018-181/04 MP DRSC

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za modernizacijo na cesti R2-432 odsek 1284 Rogatec - Stoperce od km 4.100 do km 4.900 ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo d.o.o., Kosarjeva 4, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Mitja Ulčar, Gosposvetska 12, p.p. 210, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.09.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.02.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 347-07-12/2004, za modernizacijo na cesti R2-432 odsek 1284 Rogatec - Stoperce od km 4.100 do km 4.900. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 15-16, z dne 20.02.2004, pod št. objave Ob-4577/04, objavil javni razpis za predmetno javno naročilo ter popravek javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. 20-21, z dne 05.03.2004, pod št. objave Ob-6318/04.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 347-07-12/2004, z dne 09.04.2004, je razvidno, da je naročnik prejel 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je izdal odločitev o oddaji naročila, št. 347-07-122/2004, z dne 27.05.2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje vlagatelja.

Ponudnik Asfalti Ptuj d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 13, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), je z dopisom, z dne 29.05.2004, naročnika pozval, da mu omogoči vpogled v ponudbo vlagatelja, kar mu je naročnik omogočil dne 02.06.2004.

Izbrani ponudnik je vložil zahtevek za revizijo, št. 75/04-D, z dne 04.06.2004, kateremu je naročnik s sklepom, št. 347-07-12/2004, z dne 16.06.2004, ugodil in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, št. 347-07-122/2004, z dne 27.05.2004 ter kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje izbranega ponudnika. Naročnik v sklepu ugotavlja, da v ponudbi vlagatelja ni priložena lastna izjava za opravljanje notranje kontrole kakovosti, kot je zahtevana v točki 10.10. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodil), zato je ponudba vlagatelja nepravilna.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.06.2004, od naročnika zahteval dodatno obrazložitev sklepa o oddaji naročila, katero mu je naročnik posredoval z dopisom, z dne 30.06.2004 (vlagatelj jo je prejel dne 07.07.2004).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 15.07.2004, v katerem navaja, da je dodatna obrazložitev sklepa o oddaji naročila, kjer naročnik navaja, da izbranemu ponudniku ponudba ni bila dana na vpogled, temveč mu je naročnik odgovoril na postavljena vprašanja v zvezi s priloženimi listinami v ponudbi, nelogična. Vlagatelj navaja, da glede na podčlen 7.5 Navodil ter ZJN-1 naročnik pred uradnim obvestilom izbranemu ponudniku ne sme dajati informacij, ki zadevajo pregled ponudb ter se sprašuje, kako je izbrani ponudnik ugotovil, da neke listine v ponudbi ni, če ponudbe ni videl.
Vlagatelj dalje navaja, da je obrazložitev napadene odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika neresnična, saj je vlagatelj svoji ponudbi priložil zahtevano izjavo o zagotavljanju notranje kontrole kvalitete z dne 06.04.2004, katera je datirana 3 dni pred dnevom vložitve ponudbe, njeno resničnost pa je mogoče preveriti pri izvajalcu notranje kontrole kvalitete, podjetju APROS d.o.o., Maribor. Ob tem vlagatelj ne dopušča možnosti, da pravočasno pridobljene izjave ne bi vložil v svojo ponudbo, navedeno pa dokazuje tudi dejstvo, da je strokovna komisija naročnika ugotovila, da je ponudba vlagatelja pravilna.
Vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahteva zapisnik strokovne komisije, ki je naknadno ugotovila nepravilnosti in zasliši njene člane, saj naj bi obstajal sum, da je naročnik prvotni sklep razveljavil brez predpisanega sodelovanja strokovne komisije.
Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi svoj sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika ter sprejme nov sklep o oddaji javnega naročila in izbere vlagatelja.

