Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-031/2005 Ministrstvo za zdravje

    Številka: 018-31/05-34-321
    Datum sprejema: 11. 2. 2005

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, člana Francija Kodela, kot poročevalca senata, in članice Vesne Cukrov, kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, SB Izola, SB Maribor in Onkološki inštitut Ljubljana in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj AICO-MED d.o.o., Prevale 1, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.02.2005

    odločila:

    - Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    - Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 27.05.2004 sprejel sklep, št. 3511-8/2004-5, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, Onkološki inštitut Ljubljana, SB Izola in SB Maribor. S svojim sklepom, z dne 05.10.2004, je naročnik postopek oddaje javnega naročila po omenjenem sklepu v celoti razveljavil. Naročnik je ponovljeni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 116-117/04, z dne 29.10.2004, pod številko objave Ob-29319/04, ter Uradnem listu Evropske unije, št. S 212/2004, z dne 29.10.2004, pod številko objave 182012. Na podlagi sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-290/04-25-2215, z dne 26.11.2004, je naročnik dne 01.12.2004 je izdal nov sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, št. 3511-8/2004-157. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 132/04, z dne 10.12.2004, pod številko objave Ob-33937/04, ter Uradnem listu Evropske unije, št. S 239/2004, z dne 08.12.2004, pod številko objave 205301, objavil še spremembo javnega razpisa.

    Dne 10.01.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem navaja več kršitev Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), do katerih naj bi prišlo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj tako navaja:
    - da je naročnik v točki XVIII. (stran 11) razpisne dokumentacije določil, da ima diskrecijsko pravico zahtevati razčlembo cen mimo obrazca cen, ki ga je določil z razpisno dokumentacijo. Vlagatelj opozarja, da merilo "najnižja cena" ne dopušča uporabe nobenih dodatnih meril, na katere sicer nakazuje sporna določba razpisne dokumentacije. Predmet primerjave so le končne ponudbene cene posameznih ponudnikov, saj naročnik ni določil ponderiranja cen. Naročnik utegne z diskrecijsko pravico, ki si jo je pridržal, s posebnimi zahtevami za predložitev cen doseči, da bo določen ponudnik lahko ponudil novo kalkulacijo cen, kar utegne voditi v favoriziranje določenega ponudnika. Naročnik si je s takšnim določilom razpisne dokumentacije pridržal možnost ustvariti neenake položaje med ponudniki;
    - da je naročnik v točki C 02 (stran 21) razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik predložiti potrdilo, da ni vpisan v kazensko evidenco oziroma, da ni bil pravnomočno obsojen. Naročnik je določil strožji pogoj, kot ga določa 3. točka prvega odstavka 42. člena ZJN-1, s tem pa omejuje konkurenco, saj iz postopka izloča tudi vse tiste ponudnike, ki sicer niso vpisani v kazensko evidenco zaradi kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem, pač pa zaradi nekega čisto drugega kaznivega dejanja, kar ni in ne more biti v povezavi s predmetom in izvedbo javnega naročila;
    - da je naročnik v točki C 06 3 (stran 21 in obrazec C06) določil, da mora ponudnik predložiti potrdilo poslovne banke o razvrstitvi v bonitetni razred. Naročnik je določil, da mora predloženo potrdilo izkazovati vsaj boniteto C, kar pa je diskriminatorno, saj uvrstitev v nek bonitetni razred (npr. B) pri eni banki ne pomeni, da bi bil ta ponudnik v isti razred uvrščen tudi pri drugi banki, oz., da ima takšno boniteto pri vseh bankah. Naročnik tudi ni predpisal katera banka mora dati oceno bonitete, niti za katero obdobje in po kateri metodi se ta določa. Naročnik s svojimi določbami omejuje konkurenco med ponudniki, pri čemer je privilegiral tiste ponudnike, katerim bodo bonitete izdelovali v bankah, ki uporabljajo sisteme, po katerih so črkovne oznake bonitet ugodnejše;
    - da je naročnik v točki C 06 4 (stran 21 in obrazec C06 b) določil, da mora ponudnik predložiti poročilo pooblaščenega revizorja o poravnanih obveznostih, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe. Navedena določba ponudnikom ne omogoča, da bi pripravili ustrezne ponudbe, saj je rok za revizorjevo poročilo prekratek. Poleg tega se pri verižnih kompenzacijah opravi plačilo "za nazaj" na datum zapadlosti, kar pomeni, da ima ponudnik poravnane obveznosti na 15. dan četudi je kompenzacija sklenjena šele na 5. dan pred dnem oddaje ponudbe, pri čemer revizor v tem roku, ki še ostane, ne more kakovostno pregledati odprtih postavk in o tem izdelati poročila;
    - da je naročnik v točki C 08 (stran 22 in obrazec C08) določil zahtevo, da ponudnik razpolaga z ustreznimi tehničnimi zmogljivostmi. Naročnik ob tem ni določil kakšne naj bi bile izvedene dobave oz. montaže niti koliko najmanj jih mora ponudnik izkazati. Navedena določila razpisne dokumentacije kršijo določbe 42.a člena ZJN-1. Naročnik ni določil števila zahtevanih referenc, ravno tako pa ni zahteval niti, da morajo reference odražati tehnično in kadrovsko usposobljenost; ponudnik namreč lahko navede kakršnokoli referenco, ki se nanaša na medicinske pripomočke. Kot ponudnik bo posledično lahko nastopala tudi oseba, ki dejansko nima ustreznih tehničnih in kadrovskih kapacitet za izvedbo javnega naročila;
    - da je naročnik v točki E 03 (stran 45) določil, da bo zavrnil ponudbe, pri katerih bi ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno. Naročnik ob tem pojma "neobičajno nizka cena" ni definiral, ZJN-1 pa definicije ravno tako ne podaja. Naročnik je poleg tega na s tem povezano vlagateljevo vprašanje odgovoril, da se bo za način ugotavljanja, ali je določena ponudbena cena neobičajno nizka ali ne, odločil šele na podlagi vsebine konkretne ponudbe, kar naročniku omogoča diskrecijsko pravico, ki utegne biti bolj ali manj arbitrarno uporabljena;
    - da naročnik ni objavil spremembe roka za oddajo ponudb v Uradnem listu Evropske unije, ter da rok ni bil določen v skladu z ZJN-1. Naročnik je spremembo roka objavil le v Uradnem listu RS, št. 132/04, z dne 10.12.2004, ne pa tudi v Uradnem listu Evropske unije. Ker je naročnik rok spremenil šele po odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-290/04-25-2215, z dne 26.11.2004, ne gre za podaljšanje roka, pač pa za določitev novega roka za oddajo ponudb. Rok bi tako moral biti določen ob upoštevanju 59. in 60. člena ZJN-1, vendar pa je rok določil tako, da bo med dnem objave "podaljšanja roka" in dnem, predvidenim za oddajo ponudb, minilo le 32 dni, kar predstavlja absolutno kršitev ZJN-1. O podaljšanju roka pa ni mogoče govoriti tudi iz vsebinskih razlogov, saj bi glede na zahtevo po predložitvi revizorjevega poročila to pomenilo, da morajo ponudniki pravzaprav pripraviti nove ponudbe.
    Vlagatelj zaradi zgornjih kršitev ZJN-1 predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v znesku 382.744,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

