018-182/04 Geodetska uprava RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "pretvorbo zemljiškokatasterskih načrtov iz arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba MFC&L d.o.o., Plemljeva 8, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Ladislav Hafner, Reteče 134, škofja Loka (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.08.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika po predložitvi uspešno opravljenega testa (točka 2.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Naročnik objavi nov rok za oddajo ponudb na način, kot je bil objavljen razpis.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 374.010,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 07.06.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za predmetne storitve in v Uradnem listu RS, št. 66/04, z dne 18.06.2004, pod številko objave Ob-16868/04, objavil javni razpis po odprtem postopku za "pretvorbo zemljiškokatasterskih načrtov iz arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko.".

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 14.07.2004, v katerem navaja, da je naročnik v postopku kršil Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj navaja, da je v razpisni dokumentaciji navedeno, da morajo ponudniki, ki želijo prvič izvajati razpisane naloge priložiti pravilno izdelan test. Vlagatelj je mnenja, da v primeru, če vsi ponudniki opravijo test tehnične usposobljenosti, vendar v različnem času in pod različnimi pogoji, potem ni zagotovljena njihova enakopravnost in primerljivost. Naveden pogoj, po trditvah vlagatelja, predstavlja tako kršitev prvega odstavka 5. člena ZJN-1, torej načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, nadalje kršitev prvega odstavka 7. člena ZJN-1 in kršitev drugega odstavka 50. člena ZJN-1. Vlagatelj naročniku nadalje očita, da je pri merilih za izbor ponudnikov navedel neustrezno uporabo faktorjev, kot elementov meril, s čimer je podana diskriminacija ter kršitev načela enakopravnosti. Tako je vlagatelj navedel točkovanje naročnika iz razpisne dokumentacije ter ob tem podal primer točkovanja, katero bi bilo po njegovi presoji pravilno. Navedeno je vlagatelj podkrepil tudi s primerom izobrazbe zaposlenih pri enem izmed ponudnikov iz katerega zaključuje, da so merila prilagojena posameznim ponudnikom. Po mnenju vlagatelja naročnik s tem krši tudi načelo sorazmernosti, saj s tako postavljenim točkovanjem daje nesorazmerno prednost ponudnikom z visoko, univerzitetno, magistrsko in doktorsko izobrazbeno stopnjo pred ostalimi ponudniki. Merila naj bi bila tako postavljena diskriminatorno in naj bi omejevala konkurenco na trgu, naročnik pa naj bi tako kršil prvi odstavek 5. in prvi odstavek 7. člena ter drugi odstavek 50. člena ZJN-1. Vlagatelj dalje trdi, da enomesečni rok za predložitev ponudbe ob dejstvu obsežne razpisne dokumentacije z obširnimi tehničnimi specifikacijami, ne omogoča ponudnikom, da predložijo pravilno ponudbo, še posebej ne ponudnikom, ki želijo prvič izvesti razpisane naloge. Prekratek rok namreč ne omogoča pravilne izvedbe testa, kontrole in odprave napak testa. S tem naj bi naročnik kršil temeljno načelo enakopravnega obravnavanja ponudnikov iz prvega odstavka 7. člena ZJN-1, ter kršitev prvega odstavka 58. člena ZJN-1. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev prvega odstavka 23. člena ZJN-1, saj naj bi naročnik pripravil razpisno dokumentacijo, ki naj bi bila pomanjkljiva in nedorečena ter kot taka ne omogoča pripravo pravilne ponudbe.
Vlagatelj predlaga, da naročnik odloči tako, da zahtevku za revizijo ugodi ter postopek oddaje javnega naročila razveljavi. Prav tako zahteva povračilo takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 90315-9/2004-9, z dne 30.07.2004, zahtevek za revizijo oddaje predmetnega javnega naročila zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je razlog za predložitev pravilnega testa v tem, da naročnik pridobi zagotovilo, da je ponudnik dovolj strokovno usposobljen. Izvajalci na podlagi prejšnjih javnih naročil so tako sposobnost s testom v okviru prejšnjih javnih naročil že izkazali, ko so se prvič prijavili na razpis. Obenem pa je test po mnenju naročnika koristen tudi za potencialnega ponudnika, saj na podlagi testa lahko le-ta dobro oceni in presodi, ali bo tako delo res lahko korektno opravil ali ne. Glede vlagateljeve navedbe o neustrezni uporabi faktorjev kot elementov meril naročnik pojasnjuje, da skeniranje načrtov še zdaleč ne pomeni samo pretvorbe načrta v drug medij, kar je jasno razvidno iz tehničnih pogojev, ki so del razpisne dokumentacije. Vrednotenje posamezne stopnje izobrazbe pa je izvedeno glede na pričakovan obseg znanja na posamezni stopnji. Naročnik se sicer strinja z vlagateljem, da merila testa oblikovno res ne sodijo pod poglavje "Merila za izbiro najugodnejše ponudbe", vendar je iz razpisne dokumentacije naročnika jasno razvidno, da je uspešno opravljen test pogoj za udeležbo. Če so izpolnjeni vsi pogoji za udeležbo, se ponudba vrednosti na podlagi meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Naročnik navaja, da je rok za predložitev ponudbe skladen z drugim odstavkom 59. člena ZJN-1. Tak rok je bil določen tudi za pogodbena dela, ki so bila razpisana v preteklih letih, naročnik torej iz izkušenj istovrstnih storitev šteje, da je rok dovolj dolg. Ponudniki, ki so izvajali teste so jih opravili uspešno. Pogodbeno delo obsega 30.000 načrtov, kar je velika količina glede na pogodbeni rok v razpisni dokumentaciji, zato naročnik pričakuje, da ponudniki v roku enega meseca preučijo tehnične pogoje in izdelajo test na šestih načrtih. Naročnik še meni, da je vsebina razpisa in razpisne dokumentacije identična ter da so vprašanja vlagatelja rezultat ne dovolj pozornega branja in razumevanja tehničnih pogojev s strani vlagatelja.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila in ga na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 02.08.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 90315-9/2004-11, z dne 09.08.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-182/04-24-1369, z dne 10.08.2004, skladno s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, od naročnika zahtevala vso dokumentacijo oddaje predmetnega javnega naročila, ki ji jo je le-ta posredoval z dopisom, št. 90315-9/2004-13, z dne 12.08.2004.

Iz dopisa vlagatelja, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 17.08.2004, izhaja, da poleg stroškov, priglašenih v zahtevku za revizijo, z dne 14.07.2004, vlagatelj zahteva povračilo stroškov v zvezi z sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk, povečan za 20% DDV, za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, 20% DDV ter 2% materialnih stroškov.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot oseba, ki je prevzela razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".


Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na zahtevo naročnika pod točko 2.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (zahteva po predložitvi uspešno opravljenega testa).

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v obrazložitvi svoje odločitve, štev. 018-118/2004-24-984, z dne 31.5.2004, je navedeno zahtevo potrebno obravnavati kot pogoj v smislu določila 1. odstavka 3. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija je v obrazložitvi cit. odločitve izrecno opozorila na pomen pogojev, na podlagi katerih se presoja pravilnost ponudbe in katerih neizpolnjevanje ima lahko za posledico tudi zavrnitev ponudbe ne da bi naročnik sploh ocenjeval njeno vsebino (13. točka 3. člena v povezavi s 1. odstavkom 76. člena ZJN-1). Ob navedenem je Državna revizijska komisija izrecno poudarila, da zato avtonomija naročnika pri določanju pogojev ne more biti neomejena ter da mora naročnik prag za doseganje pogojev kot tudi dokazila za njihovo izpolnjevanje v vsakem posameznem primeru določiti skladno z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila (1. odstavek 42.a člena ZJN-1), predvsem pa ne v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti načelom nediskriminacije in enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) ter načelom konkurence (5. člen ZJN-1).

Kar zadeva sporni pogoj iz točke 2.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je Državna revizijska komisija v obrazložitvi svoje predhodne odločitve, štev. 018-118/2004-24-984, z dne 31.5.2004, ugotovila, da "â?? razlikovanje med ponudniki, ki želijo prvič izvajati razpisane naloge in preostalimi ponudniki, samo po sebi ne pomeni kršitve načela enakopravnosti ponudnikov in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki" (takšno - načelno - stališče je Državna revizijska komisija utemeljila s stališčem Ustavnega sodišča RS o tem, da je potrebno zgolj primerljive položaje obravnavati enakovredno oziroma medsebojno primerljivo). Državna revizijska komisija je svojo odločitev v konkretnem primeru oprla na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno na podlagi takrat predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila ter takratnih navedb naročnika in vlagatelja (2. odstavek 19. člena ZRPJN), pri čemer je ocenila, da je uspešna izvedba testnega primera kot pogoj za udeležbo v postopku oddaje javnega naročila sama po sebi ni nedopustna (ter da v tem smislu tudi razlikovanje med ponudniki samo po sebi ne pomeni kršitve načela enakopravnosti), obenem pa je v obrazložitvi cit. odločitve izrecno opozorila, da je njeno stališče sprejeto na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen in nasl. ZPP v zvezi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN) ter da ni nujno, da bi bila tudi ob morebitni presoji drugih navedb in (morebitni) predložitvi drugih dokazov s strani vlagatelja, odločitev Državne revizijske komisije pri presoji diskriminatornosti spornega pogoja enaka. V skladu s takrat ugotovljenim dejanskim stanjem (Državna revizijska komisija je namreč v predhodnem revizijskem postopku na podlagi navedb naročnika sprejela kot dejstvo, da so v konkretnem primeru "â?? tudi drugi ponudniki na podlagi prejšnjih javnih naročil s testom že dokazali sposobnost za izvajanje predmetnega javnega naročila, ko so se prvič prijavili na enak, podoben ali sicer sistemsko primerljiv razpis") je Državna revizijska komisija zaključila, da so v obravnavanem primeru "â?? v tem pogledu vsi ponudniki med seboj izenačeni, saj so vsi morali opraviti test" ter da gre v konkretnem primeru "â?? ob primerjavi ponudnikov, ki so test opravili in tistih, ki ga (še) niso, zgolj za uresničitev pravila enakosti, po katerem je potrebno različne primere obravnavati različno". Državna revizijska komisija se je torej postavila na stališče, da določitev uspešno opravljenega testa kot pogoja za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ni v nasprotju z določili ZJN-1 (ter da je v tem smislu dopustno tudi razlikovanje med ponudniki, ki so takšen test že opravili in tistimi ponudniki, ki ga /še/ niso), seveda pod predpostavko, da gre v konkretnem primeru za enako obveznost potencialnih ponudnikov, ki se nanaša na enak, podoben ali sicer sistemsko primerljiv razpis (identiteta predmeta javnega naročila) ter ob dodatnem pogoju, da se uspešnost opravljenega testa za vse ponudnike presoja na podlagi enakih meril (identičnost vnaprej predvidenega postopka, na podlagi katerega se ocenjuje, kdo pogoj izpolnjuje in kdo ne).

V tem revizijskem postopku, ki se vodi na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, z dne 14.7.2004, Državna revizijska komisija ob preverjanju dejanskega stanja v mejah zahtevka za revizijo ter na podlagi predložene dokumentacije, predvsem pa navedb (samega) naročnika v sklepu, štev. 90315-9/2004, z dne 30.7.2004, ki so bile za odločitev odločilne, ugotavlja okoliščine, ki potrjujejo tokratne vlagateljeve očitke o tem, da zahteva iz točke 2.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v konkretnem primeru potencialne ponudnike, ki želijo (prvič) konkurirati za izvedbo predmetnega javnega naročila, postavlja v drugačen (neenakopraven) položaj v primerjavi s tistimi ponudniki, ki so za naročnika že izvajali enaka, podobna ali sicer sistemsko primerljiva naročila.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (navedbe naročnika v obrazložitvi sklepa, štev. 90315-9/2004, z dne 30.7.2004), se pogoj iz točke 2.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ne nanaša na tiste ponudnike, ki so bili v letu 2003 pozvani k oddaji ponudb v postopku zbiranja ponudb za izbiro izvajalca za "Pretvorbo zemljiškokatastrskih načrtov iz arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko". Ti ponudniki so torej v celoti oproščeni tako izpolnjevanja spornega pogoja (uspešno opravljen test) kot tudi njegovega dokazovanja (izdelava testnega primera). Iz navajanj naročnika v revizijskem postopku je dalje razvidno, da se naročnik v postopku oddaje javnega naročila z zbiranjem ponudb v letu 2003 (kot navaja sam) ni odločil za izdelavo testa - da torej uspešno opravljen test takrat sploh ni bil predviden kot pogoj za udeležbo v postopku oddaje javnega naročila oziroma da potencialnim ponudniki takrat v ponudbi ni bilo potrebno predložiti testenega primera. Opisani položaj naročnik v revizijskem postopku pojasnjuje z dejstvom, da naj bi usposobljenost takratnih ponudnikov izhajala iz uspešno opravljenega testa na prvem javnem razpisu v zvezi z skeniranjem arhiva, ki je bil izveden v letu 2002 ("Skeniranje arhiva zemljiškega katastra") ter navaja, da je k oddaji ponudb v letu 2003 povabil izključno tiste ponudnike, ki so v ponudbi za izvedbo javnega naročila za "Skeniranje arhiva zemljiškega katastra" v letu 2002 predložili pravilno izdelan test.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju Državna revizijska komisija zaključuje, da so ponudniki, za katere v predmetnem razpisu ("Pretvorba zemljiškokatastrskih načrtov iz arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko") ne velja pogoj pravilno opravljenega testa (z argumentom, da so le-ti tega že opravili), edini testni primer dejansko predložili že v letu 2002. Takšno dejansko stanje pa potrjuje vlagateljeve očitke o tem, da ob upoštevanju tehničnega razvoja ter s tem povezanih spremenjenih tehničnih zahtev naročnika, v konkretnem primeru naročnik ne more zagotoviti, da so ponudniki v preteklih javnih razpisih opravljali test pod enakimi pogoji in po enakih merilih kot v tokratnem razpisu. Navedeno potrdi celo sam naročnik s tem, ko zapiše, da v obravnavanem primeru "â?? navajanje preteklih javnih razpisov /iz prejšnjih let/ ni relevantno" ter da zato "â?? odpade kakršna koli primerjava meril in izvajanja testa oziroma razpisne dokumentacije nasploh".

Iz naročnikovih navedb v revizijskem postopku je tako mogoče zaključiti, da je za naročnika očitno edini relevanten (torej s predmetnim javnim razpisom povezan) postopek, postopek oddaje javnega naročila z zbiranjem ponudb v letu 2003 za "Pretvorbo zemljiškokatastrskih načrtov iz arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko". Kot je bilo že spredaj navedeno, je Državna revizijska komisija na podlagi navedb naročnika ugotovila, da ponudnikom, ki so bili v letu 2003 s strani naročnika pozvani k oddaji ponudb, v takratnem postopku oddaje javnega naročila kot pogoj za sodelovanje v postopku ni bilo potrebno predložiti nikakršnega testa. Ob takšnem dejanskem stanju pa se izkaže, da v tokrat obravnavanem primeru (izpodbijani razpis) naročnik pogoj uspešno opravljenega testa dejansko nalaga izključno tistim ponudnikom, ki z njim doslej še niso sodelovali pri izvajanju nalog "Pretvorba zemljiškokatastrskih načrtov iz arhiva zemljiškega katastra v digitalno obliko", medtem ko vsem tistim, ki so z njim v tem smislu poslovno (zgolj) že sodelovali, v resnici ni bilo nikdar potrebno opraviti (po navedbah samega naročnika) enakovrednega testa (in ga tudi niso opravili).

Vse zgoraj navedeno narekuje zaključek, da je v obravnavanem primeru sporni pogoj iz točke 2.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določen v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1. Navedeni pogoj namreč "novim" ponudnikom po eni strani nalaga bistveno večje obveznosti (ter s tem povezane stroške) že v fazi priprave ponudbe, po drugi strani pa v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb narekuje tudi bistveno strožjo formalno presojo njihove ponudbene dokumentacije, kar vse ima (za razliko od drugih ponudnikov) lahko za posledico celo izločitev njihove ponudbe, ne da bi se le-ta sploh ocenjevala po njeni vsebini. Postopanje naročnika, ki enim ponudnikom v zvezi s pripravo ponudbe nalaga obveznost, katere so drugi ponudniki v celoti oproščeni, ne da bi zato bili izpolnjeni objektivni razlogi, obenem pa narekuje tudi strožjo presojo njihovih ponudb v kasnejših fazah postopka, je v konkretnem primeru lahko še toliko bolj vprašljivo ob upoštevanju dejstva, da gre pri ponudnikih, za katere pogoj uspešno izvedenega testa ob obravnavanem razpisu sploh ni predviden, za tiste ponudnike, ki so sicer v letu 2003 sodelovali v postopku zbiranja ponudb, ki je že po naravi stvari manj transparenten od odprtega postopka, predvsem pa lahko (zlasti pri izvajanju ponavljajočih se javnih naročil, ki so vezana na daljša časovna obdobja) ustvari zaprt krog ponudnikov, kar utegne imeti za posledico nepotrebno oženje in s tem omejevanje konkurence (5. člen ZJN-1).

Nasprotno pa gre ugotoviti glede očitkov vlagatelja v zvezi z postavljenimi merili, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije naročnika. Naročnik naj bi z oblikovanjem le-teh, predvsem merila reference vodje naloge in strokovnih sodelavcev ter pri tem merilu navedenih faktorjev (podmerili), ravnal diskriminatorno. V takratnem revizijskem postopku (odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-118/2004-24-984, z dne 31.5.2004), je bilo ugotovljeno, da je naročnik z določitvijo točk pri merilu reference kršil načelo sorazmernosti ter ravnal diskriminatorno v razmerju med ponudniki, ki imajo vodje projektov z univerzitetno izobrazbo ter ponudniki, ki imajo vodje z magisterijem ali doktoratom. Obenem je Državna revizijska komisija izrecno poudarila, da je sprejela takšno odločitev na podlagi pravil o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen in nasl. ZPP v zvezi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN) ter da ni nujno, da bi bila tudi ob morebitni presoji drugih navedb in (morebitni) predložitvi drugih dokazov, odločitev Državne revizijske komisije pri presoji diskriminatornosti meril enaka.

Iz predložene razpisne dokumentacije naročnika "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe" je razvidno, da je pod točko 12. "Merila za izbor najugodnejše ponudbe" (stran 10, 11) med drugim navedel:


MERILA: Maks. št. točk
Reference vodje naloge in strokovnih sodelavcev:
Za vodjo naloge in sodelujoče sodelavce se vrednoti zahteve o izobrazbi s področja geodezije , ki mora biti najmanj visoka.
Kvalifikacije vodja projekta:
- Izobrazba (srednja ali višja - 0, visoka, univerzitetna, magisterij ali doktorat - 3)
- Vodenje istovrstnih projektov na področju geodezije (prvi projekt - 0, en projekt - 1, dva projekta - 2, â??pet ali več projektov - 5)
- Izjava o dosedanjem sodelovanju z naročniki z navedbo katerih (brez izjave ali neuspešno sodelovanje - 0, zadovoljivo oz. uspešno sodelovanje - 5)

Kvalifikacije sodelujočih strokovnjakov. Naročnik oceni povprečje dveh sodelujočih strokovnjakov
- Izobrazba (srednja ali višja - 0, visoka, univerzitetna, magisterij, doktorat - 3)
- Sodelovanje v istovrstnih projektih na področju geodezije (prvi projekt - 0, en projekt - 1, dva projekta - 2, tri ali več projektov - 3)
- Izjava o dosedanjem sodelovanju z naročniki z navedbo katerih (brez izjave ali neuspešno sodelovanje - 0, zadovoljivo oz uspešno sodelovanje - 5) 24 13 3 5 11 3 3 5

Naročnik je v tokratnem revizijskem postopku pri merilu reference, določil pri podmerilu izobrazba naslednje točke: srednja ali višja - 0, visoka, univerzitetna, magisterij ali doktorat - 3; nadalje je pri podmerilu vodenje istovrstnih projektov na področju geodezije, določil točke: prvi projekt - 0, en projekt - 1, dva - 2, â??pet ali več projektov - 5, pri podmerilu izjava o dosedanjem sodelovanju z naročniki pa je določil točke: brez izjave ali neuspešno sodelovanje - 0, zadovoljivo oz. uspešno sodelovanje - 5. Iz sklepa naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 90315-9/2004-9, z dne 30.07.2004, izhaja, da je tako visoke kriterije podmerila izobrazbe ter delovanja na področju geodezije (projekti) ovrednotil zaradi kakovostnejšega ter v roku in uspešno opravljenega dela. Naročnik je s tako določitvijo točk pri podmerilih odpravil diferenciacijo med visoko, univerzitetno, magistrsko in doktorsko izobrazbo ter njihovo medsebojno enačenje zadovoljivo pojasnil, kakor tudi nesorazmernost med vodjami projektov na področju geodezije. Pri tem je mogoče šteti, da je upošteval napotila Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz obrazložitve zgoraj citirane odločitve, vendar samo v primeru, v kolikor gre "â??" razlagati na naslednji način: prvi projekt - 0 točk, en projekt - 1 točka, dva projekta - 2 točki, tri projekte - 3 tičke, štiri projekti - 4 točke, pet ali več projektov - 5 točk.

Tako je potrebno ugotoviti ter zavrniti očitek vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo o diskriminatorni postavitvi meril naročnika, saj je le-ta, skladno z napotki Državne revizijske komisije, sorazmerno stopnjeval merila na način, ne da bi bi pri tem razlikoval ponudnike, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe: visoka, univerzitetna, magisterij ali doktorat. S svojim ravnanjem je ravnal skladno s določili ZJN-1, in temeljnimi načeli javnega naročanja, še posebej skladno z načelom nediskriminatornosti in načelom sorazmernosti.

Državna revizijska komisija je obravnavala tudi vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo v zvezi z neskladnostjo podatkov, navedenih v objavi Uradnega lista RS in razpisni dokumentaciji naročnika, v točki 2. Pogoji za udeležbo ter ugotovila, da je naročnik v Uradnem listu, št. 68, z dne 18.06.2004, pod točko III. 2. 1. 3., Tehnične sposobnosti-obvezna dokazila, v drugi alinei določil: "ponudniki, ki prvič želijo izvajati razpisane naloge za naročnika, morajo v ponudbi priložiti uspešno opravljen test.", v razpisni dokumentaciji, v točki 12., pa je med merili in ne med "pogojih za udeležbo" med drugim, navedel: "Merila za priznanje uspešno opravljenega testa". Iz navedenega izhaja, da je naročnik nekoliko nedosledno oblikoval ter uvrstil zgoraj navedeni pogoj med "Merila za izbiro najugodnejše ponudbe". Tako je potrebno pritrditi očitkom vlagatelja in ugotoviti, da je naročnik zgoraj navedeni pogoj nekoliko nedosledno uvrstil med merila, vendar pa Državna revizijska komisija na tem mestu dodaja, da kljub temu, da naročnik v razpisni dokumentaciji med "pogojih za udeležbo" ni navedel, da morajo ponudniki, ki želijo sodelovati z naročnikom, priložiti uspešno opravljen test, je zato v 12. točki razpisne dokumentacije določil, da je pogoj za udeležbo ponudnika uspešno opravljen test. Upoštevajoč navedeno, je taka določitev/umestitev pogoja, povezanega z oddajo predmetnega javnega naročila, v razpisni dokumentaciji s tem sicer nepregledna, vendar pa sama po sebi ne pomeni kršitev takšne narave, ki bi ponudnikom onemogočala pripravo pravilne ponudbe oziroma takšne narave, ki bi morala biti sankcionirana.

Glede navedb vlagatelja o prekratkem roku za oddajo ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da določa 58. člen ZJN-1, da mora rok za predložitev ponudbe omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo in da mora pri določanju roka za predložitev ponudbe naročnik predvideti daljši rok, če se za pripravo ponudbe zahteva pregled obsežne razpisne dokumentacije, obširnih tehničnih specifikacij, ogled lokacije in podobno. Dolžina rokov za predložitve ponudb je določena v naslednjih členih, medtem ko je v 58. členu zapisano generično pravilo, da mora rok za predložitev ponudbe omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Ne glede na to, da podobnega pravila v direktivah (evropskem pravu) ne srečamo, pa zaradi tega le-to ni zgolj deklaratorne narave. Zakonski roki za predložitev ponudb so minimalni (najkrajši) roki in ni izključeno, da bi bil zaradi roka, ki bi sicer bil skladen z (na primer) najkrajšim splošnim rokom za predložitev ponudb v odprtem postopku, vložen zahtevek za revizijo, utemeljen na tem, da takšen rok, zaradi obveznosti prilaganja posebnih dokazil, priprave ponudbe, â??, ne omogoča ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Primerni rok torej ni vedno le minimalni, z zakonom določen rok. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v objavi v Uradnem listu, št. 68/04, z dne 18.06.2004, točka IV.3.3., rok za predložitev ponudbe 20.07.2004. Upoštevajoč prvi odstavek 56. člena ZJN-1, ki določa, da se roki za predložitev ponudb štejejo od dneva odpošiljanja zahteve za objavo javnega razpisa, ki mora biti naveden tudi v objavi (VI. 5 točka objave predmetnega razpisa določa: "Datum, ko je bilo obvestilo odposlano: 14.6.2004.".) je potrebno ugotoviti, da je rok za predložitev ponudb pričel teči od dneva odpošiljanja objave na Uradni list. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v tem primeru za več kot enomesečni rok ter da je bil rok za oddajo ponudb 36 dni in ne 32 dni, kot navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Iz navedenega sledi, da naročnikov (tako) postavljeni rok ni v nasprotju s 58. členom ZJN-1. Ob zapisanem pa velja še dodati, da so nenazadnje vsi razlogi za podaljšanje roka, ki jih je navajal vlagatelj v zahtevku za revizijo, razlogi na njegovi strani ter da gre v konkretnem primeru za že ponovljen postopek oddaje javnega naročila za enak predmet.

Glede revizijskih navedb vlagatelja o pomanjkljivi in nedosledni razpisni dokumentaciji naročnika v tolikšni meri, da ni mogoče na njeni osnovi pripraviti pravilne ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo primeroma navaja primere kršitev naročnika oziroma ne navede konkretne kršitve naročnika ter ne podaja dejstva in dokaze, ki bi dokazovale domnevne kršitve le-tega v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja na tretji odstavek 12. člena ZRPJN, ki v 4. in 5. točki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tudi kršitve ter podati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Iz obširnih navedb vlagatelja namreč ni mogoče ugotoviti, v čem bi zatrjevane pomanjkljivosti razpisne dokumentacije ne omogočale oddajo pravilne ponudbe. Vlagatelj sicer navaja primere pomanjkljivosti in nedorečenosti tehničnih pogojev, vendar pa ne konkretizira, v čem bi naj naročnik kršil določila ZJN-1. Upoštevaje tretji odstavek 12. člena ZRPJN se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do primeroma navedenih pomanjkljivostih razpisne dokumentacije naročnika. Ne glede na navedeno pa bi bilo na tem mestu v zvezi z navedbo vlagatelja, o prilaganju dodatnih navodil s strani naročnika za uspešnejšo izvedbo testa, opozoriti na dejstvo, da različne možne interpretacije tehničnih pogojev pri izdelavi testa ne morejo biti v škodo ponudnikom. V kolikor bi bilo ugotovljeno, da gre za nedorečenost oziroma nedoslednost razpisne dokumentacije, bi le-ta ne mogla biti v škodo ponudnikom, ki so oddali ponudbe.

Enako je potrebno ugotoviti tudi glede navedb v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi naročnika, vezanih na predložitev testa ali drugače, kot tako navaja vlagatelj, nedoslednosti tehničnih pogojev pri izdelavi testa. Iz zahtevka za revizijo ni razvidno, katerih objektivnih podatkov za opravljanje testa vlagatelj ni mogel pridobiti oziroma zaradi katerih nepridobljenih podatkov le-ta ne bi mogel opraviti testa. Ob tem je potrebno še pripomniti, da tudi v primeru, če naročnik ne zagotovi potrebnih podatkov za pravilno izvedbo testa, ponudnik iz tega razloga ne sme biti izločen kot neuspešen oziroma je v primeru, ko bi bil test vlagatelja ocenjen kot nepravilen zaradi razlogov na strani naročnika (zaradi ne/ustreznih podatkov za pripravo testa), je vlagatelju še vedno omogočeno pravno varstvo v nadaljnjem postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Sicer pa je bilo že zgoraj ugotovljeno, da je naročnik v obravnavanem primeru pogoj iz točke 2.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudnikom (predložitev uspešno izvedenega testa) določil v nasprotju z 7. členom ZJN-1 (načelo enakopravnosti ponudnikov).

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija še pripominja, da je mogoče nejasnosti vlagatelja odpraviti z vprašanji in odgovori v smislu tretjega odstavka 25. člena v povezavi s tretjim odstavkom 24. člena ZJN-1.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1, je skladno s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija lahko naročniku, skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, poda napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral zato ponovno temeljito preučiti vsebino razpisne dokumentacije v delu, ki kot pogoj za udeležbo na predmetnem javnem naročilu pod točko 2.8. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določa predložitev uspešno opravljenega testa. Predvsem bo potrebno spremeniti in/ali dopolniti razpisno dokumentacijo tako, da ne bo med ponudniki diskriminacije. Hkrati bo moral naročnik objaviti tudi nov rok za oddajo ponudb na način, kot je bil objavljen razpis.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka. Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške takse v višini 100.000,00 SIT. Za sestavo revizijskega zahtevka ter zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, je Državna revizijska komisija kot potrebne stroške vlagatelju skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03) priznala 2050 odvetniških točk, z 20% davkom na dodano vrednost skupaj v višini 270.600,00 SIT in 3.410,00 SIT za materialne stroške povezane s sestavo zahtevka za revizijo (13. člen Odvetniške tarife). Skupaj mora naročnik vlagatelju povrniti 374.010,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena (13. člen Odvetniške tarife).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 18.08.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana
- Odvetnik Ladislav Hafner, Reteče 134, škofja Loka
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran