018-176/04 Banka Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo pisarniškega materiala, ki ga je vložilo podjetje MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA d.d., Dunajska cesta 121, Ljubljana, ki ga zastopa Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika BANKA SLOVENIJE, Slovenska cesta 35, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 12.08.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo pisarniškega materiala, objavljen v Uradnem listu RS, št. 64/04, z dne 11.06.2004, številka objave, Ob-15907/04.

2. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 374.692,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 64/04, z dne 11.06.2004, pod številko objave, Ob-15907/04. Iz zapisnika o ocenjevanju ponudb, z dne 06.07.2004, je razvidno, da je naročnik pridobil 3 pravočasne ponudbe.

Vlagatelj je dne 08.07.2004 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil 50. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), ker merila, ki so navedena v razpisni dokumentaciji ne omogočajo izbire objektivno najugodnejšega ponudnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da bo ponudbe ocenjeval na podlagi meril "končna cena v ponudbi", "ustreznost zahtevam specifikacije pisarniškega materiala", "dobavni rok" in "plačilni pogoji". Naročnik pri merilu "ustreznost zahtevam specifikacije pisarniškega materiala" ni navedel, na kakšen način in po katerih kriterijih bo presojal ustreznost materiala oziroma kakšen material sploh šteje za ustrezen. Merilo je popolnoma brez pomena, ker ni predvidene možnosti preverjanja ustreznosti artiklov. Iz priloge št. 2 "specifikacija materiala", v katero so ponudniki k že vpisanim artiklom in količinam vpisali le še cene artiklov, ni mogoče oceniti, ali artikli posameznih ponudnikov bolj ali manj ustrezajo zahtevam naročnika. Četudi bi naročnik od ponudnikov zahteval, da naj mu predložijo vzorce artiklov, bi bilo merilo neustrezno, ker je opisano pomanjkljivo. Naročnik namreč ni opredelil kdaj bo posamezen artikel še štel za ustrezen. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel ničesar izmed navedenega je očitno, da bo kriterije moral določiti naknadno v postopku ocenjevanja ponudb. Takšno ocenjevanje pa je povsem neobjektivno in naročniku dopušča subjektivno ocenjevanje ponudb. Takšno ocenjevanje pa bi bilo tudi v neskladju z načeloma enakopravnosti ponudnikov ter transparentnosti.

Vlagatelj nadaljuje, da bi "ustreznost zahtevam specifikacije pisarniškega materiala" morala biti opredeljena tudi kot pogoj. Očitno je, da naročnik dopušča odstopanje od zahtev specifikacije, iz same razpisne dokumentacije pa je mogoče sklepati, da je to odstopanje lahko tudi večje od 10%. Naročnik ni določil kakšen je maksimalen odstotek odstopanja od zahtev specifikacije, da bo ponudba še obravnavana kot pravilna. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik ustreznost pisarniškega materiala določiti kot prag, ki ga mora izpolnjevati vsaka ponudba, da bo pravilna. Nedoločitev maksimalnega odstopanja je po mnenju vlagatelja tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Zaradi nedoločitve praga oziroma pogoja ustreznosti zahtevam specifikacije je mogoča celo situacija, ko bo naročnik dobil ponudbo, v kateri na primer 90% artiklov ne bo ustrezalo specifikacijam, pa takšne ponudbe ne bo smel izločiti kot nepravilne, pač pa jo bo moral obravnavati in pri tem merilu dodeliti 0,3 točke (tako kot ponudniku, pri katerem na primer le 11% artiklov ne ustreza specifikacijam), nadalje pa je celo mogoče, da bo takšen ponudnik izbran kot najugodnejši. Iz opisanega je po mnenju vlagatelja jasno razvidno, da je naročnik razpisno dokumentacijo oblikoval tako, da ne omogoča izbire najugodnejše ponudbe.

Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik kršil 50. člen ZJN-1 tudi z načinom oblikovanja meril, s čemer je onemogočeno njihova objektivna uporaba. Vlagatelj primeroma navaja kršitev pri merilu "dobavni rok" pri katerem je navedeno, da bo naročnik podelil 5 točk za dobavni rok do vključno 3 dni, 3 točke za dobavni rok od 3 do vključno 10 dni in 1 točko za dobavni rok od 10 in več dni. Navedeni način ocenjevanja ponudb je nejasen, saj je ponudba, ki vsebuje dobavni rok 3 dni, lahko ocenjena tako s 5 kot tudi 3 točkami, ponudba, ki vsebuje dobavni rok 10 dni pa je lahko ocenjena tako s 3 kot tudi z 1 točko in tako naprej.

Vlagatelj dodaja, da naročnik tudi ni v celoti oziroma do konca razdelil meril za izbiro. Na 5 strani razpisne dokumentacije je določeno, da bo v primeru enakega števila točk izbrana ponudba, ki je dosegla najvišjo skupno oceno pri meriloma 2 in 3, ni pa določeno, kako bo naročnik ravnal v primeru, če bosta ponudbi tudi v tem primeru še vedno dosegali enako število točk.

Vlagatelj nadaljuje, da razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na plačilne pogoje nasprotuje veljavnemu Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/03, v nadaljnjem besedilu: ZIPRS0405), ki določa, da je minimalni plačilni rok v primeru vseh obveznosti proračunskih uporabnikov 30 dni. Glede na navedeno bi naročnik moral v razpisni dokumentaciji zahtevati, da morajo ponudniki ponuditi najmanj 30 dnevni plačilni rok. Naročnik ponudbe, ki ponuja plačilni rok krajši od 30 dni ne more zavrniti (ker plačilni rok ni opredeljen kot pogoj), prav tako pa takšne ponudbe ne more sprejeti, saj bi navedeno pomenilo kršitev določb veljavne zakonodaje.

Vlagatelj še dodaja, da pisarniški material naveden v prilogi št. 2 ni dovolj natančno specificiran. Posledica nenatančnega opisa zahtevanih lastnosti pisarniškega materiala je lahko ta, da ponudniki ponudijo artikle, ki se po specifikacijah in kakovostno zelo razlikujejo (na primer artikli kot so pisala, kemični svinčniki in podobno). Z nenatančno specifikacijo je naročnik povzročil, da ponudniki lahko ponudijo tako različne artikle, da je onemogočena objektivna primerjava in ocenjevanje ponudb.

Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi v celoti in se mu povrnejo stroški revizijskega postopka, ki so navedeni v priloženem stroškovniku.

Naročnik je dne 23.07.2004 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je zaradi preteklih nabav bila vlagatelju specifikacija v predmetnem naročilu dobro poznana in dovolj natančna, da je mogel razumeti, da je predmet razpisa bistveno enak pisarniški material, kot ga je le-ta naročniku dobavljal do sedaj. Naročnik dodaja, da specifikacija pomeni poimenovanje blaga - določitev individualnega predmeta zaradi potreb po njegovi določenosti ali vsaj določljivosti in njegovo ločljivost od drugega individualnega predmeta z drugačnimi lastnostmi in posledično različnim poimenovanjem. Koliko mora biti en predmet ločljiv od drugega, da ne gre za njuno identičnost in kolikšna je toleranca do različnosti znotraj iste označbe je predmet posamične stroke, potreb, standardov in posamične odločitve. Naročnik nadaljuje, da je tako natančna specifikacija bila vlagatelju do trenutka razglasitve ponudbenih cen dovolj. Morebitne nejasnosti ali pomanjkljivosti specifikacije bi morale motiti tudi druga dva ponudnika pa kljub temu nihče od ponudnikov do trenutka razglasitve cene naročniku ni postavil nobenega vprašanja glede specifikacije. Z izdelavo specifikacije je označena vrsta, kvaliteta in zahtevana količina blaga tako določno kot ga njegovo poimenovanje samo definira. V kolikor je ponudnik znotraj iste označbe in njene vsaj povprečne kakovosti našel spodnjo cenovno mejo, je bila njegova ponudba najugodnejša. Vsaka specifikacija nedvomno vsebuje neke tolerance do sebi različnega blaga, kar vanjo vključuje neko stopnjo povprečnosti, vendar hkrati vsebuje tudi svoj notranji standard kakovosti. Naročnik je v razpisni dokumentaciji vključil tako kvalitativen kriterij, ki ga vsebuje seznam specifikacij, kot tudi količinski kriterij, ki je v navodilu za izdelavo ponudbe posebej naveden. Tolerančni okvir je torej samo delno količinski. V konkretnem primeru gre za pretežno za nezahteven potrošni material s sorazmerno kratko življenjsko dobo in z nizko individualno vrednostjo. Pomisleki o naročnikovem arbitrarnem presojanju so zato nelogične in odveč.

Glede merila "dobavni rok" naročnik pritrjuje vlagatelju, da bi moralo biti to merilo natančnejše, vendar glede na dejstvo, da je vlagatelj ponudil najdaljši rok (3 dni) in mu je bilo dodeljeno 5 točk, tako kot drugima ponudnikoma, ki sta ponudila krajši dobavni rok, navedena pomanjkljivost merila ne predstavlja takšne kršitve, da bi bila potrebna razveljavitev postopka.

Naročnik nadaljuje, da je vlagatelj pri očitku glede merila "plačilni pogoji" v pravni zmoti, saj najmanj 30 dnevni rok plačila velja samo za neposredne proračunske uporabnike, kamor naročnik ne sodi, zato ga določba prvega odstavka 23. člena ZIPRS0405 ne omejuje.

Naročnik zaključuje, da so vsi ponudniki popolnoma izenačeni po vseh merilih, razen po prvem, po katerem je vlagatelj na drugem mestu, zato so razen manjše logične napake pri dobavnem roku, ki pa nima konkretno nikakršnega vpliva na oceno ponudb, vsi ostali vlagateljevi očitki neutemeljeni.

Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 28.07.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 02.08.2004, v reševanje odstopil zahtevek za revizijo z relevantno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo se nanašajo na določitev meril za izbor najugodnejšega ponudnika, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku presojala ali je naročnik merila za izbor najugodnejšega ponudnika določil v skladu z določili ZJN-1. Ob tem Državna revizijska komisija najprej navaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po javnem odpiranju ponudb in pred naročnikovo odločitvijo o oddaji javnega naročila, zato se v konkretnem primeru ni mogoče sklicevati na peti odstavek 12. člena ZRPJN. Kljub temu pa je Državna revizijska komisija pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo upoštevala poleg razpisne dokumentacije tudi vsebino predloženih ponudb.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na določitev merila "ustreznost zahtevam specifikacije pisarniškega materiala" Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik navedeno merilo opredelil na naslednji način (razpisna dokumentacija, poglavje IV. merila):
"Ustreznost zahtevam specifikacije pisarniškega materiala.
(glede na št. postavk in ne na količino materiala)

ocena: 5â??â?? 100% ustreznost zahtevam naročnika

ocena: 3â??â?? delno odstopanje (do 10%)

ocena: 1â??â?? neizpolnjevanje zahtev v specifikaciji (od 10% in več)

Ponder tega kriterija je 0,3 (ocena pri tem merilu = ocena x ponder)."

Glede na naveden opis merila "ustreznost specifikacijam pisarniške opreme" Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni določil načina uporabe tega merila tako, da bi bila izločena možnost subjektivnega ocenjevanja ponudb. Namreč, iz razpisne dokumentacije je zgolj razvidno, da bo predmet ocenjevanja ustreznost specifikacijam pisarniške opreme ter da bodo točke dodeljene v razponu od 1 do 5 točk (x ponder 0,3). Državna revizijska komisija ugotavlja, da problematičnost obravnavane zahteve glede ustreznosti specifikacijam pisarniške opreme ni v prvi fazi v razlikovanju med pogojem in merilom (kot to med drugim zatrjuje vlagatelj), vendar naročnik v konkretnem primeru ni določil nobenega praga glede tega, kdaj se šteje da določen artikel odstopa od tega praga, koliko odstopa od tega praga in kako to vrednotiti. Naročnik torej pri tem merilu ni opredelil kako objektivno oceniti ponujen pisarniški material v smislu ali gre ali ne gre za odstopanje od specifikacij za posamezen artikel. V konkretnem primeru torej ni nedvoumno jasno, kateri elementi ponudbe vplivajo na večjo ali manjšo ustreznost specifikacijam pisarniške opreme oziroma kaj mora posamezen ponudnik ponuditi, da bo njegova ponudba ocenjena z določenim številom točk. Ob tem pa Državna revizijska komisija še ugotavlja, da sporno merilo omogoča manipulacije na način, da bi lahko ponudnik pri postavkah, ki so zneskovno najvišje, ponudil artikle, ki ne ustrezajo specifikacijam oziroma za več kot 10% odstopajo od le-teh (kar posledično pomeni, da so cenejše od tiskih, ki v celoti ustrezajo zahtevanim specifikacijam) in tako za vrednostno dražjo ponudbo prejel več točk pri merilu "končna cena v ponudbi". Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovo ravnanje pri določitvi merila "ustreznost specifikacijam pisarniške opreme" predstavlja kršitev 50. člena ZJN-1, ki v drugem odstavku določa: "Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskirminatornemu razvrščanju ponudb."