    Z vlogo, z dne 14.01.2005, je vlagatelj zahtevek za revizijo dopolnil s potrdilom o plačilu dodatnih 100.000,00 SIT takse za revizijo.

    Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. 3511-8/2004-175, z dne 18.01.2005, s katerim je revizijski zahtevek in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, zavrnil. Naročnik se je v obrazložitvi svojega sklepa opredelil do posameznih očitanih kršitev, kakor sledi:
    - glede pravice zahtevati razčlembo cen mimo obrazca cen, ki ga je določil z razpisno dokumentacijo, naročnik navaja, da je to določilo v razpisno dokumentacijo zapisal za primere, ko bi nastopile okoliščine iz 53. člena ZJN-1, saj bi na ta način lahko preveril ali gre pri ponudbeni ceni za neobičajno nizko ceno. S tem povezane vlagateljeve navedbe so z ničemer utemeljene špekulacije, s katerimi vlagatelj naročniku brez vsake podlage pripisuje namere, ki jih naročnik nima in predpostavlja okoliščine, ki ne obstajajo;
    - glede zahteve po predložitvi potrdila, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco oziroma, da ni bil pravnomočno obsojen naročnik navaja, da ni določil strožjega pogoja, kot je določen v ZJN-1. Naročnik v točki C 02 (stran 21) razpisne dokumentacije ne navaja vsebine obveznih pogojev ampak samo obrazce za ugotavljanje izpolnjevanja obveznih pogojev, ki jih je potrebno predložiti. V točki C 02 naročnik zahteva potrdilo pristojnega organa, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco, kar je v skladu s 3. točko drugega odstavka 42. člena ZJN-1;
    - glede predložitve potrdila o razvrstitvi v bonitetni razred naročnik navaja, da na bančnem trgu res obstajajo različni načini ugotavljanja in določanja bonitet, vendar pa ni v naročnikovi pristojnosti, da določa sistem ugotavljanja in določanja bonitet ali pa da celo omeji vrsto potrdil na določen sistem, saj bi s tem dejansko prekoračil svoja pooblastila in posegel v svobodno izbiro ponudnikov, s čimer bi dejansko povzročil diskriminacijo. Stvar ponudnikove proste presoje je, katero banko bo izbral, ravno tako je stvar njegove proste presoje kakšne izdelke in po kakšni ceni jih bo ponudil. Z navedenim določilom razpisne dokumentacije ravno tako ni ogroženo načelo racionalne porabe sredstev, saj je naročnik od ponudnikov zahteval tudi predložitev drugih dokazil, ki tak položaj preprečujejo na najobsežnejši način;
    - glede vlagateljevih navedb v zvezi z predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja naročnik navaja, da so te v izrecnem nasprotju s 6. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 71/1999, 78/1999, 64/2001; v nadaljevanju Odredba o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov), ki določa obveznost prav tega pogoja in v časovnem okviru, kot je to navedeno v razpisni dokumentaciji;
    - glede zahteve po razpolaganju z ustreznimi tehničnimi zmogljivostmi naročnik navaja, da je njegova zahteva skladna z 42.a členom ZJN-1, saj je od ponudnikov zahteval izpolnitev nižjih zahtev, kot bi jih lahko, z namenom, da omogoči oddajo ponudbe širšemu krogu usposobljenih ponudnikov, ki izpolnjujejo vse z zakonom in razpisom določene pogoje, ki jih naročnik šteje za zadostne glede na namen javnega naročila. Naročnik si je pridržal pravico preveriti verodostojnost s strani ponudnikov predloženih seznamov, da bodo ponudbe oddali samo usposobljeni pa zagotavljajo dokazila iz 42. člena ZJN-1, zlasti bančne garancije. Naročnik ni določil strožjih pogojev prav zaradi omogočanja konkurence in zagotovitve spoštovanja načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev;
    - glede nedefiniranosti pojma "neobičajno nizka cena" naročnik navaja, da vlagatelj od njega zahteva vnaprejšnjo določitev pogojev, za katere ni podlage v ZJN-1, ki za razliko od predhodnega zakona tega pojma ne opredeljuje. Pojma "neobičajno nizka cena" ni mogoče opredeliti vnaprej, preden do morebitnih okoliščin, ki bi naročniku narekovale uporabo postopka iz 53. člena ZJN-1, sploh pride. Naročnik z nedefiniranjem spornega pojma ni zagrešil nobene kršitve določb ZJN-1 niti ni povzročil neenakopravnosti med ponudniki;
    - glede (ne)objave spremembe javnega razpisa v Uradnem listu Evropske unije in prekratkega roka za predložitev ponudb naročnik navaja, da je spremembo objavil v Uradnem listu Evropske unije, glede primernosti roka za oddajo ponudb pa je relevantno dejstvo, kdaj je naročnik oddal zahtevo za objavo. Slednjo je odposlal dne 03.12.2004, tako pa je glede na določilo drugega odstavka 60. člena ZJN-1 določil primeren rok za oddajo ponudb.
    Ker vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, je naročnik zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

    Z vlogo, z dne 24.01.2005, je vlagatelj naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom, z dne 25.01.2005, vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z ostalo relevantno dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, odstopil Državni revizijski komisiji.

    Dne 01.02.2005 je vlagatelj, ki v tem delu ni zastopan po pooblaščencu, na Državno revizijsko komisijo naslovil "pripravljalno vlogo" v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, s katero se je odzval na naročnikovo odločitev o njegovem zahtevku za revizijo in dodatno pojasnil svoja stališča. Ob tem je v postopek priglasil tudi dodatne stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer za sestavo pripravljalne vloge, v protivrednosti 2000 točk po veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), ter za pavšalne pisarniške stroške, v protivrednosti 40 točk po veljavni Odvetniški tarifi, vse povečano za 20% DDV.


    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija glede posameznih vlagateljevih revizijskih navedb ugotavlja, kakor sledi.

    Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na diskrecijsko pravico naročnika zahtevati razčlembo cen mimo obrazca cen, ki ga je določil z razpisno dokumentacijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da te niso utemeljene. Naročnik je v točki XVIII splošnega dela razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila zapisal, da lahko od vsakega ponudnika zahteva razlago ponudbe, vključno z razčlembo cen, če je to potrebno za preizkus, ocenjevanje in primerjavo ponudb. Takšno določbo naj bi naročnik, glede na svoje navedbe, zapisal z namenom ugotavljanja okoliščin iz 53. člena ZJN-1, to je morebitne neobičajno nizke cene. Ne glede na to, kakšen je bil namen zapisa za vlagatelja spornega določila v razpisni dokumentaciji, pa gre ugotoviti, da naročnik zgolj z zapisom le-tega ni nikakor posegel v katerokoli od pravic potencialnih ponudnikov niti ni med njimi z ničemer ustvaril neenakega položaja. Kot pravilno ugotavlja naročnik, predstavljajo vlagateljevi očitki z ničemer podkrepljeno špekulacijo o tem, kaj utegne storiti naročnik v prihodnje, oz. kakšne namere naj bi imel. Na slednja, hipotetična ravnanja naročnika v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila, pa vlagatelj navezuje tudi možne nedopustne posledice, ki bi jih utegnili utrpeti posamezni ponudniki. Državna revizijska komisija takšni argumentaciji vlagatelja ne more slediti, saj bi to pomenilo, da je nedopustno vsako določilo razpisne dokumentacije, za katerega obstaja že potencialna možnost zlorabe, ne glede na to ali do nje tudi dejansko pride ali ne; ob takšnem stališču bi bila tako npr. sporna vsa merila, saj bi jih naročnik pri ocenjevanju ponudb utegnil uporabiti drugače, kot so zapisana, enako vsi pogoji itd. V povzetku zapisanega gre zaključiti, da vlagatelj s svojimi navedbami ni uspel izkazati ravnanja naročnika, ki bilo v neskladju s predpisi s področja javnih naročil, zato je potrebno le-te, v delu, kjer se nanašajo na diskrecijsko pravico naročnika zahtevati razčlembo cen mimo obrazca cen, ki ga je določil z razpisno dokumentacijo, kot neutemeljene zavrniti.

    Kot neutemeljene Državna revizijska komisija zavrača tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na zahtevo po predložitvi potrdila o tem, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco oziroma da ni bil pravnomočno obsojen. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik v točki C 02 (stran 21) razpisne dokumentacije od ponudnikov zahteval predložitev potrdila, ki je skladno s 3. točko drugega odstavka 42. člena ZJN-1, takšno zahtevo pa je ponovil tudi na strani 24 razpisne dokumentacije. Zapis razpisne dokumentacije v točki C 02, na strani 21, namreč tudi po mnenju Državne revizijske komisije ne predstavlja opredelitve obveznega pogoja, temveč zgolj opredelitev obrazca, s katerim se izkazuje izpolnjevanje le-tega. Zahtevo po izpolnjevanju obveznih pogojev iz 42. ter 42.a člena ZJN-1 je naročnik namreč vnesel že v točki XIX. ter XXI. razpisne dokumentacije (obe stran 11), z za vlagatelja spornim določilom razpisne dokumentacije pa v zahteve ZJN-1 ni posegal. Nevezano na konkretno zadevo gre sicer pripomniti, da določitev strožjega pogoja, kot je določen v ZJN-1, sama po sebi ni nedopustna, če je to upravičeno z namenom javnega naročila. Tako velja opozoriti, da pravne osebe, skladno z določili Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (Uradni list RS, št. 59/1999 (12/2000 - popr.), 50/2004), in ob upoštevanju temeljne zasnove odgovornosti pravnih oseb, lahko odgovarjajo le za kazniva dejanja, ki so taksativno določena v tem ali drugih zakonih. Med ta kazniva dejanja kaznivo dejanje "razžalitve", po 169. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/1994 (70/1994 - popr.), 23/1999, 40/2004), ki ga omenja vlagatelj, ne sodi, pravna oseba pa zanj ne more odgovarjati. V povzetku zapisanega gre ugotoviti, da je naročnikova zahteva po predložitvi potrdila o potrdila o tem, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco oziroma da ni bil pravnomočno obsojen, skladna z določili ZJN-1, naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni določil strožjega pogoja, kot ga določa ta zakon. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja kot neutemeljene zavrniti.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na predložitev potrdila poslovne banke o razvrstitvi v bonitetni razred. Naročnik je na strani 21 razpisne dokumentacije, pod točko C 06.3., postavil zahtevo po predložitvi originalnega potrdila poslovne banke o razvrstitvi v bonitetni razred, ki izkazuje stanje finančne stabilnosti najmanj razreda C, izdano največ 90 dni pred dnevom javnega odpiranja ponudb. Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da ima naročnik, skladno s prvim odstavkom 42.a člena ZJN-1, pravico določiti raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Skladno s 1. točko drugega odstavka istega člena ZJN-1 sodijo med dokaze, s katerimi se dokazuje sposobnost, tudi mnenja in izkazi bank in drugih specializiranih institucij. Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da lahko skladno z določili 9. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ugotoviti gre, da vlagatelj v svojem zahtevku opozarja na različnost določanja bonitet pri različnih bankah ter na domnevno neracionalnost porabe sredstev, pri čemer pa niti z besedo ne pojasnjuje, kako bi mu lahko naročnikovo ravnanje (določila razpisne dokumentacije) povzročila škodo ali ga negativno diskriminirala. Ob tem je potrebno opozoriti, da vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku s svojimi navedbami ne more nastopati kot branilec javnega interesa ali interesa ostalih potencialnih ponudnikov, temveč je, skladno z ZRPJN, upravičen do pravnega varstva v zaščito lastnih interesov; nedopustnega posega v te pa vlagatelj ni uspel izkazati. Ne glede na zapisano pa gre tudi na tem mestu ugotoviti, da vlagatelj s svojimi navedbami ni uspel izkazati neskladnosti zanj spornega določila razpisne dokumentacije z določili predpisov s področja javnih naročil oz. temeljnimi načeli javnega naročanja, zaradi česar je potrebno njegove revizijske navedbe tudi v tem delu kot neutemeljene zavrniti.

    Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na zahtevo po predložitvi poročila pooblaščenega revizorja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene. Naročnik je na straneh 21 ter 30 razpisne dokumentacije postavil zahtevo po predložitvi poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe, poravnal vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Državna revizijska komisija v zvezi s takšno zahtevo naročnika ugotavlja, da je skladna z določili 6. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov, ki jo je naročnik, kot porabnik javnih sredstev, dolžan spoštovati. Naročnikova zahteva določil tega predpisa ne presega niti jih ne prilagaja, zato je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja kot neutemeljene zavrniti.

    Kot neutemeljene Državna revizijska komisija zavrača tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogoja razpolaganja z zadostnimi tehničnimi ali kadrovskimi zmogljivostmi. Kot je Državna revizijska komisija v tem sklepu že zapisala, ima naročnik pravico določiti raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Iz drugega odstavka 42. a člena ZJN-1 izhaja, da mora naročnik v primeru, ko določi takšne pogoje, za dokazovanje njihovega izpolnjevanja od ponudnikov zahtevati pisne dokaze. Za dokaze, ki jih mora ponudnik predložiti k ponudbi, da dokaže svojo sposobnost po tem členu, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi ali poda ponudnik sam. ZJN-1 v 2. točki drugega odstavka 42.a člena določa le, da mora naročnik od ponudnikov zahtevati eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, zgolj primeroma pa v nadaljevanju določa, katera dokazila lahko naročnik zahteva od ponudnikov. V konkretnem primeru je naročnik očitno ocenil, da je glede na namen javnega naročila zadostna zahteva po tem, da ponudniki predložijo seznam najvažnejših opravljenih dobav in montaž medicinskih pripomočkov v zadnjih treh letih, z navedbo vrste dobav in časa dobav, vrednosti pogodb in navedbo naročnikov. Naročnik si je ob tem pridržal tudi pravico do preverjanja verodostojnosti seznama pri naročnikih, katerim naj bi bile dobave izvedene. Takšna zahteva naročnika je, v nasprotju z mnenjem vlagatelja, skladna z ZJN-1, naročnik pa s postavitvijo takšnega pogoja ni ravnal napačno. Tudi na tem mestu gre sicer znova opozoriti, da vlagatelj z revizijskimi navedbami ne izkazuje svojega interesa oz. škode, ki bi jo zaradi opisanega ravnanja naročnika utegnil utrpeti, kar pa je predpostavka dopustnosti njegovega zahtevka za revizijo. Ob upoštevanju tega dejstva, kot tudi dejstva, da ni uspel izkazati neskladja spornih določb z predpisi s področja javnih naročil, je potrebno revizijske navedbe vlagatelja v tem delu kot neutemeljene zavrniti.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zavrnitev ponudb zaradi neobičajno nizke cene oz. neopredelitev pojma neobičajno nizka cena v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za vlagatelja sporni del razpisne dokumentacije skladen z določili 53. člena ZJN-1, ki naročniku nalaga, da v primeru, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahteva podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveri. ZJN-1 pojma "neobičajno nizka cena" ne opredeljuje, ravno tako pa niti ne postavlja zahteve, da mora takšno opredelitev podati naročnik. Revizijske navedbe vlagatelja so tudi v tem delu, tako kot nekatere predhodne revizijske navedbe, utemeljene na hipotetičnem ravnanju naročnika, s katerim naj bi ta nekoč v prihodnosti morebiti diskriminiral ponudnike oz. med njimi povzročil neenakopravnost. Državna revizijska komisija takšnim argumentom, s pojasnilom, ki ga je v tem sklepu že zapisala, ne more slediti. V kolikor bi v kasnejših fazah postopka oddaje predmetnega javnega naročila dejansko prišlo do neenakopravnega obravnavanja ponudnikov, na katerega opozarja vlagatelj, bo imel ponudnik, ki mu bo kršena katera od pravic, možnost iskati pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. V tej fazi postopka, ko do kršitev predpisov s področja javnih naročil ni prišlo, pa so vlagateljeve revizijske navedbe neutemeljene in jih je kot takšne potrebno zavrniti.

    Kot slednje je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na objavo spremembe roka za oddajo ponudb v Uradnem listu Evropske unije in dolžino roka za oddajo ponudb. Tudi v zvezi s tem delom revizijskih navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, da so neutemeljene. Državna revizijska komisija s svojim sklepom, št. 018-290/04-25-2215, z dne 26.11.2004, postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni razveljavila v celoti, temveč le v delu, v katerem se nanaša na določitev roka za oddajo ponudb. Iz navedenega izhaja, da je javni razpis, ki ga je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 116-117/04, z dne 29.10.2004, pod številko objave Ob-29319/04, ter Uradnem listu Evropske unije, št. S 212/2004, z dne 29.10.2004, pod številko objave 182012, ostal v veljavi, z izjemo dela, ki se nanaša na rok za oddajo ponudb. Skladno z določili prvega odstavka 56. člena ZJN-1 se v primeru, če je javni razpis objavljen v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, šteje rok za predložitev ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, tako pa torej že od dne 26.10.2004, ko je naročnik, kot to izhaja iz povratnice njegovega pisanja, podal zahtevo za objavo javnega razpisa. Zahteva za objavo spremembe javnega razpisa, ki jo je naročnik podal dne 06.12.2004, in je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, št. S 239/2004, z dne 08.12.2004, pod številko objave 205301, ob upoštevanju zgornjih argumentov ne more predstavljati okoliščine, ki bi povzročila ponoven pričetek štetja roka za oddajo ponudbe. Takšno stališče bi bilo nenazadnje tudi v nasprotju z namenom zakonske določitve najkrajših rokov za oddajo ponudb, ki so določeni zato, da bi bila ponudnikom omogočena priprava pravilnih ponudb; ker se predmetni javni razpis (z izjemo roka za predložitev ponudb) od dne objave v Uradnem listu Evropske unije, dne 29.10.2004, ni v ničemer spremenil, je bila ponudnikom priprava pravilnih ponudb omogočena že od tega datuma dalje, zato argumentom v prid štetja roka za oddajo ponudbe od dne objave spremembe javnega razpisa dalje ni mogoče slediti. Iz navedenih razlogov je kot neutemeljene potrebno zavrniti tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja.

    Ker vlagatelj s svojim revizijskimi navedbami ni uspel izkazati neskladja naročnikovega ravnanja s predpisi s področja javnih naročil, je Državna revizijska komisija njegov revizijski zahtevek, v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Ker vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    Ljubljana, 11.02.2005

    Predsednik senata:
    Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
    Član Državne revizijske komisije


    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
    - AICO-MED d.o.o., Prevale 1, Trzin,
    - Odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

    Natisni stran