Naročnik je s sklepom, št. 347-07-12/2004, z dne 27.08.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je o vpogledu v ponudbo vlagatelja sestavil zapisnik, iz katerega je razvidno, da pooblaščenemu predstavniku izbranega ponudnika ponudba ni bila dana na vpogled, temveč je naročnik odgovoril na postavljena vprašanja v zvezi s priloženimi listinami v ponudbi. Pooblaščeni predstavnik izbranega ponudnika je tako na vprašanje, kakšna je konkretna navedba mehanizacije in usposobljenosti kadra za izvedbo razpisanih del pri vlagatelju dobil odgovor, da je vlagatelj ponudil delno lastno mehanizacijo in kader, za razliko pa ima podpisano najemno pogodbo. Na vprašanje, ali ima vlagatelj lastno izjavo ponudnika z navedbo organizacije, ki zanj opravlja notranjo kontrolo kakovosti, pa je naročnik odgovoril, da vlagatelj ni priložil lastne izjave z navedbo organizacije, ki zanj opravlja notranjo kontrolo kakovosti. Iz navedenega je razvidno, da izbrani ponudnik ni prejel informacij pred izdajo odločitve naročnika, saj je izbrani ponudnik vložil zahtevek za revizijo na podlagi ugotovitve dne 02.06.2004 - vpogled v ponudbo vlagatelja. Naročnik ob navedenem dodaja, da je vprašanje vpogleda v ponudbeno dokumentacijo smiselno urejeno v 6. členu ZJN-1, in sicer kot načelo transparentnosti porabe javnih sredstev.
Glede očitka, ki se nanaša na neresničnost napadene odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, pa naročnik odgovarja, da je vlagateljeva ponudba povezana z vrvico in zapečatena, tako da se v ponudbo ne more dodati, zamenjati ali iz nje vzeti listine. Tudi navedba vlagatelja, da je bila izjava o zagotavljanju notranje kontrole kvalitete, z dne 06.04.2004, priložena, ker je bila datirana 3 dni pred dnevom vložitve ponudbe, po mnenju naročnika ne vzdrži in so ugibanja vlagatelja povsem neutemeljena.
Glede suma vlagatelja, da je naročnik sprejel sklep brez predpisanega sodelovanja strokovne komisije pa naročnik meni, da je v njegovi pristojnosti ali bo imenoval osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali delno, prav tako pa odgovarja za pravilnost izvedbe postopka naročnik in ne strokovna komisija.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema tega dopisa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 04.08.2004, skladno z prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo ter dodaja, da v ponudbo, ki je povezana z vrvico oziroma ki je zapečatena, ni mogoče dodati ali zamenjati listov, ni pa težko iz take ponudbe izločiti posameznega lista, če le-ti niso numerirani.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 347-07-12/2004-2415-04-000057/0, z dne 05.08.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom, št. 018-181/04-24-1377, z dne 11.08.2004, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za dodatna pojasnila, katera je le-ta posredoval kot prilogo dopisa, z dne 13.08.2004. V skladu z določilom 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) je Državna revizijska komisija z dopisom, št. 018-181/04-24-1502, z dne 01.09.2004, dodatno pojasnilo posredovala naročniku.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-181/04-24-1409, z dne 16.08.2004, skladno z določbo drugega odstavka 21. člena v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN in določbami 229. do 242. člena ZPP, na sedež Državne revizijske komisije kot pričo, dne 19.08.2004 ob 11.00 uri, povabila ga. B.P. Priča je priglasila povračilo potnih stroškov, o katerih bo Državna revizijska komisija odločila s posebnim sklepom.

O zaslišanju je Državna revizijska komisija z dopisom, št. 018-181/04-24-1410, z dne 16.08.2004, obvestila vlagatelja ter z dopisom, št. 018-181/04-24-1410, z dne 16.08.2004, tudi naročnika.

Vlagatelj za prihod na zaslišanje dne 19.08.2004 uveljavlja stroškovnik, in sicer za zastopanje stranke - 1600 odvetniških točk, odsotnost iz pisarne 2 uri - 80 odvetniških točk, kilometrina KR-LJ-KR 65 km x 205.8 SIT x 0.3 - 4.013,00 SIT, materialni stroški - 2%, vse skupaj povečano za DDV - 20%.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.08.2004, Državni revizijski komisiji posredoval pripravljalni spis, v katerem ponavlja nekatere navedbe iz zahtevka za revizijo ter dodaja, da ZPP v 8. členu uveljavlja načelo proste presoje dokazov, 224. člen ZPP pa predstavlja izjemo od navedenega člena, saj v primeru javnih listin uveljavlja dokazno pravilo o domnevi resničnosti dejstev, ki se v takšni listini potrjujejo. Navedeno domnevo je mogoče izpodbiti zgolj s protidokazom o neresničnosti dejstev, ki se v tej listini potrjujejo oziroma o nepravilni sestavi takšne listine. Po mnenju vlagatelja predstavlja odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 27.05.2004, javno listino v smislu 224. člena ZPP, v njej pa je navedeno, da je bila ponudba vlagatelja pravilna. Dejstvo, da je ponudba vlagatelja vsebovala vse potrebne priloge, torej tudi izjavo o zagotavljanju notranje kontrole kvalitete podjetja Apros d.o.o., je tako nesporno dokazano z javno listino, zato je to dejstvo potrebno obravnavati kot nesporno na podlagi zakonske domneve o resničnosti vsebine javne listine.
Glede na navedeno in upoštevaje dejstvo, da ob upoštevanju običajne skrbnosti, s katero ravnajo pooblaščene osebe v postopku javnega naročanja in upoštevanju poteka izbire najugodnejšega ponudnika, ni mogoče, da bi bil izbran ponudnik s ponudbo, ki ne bi vsebovala vseh zahtevanih prilog, vlagatelj zaključuje, da je bila iz ponudbe vlagatelja naknadno, po sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila, fizično odstranjena listina. Vlagatelj Državno revizijsko komisijo poziva, da razišče okoliščine, v katerih se je vlagateljeva pravilna ponudba spremenila v nepravilno in glede na ugotovitve po potrebi sproži ustrezne postopke.
Vlagatelj uveljavlja stroškovnik, in sicer za pripravljalni spis - 1600 odvetniških točk in administrativni stroški - 2%, vse skupaj povečano za DDV - 20%.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.08.2004, Državni revizijski komisiji posredoval stroškovnik, in sicer zahteva za sestavo zahteve za dodatno obrazložitev 200.000 SIT, za sestavo zahtevka za revizijo 200.000 SIT ter povračilo takse v višini 200.000 SIT.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-181/04-24-1438, z dne 23.08.2004, v skladu z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila za dodatna pojasnila, katera je le-ta posredoval z dopisom, št. 347-07-12/2004, z dne 24.08.2004. V skladu z določilom 7. člena ZPP je Državna revizijska komisija z dopisom, št. 018-181/04-24-1492, z dne 30.08.2004, dodatno pojasnilo posredovala vlagatelju.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 01.09.2004, Državni revizijski komisiji posredoval pripravljalni spis, v katerem navaja, da je glede na dodatna pojasnila naročnika, z dne 24.08.2004, jasno, da je predstavnik izbranega ponudnika pregledoval dokumentacijo ponudbe, kar vlagatelj že vseskozi trdi in kar je naročnik v dodatni obrazložitvi izrecno zanikal. Po mnenju vlagatelja sedaj naročnik navaja povsem drugačen opis spornega dogodka, saj navaja, da je skupaj z vsemi prisotnimi preverjal, če želeni deli dokumentacije ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj se sprašuje, zakaj je to potrebno početi še enkrat po tem, ko je komisija že ugotovila, da ponudba vlagatelja ustreza razpisnim pogojem. Vlagatelj še dodaja, da bi moral naročnik, v skladu s subsidiarno uporabo ZPP v postopku javnega naročanja na vpogled povabiti tudi ponudnika, čigar ponudbo se bo vpogledalo in tudi ostale ponudnike.
Vlagatelj uveljavlja stroškovnik, in sicer za pripravljalni spis - 1200 odvetniških točk in administrativni stroški - 2%, vse skupaj povečano za DDV - 20%.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil vlagatelja in naročnika ter izvedenega celotnega dokaznega postopka, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V zvezi z vlagateljevo navedbo, ki se nanaša na opravljen vpogled izbranega ponudnika v njegovo ponudbo ter pomislekom, kako je izbrani ponudnik ugotovil, da neke listine v ponudbi ni, če ponudbe ni videl, se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do ne/dopustnosti izbranega ponudnika do vpogleda v vlagateljevo ponudbo, niti do načina izvedbe samega vpogleda. Na tem mestu velja namreč opozoriti, da mora naročnik ponudniku nedvomno dopustiti vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki so javni, ta del dokumentacije pa predstavljajo ne le podatki, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb, temveč tudi podatki, na podlagi katerih naročnik po eni strani ocenjuje pravilnost ponudb, po drugi pa le-te med seboj primerja skladno z merili iz razpisne dokumentacije in izbere najugodnejšo ponudbo. Naročnik mora v skladu z določilom 8. člena ZJN-1 pri presoji ugotavljanja dopustnosti po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo upoštevati, ali so ti podatki deležni režima pravnega varstva, kot ga določata 39. in 40. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/99, 6/99, 54/99, 45/01, 59/01, 50/02, 93/02 in 57/04). Tako zgolj sam način izvedbe vpogleda (branje vsebine listine s strani predstavnika naročnika ali pa omogočanje fizičnega vpogleda v listino) brez ustreznih argumentov za njegovo nezakonitost (npr. trditev, da gre za vpogled v podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnostâ??) ne more biti razlog za nezakonitost sklepa o dodelitvi javnega naročila. Državna revizijska komisija se tudi ni opredeljevala do vlagateljevih pomislekov glede spremembe navedb naročnika glede poteka opravljenega vpogleda, saj je bistvo vpogleda v ponudbene dokumentacije (ob upoštevanju zgornjih kavtel) ravno v pregledovanju dokumentacije. V zvezi z navedbo vlagatelja, da bi moral naročnik, v skladu s subsidiarno uporabo ZPP v postopku javnega naročanja na vpogled povabiti tudi ponudnika, čigar ponudbo se bo vpogledalo in tudi ostale ponudnike, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da smiselno uporabo ZPP peti odstavek 3. člena ZRPJN predvideva v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in ne v postopku oddaje javnega naročila (pred vložitvijo zahtevka za revizijo). Vendar pa niti ZPP zahteve po prisotnosti druge stranke pri vpogledu izrecno ne vsebuje (arg. 150. člena). Zato gre ta sklop vlagateljevih navedb zavrniti kot neutemeljene.

V predmetnem postopku revizije pa je bilo kot pravnorelevantno (glede tega je med strankama tudi spor) potrebno ugotoviti, ali je vlagatelj, kot to sam zatrjuje, svoji ponudbi priložil zahtevano izjavo o zagotavljanju notranje kontrole kvalitete. Naročnik je namreč v točki 10.10. Navodil določil, da je eden izmed pogojev za priznanje sposobnosti tudi: "lastna izjava ponudnika z navedbo organizacije, ki zanj opravlja notranjo kontrolo kakovosti". Ker je obstajalo med strankama razhajanje glede dejstva, ali je bila v ponudbi vlagatelja (ob njeni oddaji) priložena izjava o zagotavljanju notranje kontrole kvalitete, je Državna revizijska komisija vlagatelja pozvala, naj predloži dokazila za trditev, da je svoji ponudbi priložil zahtevano izjavo o zagotavljanju notranje kontrole kvalitete. Glede na izjavo ga. B.P. (zaposlena kot tajnica pri vlagatelju), podano pod vso odgovornostjo, da je ponudbeni dokumentaciji vlagatelja priložila izjavo o zagotavljanju notranje kontrole kvalitete podjetja APROS d.o.o., kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, je Državna revizijska komisija kot pričo zaslišala ga. B.P. Državna revizijska komisija je o zaslišanju obvestila naročnika ter vlagatelja zahtevka za revizijo.

Pričo B.P. je Državna revizijska komisija zaslišala ob uporabi določil členov 229. do 242. ZPP (peti odstavek 3. člena ZRPJN). Priča je povedala, da je zadolžena za kompletiranje ponudbe ter da je ponudbi priložila izjavo podjetja Apros d.o.o., glede na alinee razpisne dokumentacije. Nato je ponudbo ponovno z direktorjem pregledala in preverila, ali je le-tej priloženo vse, kar je zahtevano v razpisni dokumentaciji. Na vprašanje, približno koliko listin je imela ponudba v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, je priča odgovorila, da približno dvajset ter da je bila sporna izjava proti koncu ponudbe, za njo pa izjava glede garancije. Priča je poudarila, da je bilo vse predloženo tako, kot je zahtevala razpisna dokumentacija, v enakem zaporedju. Priča je na vprašanje pooblaščenca povedala, da imajo v arhivu kopijo te ponudbe, v kateri je tudi sporna izjava, kopijo te ponudbe pa je naredila preden je oddala ponudbo. Na vprašanje, kako se priča spominja sporne izjave, ki naj bi jo priložila v ponudbo, je povedala, da ima naročnik že dalj časa takšno razpisno dokumentacijo ter da sama to dela že vrsto let.

Državna revizijska komisija na podlagi celotnega izvedenega dokaznega postopka, v skladu z določilom 8. člena ZPP, ugotavlja, da ni mogoče zaključiti, da ni bila ponudba vlagatelja ob prehodu v sfero naročnika nepravilna. Državna revizijska komisija svoje odločitve glede (ne)prisotnosti sporne izjave o zagotavljanju notranje kontrole kvalitete v ponudbi vlagatelja, v odsotnosti drugih (materialnih) dokazov za to, ni mogla opreti zgolj na nasprotujoča si zatrjevanja vlagatelja oziroma priče ter naročnika. Državna revizijska komisija pa tudi ni podvomila v to, da je izvajalec notranje kontrole - Apros d.o.o. izjavo podal pravočasno, kar pa nima neposredne povezave s pravilnostjo ponudbe (predložitve izjave k ponudbi) in zato dokazov v zvezi z dnevom izdaje izjave ni izvajala. Vendar mora biti pri dokazovanju, kot zbiru procesnih dejanj procesnih subjektov, katerih namen je ustvarjanje prepričanja o resničnosti trditev strank, ki se nanašajo na pravnorelevantna dejstva v sporu, v skladu z načelom materialne resnice, sodišče (arg. petega odstavka 3. člena ZRPJN) o vseh dejstvih, na katera opira svojo odločitev, prepričano. Vlagatelj pa je tisti, ki je skladno z določilom 4. in 5. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN dolžan v zahtevku za revizijo navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Ker vlagatelj npr. ni številčil svoje ponudbe ali listin v le-tej (kot to navaja v obvestilu o nadaljevanju postopka) in/oziroma ni ponudil morebitnih drugih dokazov za prisotnost spornega dokumenta v njegovi ponudbi, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je bila izjava o zagotavljanju notranje kontrole kvalitete res vsebovana, prav tako pa ni dokazov za to, da je naročnik protipravno odstranil zahtevani dokument, na kar v dopisu, s katerim vlagatelj nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ter v pripravljalnem spisu, vlagatelj namiguje. Kljub dejstvu, da je priča z vlagateljem v poslovni povezavi (pri vlagatelju je zaposlena kot tajnica), Državna revizijska komisija ni podvomila v njeno verodostojnost, vendarle pa priča ni uspela omajati resničnosti ugotovitev, vsebovanih v sklepu naročnika, št. 347-07-12/2004, z dne 16.06.2004, v katerem naročnik ugotavlja, da v ponudbi vlagatelja ni bila priložena lastna izjava za opravljanje notranje kontrole kakovosti.

Državna revizijska komisija v skladu s svojimi pristojnostmi (23. člen ZRPJN), na predlog zainteresiranega ponudnika, ki v postopku revizije zahteva presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila, odloča o utemeljenosti navedb, vsebovanih v zahtevku za revizijo. Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj ni dokazal očitanih kršitev naročnika, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil ZPP, 7., 212. člen in nasl.), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1, ko je ponudbo vlagatelja kot nepravilno izločil iz postopka ocenjevanja.

Kot brezpredmetno pa je potrebno ugotoviti razzlogovanje vlagatelja, da je strokovna komisija naročnika najprej ugotovila pravilnost njegove ponudbe, to odločitev pa je naročnik kasneje nedopustno spremenil, saj se v primeru javnih listin uveljavlja dokazno pravilo o domnevi resničnosti dejstev, ki se v takšni listini potrjujejo. Kolikor bi Državna revizijska komisija vlagatelju sledila bi takšno stališča onemogočalo vsakršno učinkovito pravno varstvo. Tako je že iz same definicije pravilne ponudbe iz 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ("tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije") mogoče razbrati, da se pravilnost ponudb ne ugotavlja na javnem odpiranju ponudb, ampak v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Glede na to, da je naročnik s sklepom, z dne 16.06.2004, zahtevku za revizijo izbranega ponudnika, v skladu s svojimi pristojnostmi iz 16. člena ZRPJN, ugodil in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 27.05.2004 (prvi odstavek izreka sklepa), je naročnik ravnal pravilno, ko je za vse ponudbe ponovno opravil preverjanje, ali izpolnjujejo vse zahteve razpisne dokumentacije (drugi odstavek izreka sklepa). Državna revizijska komisija se tako ni mogla strinjati z vlagateljem, da je bilo v smislu 224. člena ZPP z javno listino nesporno dokazano, da je ponudba vlagatelja vsebovala tudi izjavo o zagotavljanju notranje kontrole kvalitete podjetja Apros d.o.o., saj po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 27.05.2004, le-ta ni več obstajala v pravnem prometu.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je naročnik neupravičeno razveljavil prvotno odločitev o oddaji javnega naročila brez sodelovanja strokovne komisije, Državna revizijska komisija povzema določilo 21. člena ZJN-1 (Sklep o začetku postopka), po katerem naročnik začne postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom, s katerim lahko imenuje tudi osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali le ocenile ponudbe. Vendarle pa ZJN-1 na nobenem mestu ne določa, da bi morala katerokoli fazo postopka oddaje javnega naročila voditi posebna komisija (npr. sprejem ponudbene dokumentacije, odpiranje ponudb, njihova primerjava, vrednotenje in ocenjevanje itd.) oziroma da je komisija tista, ki sprejema odločitve v postopku oddaje javnega naročila, temveč ZJN-1 za vsa dejanja v postopku pooblašča "naročnika". Naročnik v skladu z zakonom torej sam odloča o tem, komu bo poveril izvedbo posameznih dejanj v postopku, formalnopravne odločitve pa vedno sprejema naročnik in ne komisija. Navedeno izhaja tudi iz definicije prvega odstavka 1. člena ZJN-1: "Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročila za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev." ter iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.". Iz zapisanega je mogoče zaključiti, da je vloga komisije iz 21. člena ZJN-1 (v kolikor je bila v posameznem postopku oddaje javnega naročila imenovana) le podporna oziroma posvetovalna, ne pa tudi obvezna oziroma zavezujoča, zato morebitni očitki v zvezi z njenim (ne)sodelovanjem ne vzdržijo revizijske presoje. Dodati in poudariti velja, da niti pa ZRPJN v revizijskem postopku pri odločanju naročnika o zahtevku za revizijo sploh ne predvideva sodelovanja strokovne komisije. Državna revizijska komisija je tako kot brezpredmeten zavrnila tudi predlog vlagatelja po zaslišanju članov strokovne komisije.

Ker Državna revizijska komisija odloča o kršitvah naročnika v postopku pravnega varstva ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, je, upoštevaje zgoraj navedene ugotovitve, skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V zvezi z očitano protipravno odstranitvijo zahtevanega dokumenta pa je Državna revizijska komisija ravnala v skladu s 146. oziroma 147. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 72/98, 6/99, 66/00, 111/01, 56/03 in 68/04).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 08.09.2004


Dr. Aleksij Mužina
Član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- RS, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana
- Odvetnik Mitja Ulčar, Gosposvetska 12, p.p. 210, Kranj
- Asfalti Ptuj d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 13, Ptuj
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana.

Natisni stran