S svojim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti, ki je opredeljeno v 6. členu ZJN-1 in je eno najpomebnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na določitev merila "dobavni rok" Državna revizijska komisija najprej navaja, da je naročnik navedeno merilo v razpisni dokumentaciji določil na naslednji način (poglavje IV. merila):
"Dobavni rok (čas od posredovanja naročila do dobave).

ocena: 5â??â?? do vključno tri dni

ocena: 3â??â?? od tri do vključno 10 dni

ocena: 1â??â?? od 10 dni in več

Ponder tega kriterija je 0,3 (ocena pri tem merilu = ocena x ponder)."

Glede na naveden opis merila "dobavni rok" Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni določil načina uporabe tega merila tako, da bi bila izločena možnost subjektivnega ocenjevanja ponudb. Namreč, kot navaja vlagatelj (čemur pritrjuje tudi naročnik) je navedeni način ocenjevanja ponudb nejasen, saj je ponudba, ki vsebuje dobavni rok 3 dni, lahko ocenjena tako s 5 kot tudi 3 točkami, ponudba, ki vsebuje dobavni rok 10 dni pa je lahko ocenjena tako s 3 kot tudi z 1 točko. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovo ravnanje pri določitvi merila "dobavni rok" predstavlja kršitev 50. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija pa ne more pritrditi vlagatelju, da pomeni navedba na 5 strani razpisne dokumentacije, da bo v primeru enakega števila točk izbrana ponudba, ki je dosegla najvišjo skupno oceno pri merilih 2 in 3, kršitev določil ZJN-1. Naročnik je namreč z navedeno določbo določil način izbire najugodnejše ponudbe v primeru, če bosta dve (ali več) ponudbi ocenjeni z enakim številom točk. Sicer ne gre izključiti možnosti, da bi bile dve ponudbi tudi po uporabi tega kriterija za izbor še vedno enako ugodni, kar pa bi imelo za posledico, da naročnik ne bi mogel izbrati najugodnejše ponudbe, vendar pa po drugi strani v primeru, če tudi naročnik sploh ne bi določil tega dodatnega kriterija za izbor najugodnejše ponudbe, ne bi navedeno ravnanje prestavljalo kršitve določb ZJN-1.

Glede vlagateljeve navedbe, da razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na plačilne pogoje nasprotuje veljavnemu ZIPRS0405, Državna revizijska komisija ugotavlja, da določbe ZIPRS0405 ne zavezujejo naročnika, saj le-te urejajo področje uporabe proračunskih sredstev neposrednih proračunskih uporabnikov, med katere pa naročnik ne spada. V drugem odstavku prvega člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) je namreč določeno: "Banka Slovenije je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem." V tretjem odstavku istega člena pa je nadalje določeno: "Banka Slovenije je v izključni državni lasti s finančno in upravljalsko avtonomijo." Iz navedenega izhaja, da je naročnik pravna oseba javnega prava, ki je v izključni državni lasti ni pa tudi neposredni proračunski uporabnik, zato se določbe ZIPRS0405 nanj ne nanašajo.

Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo primerljivost in objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika. Primerljivost namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko ponudniki kot tudi sam naročnik nedvomno vedo za pomen posameznih podatkov, da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je mogoča primerjava med istovrstnimi dokumenti različnih ponudnikov.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in ker ugotovljenih nepravilnosti, ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo razpisa v celoti, je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer plačane takse v višini 100.000,00 SIT, stroškov odvetnika v skladu z odvetniško tarifo v višini 3000 odvetniških točk za pripravo revizijskega zahtevka, povečano za 2% materialnih stroškov odvetnika, 100 točk za konferenco s stranko, vse povečano za 20% davek na dodano vrednost. V obvestilu o nadaljevanju postopka pa je zahteval povračilo 50 točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka, povečano za 5% materialnih stroškov, vse povečano za 20% davek na dodano vrednost.
Glede na to, da je vlagateljev zahtevek utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 100.000,00 SIT, odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk (220.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za 3.300,00 SIT materialnih stroškov (2% do 1000 odvetniških točk in 1% nad 1000 odvetniških točk), vse skupaj povečano za 20% davek na dodano vrednost (44.660,00 SIT) in za nadaljevanje postopka 5.500,00 SIT (50 točk za obvestilo o nadaljevanju postopka), povečano za 110,00 SIT materialnih stroškov (2% od stroškov odvetnika za nadaljevanje postopka), vse skupaj povečano za 20% davek na dodano vrednost (1.122,00 SIT), skupno torej 374.692,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12.08.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Banka Slovenije, Slovenska cesta 35, Ljubljana
- Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran