in odgovornosti iz naslova tega javnega naročila na razmerje ponudnik - končni uporabnik.
Vlagatelj pod točko 6. zahtevka za revizijo navaja, da je v poglavju 1.11. (Datum izvedbe) razpisne dokumentacije naročnik zahteval, da je zaključek projekta najkasneje do 1.11.2004 in je kot tak točkovan. Izjava ponudnika o zaključku projekta ni z ničemer zavarovana in za navedbo poljubnega datuma ne odgovarja. Merila ni možno preizkusiti. Prav tako, po navedbah vlagatelja, pod točko 7. tudi kriterija v poglavju 1.11 (število povezanih končnih prejemnikov) razpisne dokumentacije ni možno preizkusiti. Maksimiziranje števila točk (30) diskriminira uporabnike, ki bi v svojo ponudbo zajeli več lokacij.
V točki 8. zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da v poglavju 1.11. (Ocena tehnične izvedbe) razpisne dokumentacije, v nobeni od navedenih alinei ni navedena cena konkretnega objekta ali tehnične rešitve, iz česar po mnenju vlagatelja izhaja, da se pomembne vrste meril (cena realnega objekta) ne da preizkusiti. Vlagatelj ugotavlja, da se navedena merila v celoti ne dajo preizkusiti glede na poljubni izbor, ki ga lahko izberejo izvajalci, lokacije in število končnih uporabnikov. Navedena merila so tako tudi diskriminatorna. Vlagatelj opozarja, da naročnik ponudnike tudi ne seznanja z osnovnimi cilji in nameni Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prioriteta 5 DRP pomeni spodbujanje skladnega regionalnega razvoja in se dodatno zagotavlja skozi upoštevanje prostorske razmestitve posameznih projektov (spatial targetting), saj je potrebno skozi EPD zagotoviti, da bodo imele sofinancirane aktivnosti, ugodne učinke na blaginjo ljudi v vseh predelih Slovenije. Vlagatelj ugotavlja, da so upoštevajoč smernice EPD, kriteriji za ocenjevanje ponudb napačno določeni, saj so finančna sredstva in poraba le-teh namenjena za razvoj celotne Slovenije, točkovanje pa namenja največ točk projektom, ki bodo imeli v svoji sestavi največ fakultet, visokošolskih organizacij itd. Pri tem je, po mnenju vlagatelja, očitno jasno, da bodo projekti izvajalcev, ki bodo narejeni za urbano celoto mesta Ljubljane oziroma Maribora in izvajalci, ki so že vrsto let znani na teh teritorijih, lažje pridobili soglasja in reference občin kot izvajalci, ki bi hoteli izvesti isti projekt, pa zaradi prej opisanih ovir ne bodo prišli do popolne dokumentacije. Ker so razpisni pogoji nedorečeni in nedefinirani in ker ne upoštevajo objektivnih kriterijev ocenjevanja in vrednotenja ponudb, so z navedenega vidika diskriminatorni in nesprejemljivi.
Vlagatelj pod točko 9. zahtevka za revizijo končno navaja, da so v točki 1.12. (Postopek izbora ponudb s pogajanji) razpisne dokumentacije iz alinee 7 razvidna naslednja dejanja ponudnika dodajanje ali odvzemanje končnih prejemnikov, prilagajanje projekta glede na potrebe in izdelava razpisne dokumentacije kot končni cilj pogajanj in oddaja končne ponudbe s ceno po principu "dogovorjena skupna cena". Vlagatelj ugotavlja, da je iz navedenega razvidno, da naročnik želi spreminjati del meril med postopkom izvajanja javnega naročila, kar je v neskladju s tretjo alineo (očitno tretjim odstavkom 50. člena) ZJN-1. V okviru postopka je predvidena izdelava nove razpisne dokumentacije in ponovnega zbiranja ponudb, iz česar izhaja, da je razpisna dokumentacija po tem javnem naročilu takšna, da priprava pravilne ponudbe ni možna, kar je sicer zahteva 23. člena ZJN-1. Termin "dogovorjena skupna cena" ni v skladu z vsebino ZJN-1, ki pozna in definira le ceno in vrednost naročila in kriterije po katerih se primerjajo ponudbe.
Vlagatelj predlaga, da naročnik v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila in vlagatelju povrne znesek stroškov revizije v višini vplačane takse za revizijo.

Naročnik je dne 03.08.2004 z dokumentom, št. 3350-9/2004, zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, je zahtevek za revizijo pravočasen, pravilen in da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik navaja, da trditev vlagatelja, da naročnik nima pravne podlage za izvedbo postopka s pogajanji po predhodni objavi, ni točna. Naročnik je objavil javno naročilo na podlagi 2. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-l. Naročnik navaja, da bi, če bi lahko določil končne prejemnike in izdelal projekte, to že storil in objavil konkretne projekte. Ker pa so možnosti za povezave posameznih končnih uporabnikov vnaprej neznane (ni jasno niti, katere uporabnike na katerih lokacijah je tehnično mogoče povezati, saj je to predlog posameznega ponudnika in tudi predmet pogajanj), ni mogoče vnaprej oceniti stroške naročila. Naročnik vnaprej ne more vedeti, kateri končni uporabnik bo dal soglasje za njegovo povezavo v omrežje, izvedba razpisa za iskanje interesentov - končnih uporabnikov pa ne bi bila možna zaradi dejstva, ker je projekt vezan na povezavo več končnih uporabnikov ter možnost konkretne realizacije, kjer je vsaka medsebojna povezava več končnih uporabnikov svojevrstna rešitev, končni uporabniki pa ne vedo drug za drugega. Naročnik navaja konkreten primer: končni uporabnik bi sicer lahko oddal predlog, vendar ga v primeru, da okrog njega na razdalji več deset kilometrov ni drugega interesenta, ne bi mogli povezati, saj ni znano, v katero omrežje. Podobno bi bilo z končnim uporabnikom, ki bi sicer bil fizično povsem blizu, pa ga tehnično gledano zaradi fizičnih ovir ne bi mogli povezati v omrežje. Taki projekti nujno zahtevajo usklajevanje in koordinacijo, vrednosti predmeta naročila pa zaradi z izvedbo povezanih tveganj posledično ni mogoče v celoti določiti. Sklicevanje na možnost oddaje dodatnih gradenj in storitev po 89. in 97. členu ZJN- 1, ki mu oporeka vlagatelj, je predvideno v omenjenih členih, saj je navedeno, da mora naročnik možnost takih oddaj navesti že v prvotnem naročilu, kar je naročnik tudi storil. V primeru, da naročnik tega ne bi storil, omenjenih členov ne bi smel uporabiti, tudi če bi bili v prihodnosti za to izpolnjeni vsi ostali pogoji. Naročnik še navaja, da bo oddal dodatne gradnje in storitve po postopku s pogajanji le, če bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji - pravno varstvo pa bo vlagatelj lahko uporabil tudi v teh postopkih. Na očitke vlagatelja, da naročnik diskriminira potencialne ponudnike s tem, ko predvideva možnost gradnje infrastrukture za lastne potrebe ali za potrebe prostega trga, pri čemer ne definira natančno stroškov delitve, če teh ne bo mogoče deliti na polovico (ključ bi moral v tem primeru biti dogovorjen med pogajanji), naročnik odgovarja, da s takim ravnanjem ne diskriminira ponudnikov, saj način izbire posameznega projekta ni v nobeni povezavi z določitvijo delitve stroškov med končne uporabnike in stroškov gradnje za lastne potrebe ali trg. Glede navedbe vlagatelja, da način določitve delitve stroškov ni v celoti določen, naročnik navaja, da je tipičen primer delitve stroškov med izgradnjo za končne prejemnike in izgradnjo za lastne potrebe ponudnika oz. za trg, natančno določen, da pa glede na predmet naročila v praksi ni mogoče zajeti prav vseh možnih dejanskih situacij, do katerih bi lahko prišlo na trgu. Ker predhodno ni mogoče v celoti določiti vseh možnih ključev delitve stroškov izgradnje, je naročnik izbral postopek, ki mu ga za take primere dovoljuje veljavna zakonodaja, obenem pa je ta postopek, po mnenju naročnika, v celoti transparenten, saj je objavljen v uradnih glasilih.
Glede navedbe v zvezi z alineo f) razpisne dokumentacije, naročnik navaja, da ravna skladno z zakonom, saj mu 2.a) točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 dovoljuje, da od ponudnikov zahteva sezname referenc, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu (seveda s strani naročnikov oz. investitorjev). Glede "Pisma o nameri" naročnik ugotavlja, da je zahteva po takem pismu v smiselni povezavi s predmetom javnega naročila, saj ponudnik ne more v omrežje povezati končnega uporabnika, ki za to ne da soglasja (potrebno je fizično povezati lokacijo končnega uporabnika s točko v njegovi stavbi ali na njegovem zemljišču - zahteva je torej smiselna in v celoti v povezavi s predmetom naročila, obenem pa to pismo predstavlja tudi prijavo in s tem osnovo za dodelitev sredstev končnemu uporabniku). Glede "pisma o podpori občine" naročnik navaja, da je tako pismo smiselno in v povezavi s predmetom naročila, saj je njegovo okvirno oziroma minimalno vsebino določil že naročnik in zato diskriminacije, tako kot to navaja vlagatelj, ni.
Naročnik navaja, da je višino letne realizacije določil glede na obseg ponudbe. Ponudnik mora s pogojem izkazati, da po obsegu obvladuje poslovanje vsaj v višini realizacije, ki jo ponuja v svoji ponudbi. Ponudnik, ki tovrstnega obsega poslovanja nima, ne bo mogel izvesti posla. Realizacija posla v konkretnem primeru pomeni, ob predpostavki izvedbe do 1.11.2004, trimesečno realizacijo, kar ob dejstvu zagotovitve ustrezne opreme, kapacitet in zalog blaga predvideva določeno finančno sposobnost. Tudi organizacija ponudnika mora biti prilagojena tovrstnemu obsegu poslovanja, da bo vlagatelj lahko izvedel posel, katerega obseg je sam predvidel.
Glede uspešno izvedenega projekta optične povezave kot zahtevane reference, naročnik ugotavlja, da to res omejuje nabor možnih ponudnikov, vendar je zahteva upravičena, saj mora ponudnik izkazati, da to tehnologijo povezav obvladuje - negospodarno bi bilo, da tega ne bi zahteval, saj ne bi vnaprej vedel, ali bo ponudnik sposoben izvesti omenjene optične povezave (varjenje, testiranje povezav, polaganje optičnih povezav je specifično glede na polaganja drugih vrst napeljav). Naročnik, iz zgoraj omenjenih razlogov, zato zavrača zahtevek za revizijo tudi v tej točki.
Glede povezave vsaj petih končnih uporabnikov in zahtev po njihovem soglasju (pisma o nameri) naročnik ugotavlja, da možnih ponudnikov s tem ne omejuje, saj ne more prisiliti potencialnega končnega uporabnika, da ta sprejme povezavo v omrežje, če le-ta te povezave ne potrebuje. Naročnik je kot prag smiselnosti povezav zahteval vsaj 5 končnih uporabnikov (sicer je financiranje omrežja zanj negospodarno).
Glede zahtev po preizkusu pogojev naročnik ugotavlja, da je pismo o nameri povsem zadostno dokazilo za vključitev v projekt. Pravila EPD dopuščajo kot možen način izvedbe tudi javno naročilo, ukrep pa predvideva javno naročilo kot postopek za dodelitev sredstev posameznim projektom.
Glede navedbe, da merila rok izvedbe ni možno preizkusiti, naročnik navaja, da trditev ni točna. V primeru izbire bi bil rok izvedbe naveden v pogodbi, skupaj z vsemi posledicami, ki izhajajo iz kršitve pogodbe. Naročnik navaja, da je interpretacija vlagatelja, da ni mogoče preizkusiti nobenega merila ali pogoja, nevzdržna. Pri tem naročnik poudarja, da je vsak ponudnik zavezan k ponudbi. Naročnik je pri uporabi meril avtonomen in enostavno ne omejuje ponudnikov, da bi ne ponudili več lokacij, če to želijo (vendar jih ne točkuje bolje). Ponudnik lahko tudi zniža povprečne stroške na lokacijo, saj je ta optimizacija upoštevana pri drugem merilu.
Navedba vlagatelja, da so ponudniki diskriminirani, saj cene realnega objekta ni mogoče preizkusiti, je, po mnenju naročnika, neutemeljena iz že navedenih razlogov. Naročnik nima vpliva na konkretno situacijo na posameznih območjih. Če na določenem območju ni nikogar povezati v omrežje, se seveda projekta ne da narediti. Tam, kjer je več potencialnih lokacij in uporabnikov, je možnost izvedbe projekta večja, s tem pa tudi enakomeren proporcionalni razvoj, saj je na teh območjih naselitev večja. Zasledovanje cilja in ustreznost skladnosti z EPD, ne more biti predmet revizijskega zahtevka. Projekti se bodo ocenjevali na podlagi pravilnih ponudb. Naročnik ugotavlja, da je postopek glede na naravo tak, da predmeta naročila vnaprej ni mogoče v celoti definirati, zato so mogoče prilagoditve v postopku s pogajanji. Ne glede na možno spreminjanje predloga projekta v fazi pogajanj, naročnik še navaja, da bodo projekti v vrstni red razvrščeni na podlagi vnaprej znanih meril, ki se ne bodo spreminjala. Če se bo pri posameznem projektu kaj spremenilo, npr. zaradi potreb konkretne izvedbe, to ne bo vplivalo na uvrstitev projekta, kar tudi jasno izhaja iz dokumentacije. Ponudniki zato ne bodo diskriminirani. Naročnik tudi navaja, da je termin "dogovorjena skupna cena" ali "fiksna skupna cena" tip gradbene pogodbe in ni v povezavi z merili iz 51. člena ZJN-l, temveč definira način določitve pogodbene vrednosti.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila in ga na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 09.08.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 3350-9/2004/39, z dne 12.08.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot oseba, ki je prevzela razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V zvezi z navedbo vlagatelja, ki se nanaša na izbiro postopka (postopek s pogajanji po predhodni objavi) velja ugotoviti, da je naročnik v svojem sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, zadovoljivo pojasnil razloge za izbiro postopka s pogajanji po predhodni objavi. Pri tem velja posebej poudariti, da je odločitev o izbiri postopka prepuščena naročniku glede na predmet javnega naročila, ob izpolnitvi zakonskih pogojev, ki jih določa ZJN-1 za posamezno vrsto postopka. Glede na to, da gre v predmetnem postopku za postopek s pogajanji po predhodni objavi velja tudi ugotoviti, da so prav zaradi javne objave, imeli oziroma imajo vsi ponudniki na relevantnem trgu možnost sodelovati v tem postopku, prav tako pa so oziroma bodo imeli možnost uveljavljati tudi pravno varstvo. S predhodno objavo se namreč zagotavlja načelo transparentnosti (6. člen ZJN-1), kot eno temeljnih načel javnega naročanja in s tem tudi možnost sodelovanja vseh potencialnih ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila.

V zvezi z nadaljnjo navedbo vlagatelja, ki se nanaša na izbiro postopka (točka 1), velja ugotoviti, da si naročnik v četrtem odstavku točke 1.4. (Predmet javnega naročila) pridržuje pravico oddati eventualne dodatne gradnje na podlagi 87. in 97. člena ZJN-1. V zvezi s tem gre ugotoviti, da iz sklepa, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil, izhaja, da naročnik uporabo navedenih členov (očitno) vezal na zakonsko določbo, da je mogoče nova javna naročila oddati na podlagi navedenih členov, če naročnik možnost takih oddaj navede že v prvotnem javnem naročilu (kar pa določata 2. točki obeh členov). V zvezi s tem velja izpostaviti, da je možnost oddaje takšnih gradenj (oziroma storitev) vezana na predhodni javni razpis, torej na uporabo instituta, ki zagotavlja enakopravnost, transparentnost in konkurenčnost v postopkih oddaje javnih naročil. Vendar je pojem "javnega razpisa" potrebno interpretirati ozko (v povezavi s 3.e. točko 7. člena Direktive 93/37/EEC oziroma v povezavi s 3.f točko 11. člena Direktive 92/50/EEC), kar pomeni, da se veže dopustnost oddaje javnega naročila na podlagi 2. točke 89. oziroma 2. točke 97. člena ZJN-1 na predhodno izveden postopek oddaje javnega naročila po odprtem ali omejenem postopku. Zapisano drugače: naročnik lahko predvidi oddajo novih javnih naročil le v odprtem in omejenem postopku in šele nato uporabi 2. točko 89. oziroma 2. točko 97. člena ZJN-1 (le po predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku). Oddaja novih javnih naročil brez objave po 2. točki 89. in 97. člena ZJN-1 je namreč pogojena z natančnim opisom predmeta osnovnega javnega naročila. Sicer pa ima naročnik možnost oddaje javnega naročila (le) na podlagi 1. točke 89. člena ZJN-1 oziroma 1. točke 97. člena ZJN-1 (dodatne gradnje oziroma storitve v višini 50%). V tem delu je torej zahtevek za revizijo delno utemeljen.

V zvezi z deloma nejasnimi očitki vlagatelja, ki se nanašajo na predmet javnega naročila, velja ugotoviti, da vlagatelj ne pojasni, v čem naj bi bilo razlikovanje (diferenciacija) med ponudniki, kot ga opisuje vlagatelj (na splošno ni mogoče očitati, da bi to bilo v nasprotju z načelom gospodarnosti) nedopustno, kako utegne to nanj vplivati oziroma kako bilo s tem kršeno načelo enakopravnosti med ponudniki. Pri tem velja tudi ugotoviti, da vlagatelj sicer navaja številne okoliščine, vendar pa ne obrazloži oziroma ne navede, zakaj bi le-te pomenile kršitev načela enakopravnosti med ponudniki v smislu ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj te svoje navedbe ne konkretizira (ne navaja kršitve), niti ne navede dejstev in dokazov, s katerimi se ta kršitev dokazuje, kar pa bi vlagatelj, skladno s 4. in 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, moral storiti. Glede na to, da vlagatelj svoje trditve ni konkretiziral oz. ni navedel kršitve (ni navedel, kako naj bi bil kršen ZJN-1 oz. zakaj je razlikovanje med ponudniki nedopustno) ter hkrati tudi ni navedel dejstev in dokazov, Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku in ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (glej stran 11. obrazložitve tega sklepa) trditvi vlagatelja ni mogla slediti.

Iz enakih razlogov Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti navedbi vlagatelja, da z zahtevo po predložitvi "g) Pisma o nameri â??" naročnik diskriminira ponudnike (točka 3. oziroma 5. zahtevka za revizijo), saj vlagatelj ni pojasnil, kako naj bi bili s to zahtevo naročnika ponudniki diskriminirani. Vlagatelj namreč ne zatrjuje diskriminarnost pisma o nameri samega po sebi niti njegove vsebine, temveč diskriminacijo "prenosa odgovornosti" (v zahtevku za revizijo to dvakrat navede) na končnega uporabnika oziroma na razmerje končni uporabnik ponudnik. Hkrati pa naročnik utemeljuje razloge za takšno zahtevo.
Enako velja ugotoviti tudi v zvezi z navedbo vlagatelja, ki se nanaša na "oceno tehnične izvedbe" (točka 8. zahtevka za revizijo) in navedbo, ki se nanaša na "postopek izbora ponudb s pogajanji" (točka 9. zahtevka za revizijo). Vlagatelj namreč tudi v tem delu ne navede, v čem naj bi bil kršen ZJN-1 (med drugim tudi ne navede, v čem ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe v smislu 23. člena ZJN-1) in/oziroma ne pojasni, v čem naj bi bile zahteve naročnika diskriminatorne. Tudi Državna revizijska komisija pri presoji naročnikovih domnevnih kršitev določb ZJN-1, ni ugotovila. Državna revizijska komisija dodaja, da se pri odločanju ne more opredeliti do trditev glede naročnikovih ravnanj oziroma opustitev, ki ne predstavljajo zatrjevanja kršitev pravnega reda, temveč se nanašajo na (ne)primernost posameznih rešitev; seveda kolikor neprimernost hkrati tudi ne pomeni posega v pravni red.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo navaja, da naročnik zahteva kot pogoj "podvojeno referenco". ZJN-1 v 10. točki 3. člena določa, da je "pogoj" - element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. V skladu z ZJN-1, sme naročnik, poleg obveznih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1 - Pogoji za priznanje sposobnosti), v razpisni dokumentaciji določiti tudi druge pogoje (5. točka četrtega odstavka in 5. točka petega odstavka 42. člena ZJN-1). Izpolnjevanje obveznih in drugih pogojev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pa se v postopku oddaje javnega naročila dokazuje z listinskimi ali drugimi dokazi, in sicer na način in v obliki, kot je to zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji. Pri določanju pogojev je naročnik sicer avtonomen, vendar vezan na določbe ZJN-1, ki se nanašajo na pogoje, pri tem pa velja opozoriti, da morajo biti pogoji povezani s predmetom in obsegom javnega naročila in morajo zagotavljati uspešno izvedbo posla.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 1.8. (Sestava ponudbene dokumentacije), v podtočki f.) določil: "Referenčna potrdila, iz katerih bo razvidno da ponudnik obvladuje izvedbo storitev, ki je predmet javnega naročila, kakovostno najmanj v obsegu, kot je to opredeljeno v razpisni dokumentaciji. Vsaj ena referenca mora biti potrjena s strani investitorja. Vsaka referenca mora biti podpisana na predloženem vzorcu ali dokumentu, ki vsebinsko ne odstopa od vzorca. Vsaka referenca mora imeti kot prilogo reference predloženo kopijo pogodbe, pri čemer so lahko zaupni podatki izbrisani oz. prekriti.". V razpisni dokumentaciji je naročnik v točki 1.9 (Razpisni pogoji za izbiro izvajalcev), v podtočki 1.9.3 (tehnična sposobnost izvedbe posla), med drugim, zapisal: "11. pogoj: Potrjena referenca na področju predmeta razpisa (razvidno iz priloge f). Iz reference, potrjene s strani investitorja mora izhajati, da je ponudnik v zadnjih 5. letih uspešno izvedel vsaj en projekt izgradnje optične povezave.". Velja ugotoviti, da naročnik ne zahteva "dvojne reference", tako kot navaja vlagatelj, temveč v točki 1.8., podtočki f.) določa sestavo ponudbene dokumentacije oziroma listine, ki jih morajo ponudniki predložiti v svoji ponudbi, med tem ko v podtočki 1.9.3, med pogoji, določa tehnične pogoje in s tem samo vsebino reference, ki jo mora naročnik predložiti v svoji ponudbi. Skratka, naročnik v točki 1.9.3 določa vsebino pogoja - reference, v točki 1.8. pa obliko in vsebino dokazila za izpolnjevanje tega pogoja.

Glede navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na predložitev "referenc" (kot pogoja za priznanje sposobnosti) Državna revizijska komisija ne more slediti, saj le-ta ni pojasnil, v čem je navedeni pogoj diskriminatoren (prag pogoja sam po sebi ni nedopusten; glej prvi odstavek 42a. člena ZJN-1), pri tem pa celo sam niti ni zatrjeval, da tega pogoja ne izpolnjuje. Po drugi strani pa je potrebno pripomniti, da je naročnik zadovoljivo pojasnil korelacijo med izpolnjevanjem pogoja, kot (enim izmed) zagotovil(om) za uspešno izvedbo javnega naročila. Ponoviti gre, da ZJN-1 predložitev zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogoja (referenčna potrdila) izrecno dopušča.
Na tem mestu se je potrebno navezati tudi na navedbo vlagatelja v delu zahtevka za revizijo, kjer navaja, da naročnik, v podtočki 1.9.3, zahteva poleg potrjenih referenc, tudi vsaj en uspešno izveden projekt optične povezave. S tem naj bi naročnik ožil nabor ponudnikov in tako kršil 5. člen ZJN-1. Kot je bilo že zgoraj zapisano, je v navedeni podtočki določena zgolj vsebina reference, za katero je vrsta dokazila (na priloženem vzorcu potrjena referenca s strani investitorja) navedena v 1.8. (Sestava ponudbene dokumentacije) v podtočki f.).

V zvezi s predložitvijo kopij pogodb o že izvedenih poslih želi Državna revizijska komisija pojasniti, da ZJN-1 v 8. členu kot splošno izjemo od načela javnosti določa, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Zaupnost podatkov varuje tudi tretji odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih skrivnosti. Pri tem pa mora naročnik upoštevati tudi določila Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/99, 6/99, 54/99, 45/01, 59/01, 50/02, 93/02 in 57/04), ki urejajo varstvo poslovnih skrivnosti. Glede na navedeno, zahteva naročnika po predložitvi ustrezne kopije pogodbe, v kateri se (lahko) izbrišejo podatki, ki so zaupni, ni diskriminatorna in ni v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Drugače pa Državna revizijska komisija ocenjuje navedbo vlagatelja, ki se nanaša na "Pismo o podpori občine". Drugače, kot to velja za "pismo o nameri â??", naročnik niti v razpisni dokumentaciji, niti v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo v ničemer ne obrazloži razlogov, zakaj zahteva "pismo o podpori občine". Pri tem naročnik ne obrazloži, v čem je za izvedbo predmetnega javnega naročila nujno zagotoviti podporo občine, še posebej, če ugotovimo, da podpora občine objektivno ni nujna (med drugim niti) iz razlogov pridobitve ustreznih dovoljenj za izgradnjo po predpisih o graditvi objektov (glede na to, da so ta vprašanja v pristojnosti države). Državna revizijska komisija se dalje strinja z vlagateljevo ugotovitvijo, da vsebina pojma "podpore" ni definirana, kar lahko privede do diskriminacije ponudnikov (na različnih ravneh in stopnjah postopka oddaje javnega naročila; pri pripravi ponudbe s strani občin, pri oceni ponudbe s strani naročnika, â??). K takšnemu zaključku pa doprinese tudi vsebina obrazca, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Velja torej zaključiti, da je, glede naročnikovo opustitev artikuliranja razlogov za postavitev takega pogoja, navedena zahteva naročnika neutemeljena, saj ni naročnik v ničemer pojasnil njenega vpliva na uspešno izvedbo predmetnega javnega naročila. Pri tem velja še posebej izpostaviti, da zahteva diskriminira ponudnike, ki podpore občine iz različnih razlogov, ki niso na strani ponudnika (povsem subjektivnih preferenc posameznih občin, ki bi lahko izhajale tudi iz nedefiniranega pogoja) ne bi mogli pridobiti; s tem pa je oziroma bi bilo poseženo v načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). V tem delu je zato zahtevek za revizijo utemeljen.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo izpostavlja kot sporna tudi pogoja v zvezi z referencami, ki jih je potrebno predložiti (o čemer se je Državna revizijska komisija izrekla že zgoraj) ter višino letne realizacije ponudnika. Vlagatelj še navaja, da je tudi zahteva naročnika po predložitvi pisma o nameri, ki ga mora ponudnik podpisati s končnim uporabnikom, diskriminatorna. Ne glede na že zgoraj napisano v zvezi z izkazovanjem referenc (kot tehničnim pogojem v povezavi z dokazili za izkazovanje tega pogoje), velja na tem mestu najprej ugotoviti, da vlagatelj diskriminatornost zgolj pavšalno zatrjuje, ne obrazloži pa razlogov, zakaj naj bi bili navedeni pogoji diskriminatorni. Vlagatelj tudi na tem mestu ne zatrjuje, da pogoja oziroma katerega izmed pogojev sam ne izpolnjuje; pri čemer gre ugotoviti, da ZJN-1 postavitev praga pogoja, ki je skladen z načelom sorazmernosti, izrecno dopušča (glej prvi odstavek 42a. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija je zato v tem delu sledila navedbam naročnika, kot izhajajo iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo in ugotavlja, da so sporni pogoji povezani s predmetom javnega naročila, hkrati pa jim ni mogoče oporekati tega, da (glede na) pretekle izkušnje (lahko) zagotavljajo oziroma pripomorejo k zagotovitvi uspešne izvedbe javnega naročila. Zato trditvam vlagatelja, ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (glej stran 11. obrazložitve tega sklepa), ni mogoče slediti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da merila "datum izvedbe" in merila "število povezanih končnih prejemnikov" ni mogoče preizkusiti. V skladu z 9. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb". Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. ZJN-1 določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, prav tako pa tudi kakšne vrednostne uteži (ponderje) jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer pa je njegova dispozitivnost omejena z določbami zakona, saj merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Navedeni zakon obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Že iz same narave meril in njihove ureditve v 50. členu ZJN-1 pa prav tako izhaja, da mora biti vsako merilo omejeno, kar pomeni, da mora naročnik določiti maksimalno število točk, ki jih lahko ponudniki pridobijo pri posameznem merilu.

Posebej pa velja v zvezi z merilom "datum izvedbe", izpostaviti, da je rok izvedbe ena od bistvenih sestavin pogodbe (8. člen vzorca pogodbe, ki je del razpisne dokumentacije) ter, da se na zamudo pogodbenega roka vežejo vse pravne posledice, kot jih predvideva sam osnutek pogodbe (sedmi odstavek 8. člena vzorca pogodbe, ki je del razpisne dokumentacije), prav tako pa tudi pravne posledice, ki jih v primeru kršitve pogodbe predvideva Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/01). Dodati pa velja, da se zaradi (trajanja) postopka oddaje javnega naročila in revizijskega postopka lahko zastavi vprašanje ustreznosti normiranja roka izvedbe že v razpisni dokumentaciji v absolutnih rokih (do določenega datuma, namesto v določenem času po oddaji javnega naročila), vendar pa to ni predmet tega revizijskega zahtevka.

Velja torej skleniti, da vlagatelj ni pojasnil, v čem spornih dveh meril ni mogoče preizkusiti in v čem naj bi naročnik z njuno postavitvijo kršil določbe ZJN-1, razlogov pa tudi Državna revizijska komisija na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu ni ugotovila, zato je zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila. Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbi vlagatelja (točka 9. zahtevka za revizijo), da naj bi naročnik želel spreminjati del meril med postopkom oddaje javnega naročila. Sicer pa bo lahko vlagatelj, kolikor bi do tega res prišlo, vložil učinkovit zahtevek za revizijo zaradi kršitve tretjega odstavka 50. člena ZJN-1.

Smiselno enako velja tudi v zvezi s trditvami vlagatelja glede merila cena (â?? cena realnega objekta, â??, skupna dogovorjena cena â??). V tej zvezi Državna revizijska komisija povzema naročnikove navedbe, da je termin "dogovorjena skupna cena" ali "fiksna skupna cena" tip gradbene pogodbe in ni v povezavi z merili iz 51. člena ZJN-l, temveč definira način določitve pogodbene vrednosti. Ob tem pa dodaja, da bi bilo (oziroma bo) mogoče iz razloga neprimerljivosti ponudb, zahtevek za revizijo vložiti še v nadaljevanju postopka, tudi po odločitvi naročnika o dodelitvi javnega naročila, pri tem pa ne velja prekluzija v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN (enako tudi v zadevi 018-112/01). Prav objektivna preverljivost ocenjevanja in znotraj tega medsebojna primerljivost ponudb sodi med temeljne kavtele, zagotovljene z načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), čemur pa je potrebno slediti ves čas postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku poudarja, da je vsa zgornja stališča sprejela na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe pravil Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; 7., 212. člen in nasl., v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Ob zapisanem gre zato dodati, da ni nujno, da bi bila tudi ob morebitni presoji drugih navedb in (morebitni) predložitvi drugih dokazov s strani vlagatelja (oziroma naročnika), odločitev Državne revizijske komisije pri presoji diskriminatornosti pogojev in meril enaka; zlasti to velja za dele, kjer je bil sprejem odločitve na podlagi pravila o povezavi trditvenega in dokaznega bremena posebej omenjen.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v preostalem delu pa je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija naročniku lahko poda napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral ponovno temeljito preučiti vsebino razpisne dokumentacije zlasti v delu, ki se nanaša na izvedbo postopka s pogajanji na podlagi 89. in 97. člena ZJN-1 in zahtevo po predložitvi "pisma o podpori občine", ter na podlagi svojih ugotovitev sprejeti odločitev o tem, ali in na kakšen način je potrebno spremeniti in/ali dopolniti razpisno dokumentacijo in javni razpis v razveljavljenem delu. Hkrati bo moral naročnik, zaradi delne razveljavitve postopka oddaje javnega naročila in posledičnih terminskih sprememb, objaviti tudi nov rok za oddajo ponudb, in sicer na način, kot je bil objavljen javni razpis (arg. petega odstavka 25. člena ZJN-1).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. in 2. izreka tega sklepa.


Ker je zahtevek za revizijo delno utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo zahtevani stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN.


V Ljubljani, dne 20.08.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Gratel d.o.o., Skorba 40, Ptuj, ki ga zastopa odvetnik Dušan Tršan, Čufarjeva 3/II, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za informacijsko družbo, Tržaška 21, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran