018-171/04 Osnovna šola Mirna

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje sukcesivne dobave živil in blaga za prehrano za obdobje 2004 - 2005 s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti - II. faza omejenega postopka in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila podjetja IMPULS DOMŽALE d.o.o., Motnica 11/1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovna šola Mirna, Cesta na Fužine 1, Mirna (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.8.2004

odločila:

1. Odločitev naročnika o oddaji naročila, ki je razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št. 253/2004, z dne 18.6.2004, se v 8. sklopu (sokovi in sirupi) razveljavi.

2. Zahtevi vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je prvo fazo omejenega postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo živil in materiala za prehrano objavil v Uradnem listu RS, št. 45/2003, z dne 16.5.2003, pod številko objave Ob-93666, kandidatom pa je priznal sposobnost z obvestilom o priznanju sposobnosti, št. 70/2003, z dne 20.6.2003. S sklepom, z dne 25.5.2004, je naročnik začel drugo fazo omejenega postopka in dne 27.5.2004 kandidate pozval k predložitvi ponudb. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 8.6.2004, je razvidno, da je naročnik prejel 19 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 18.6.2004 izdal obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 253/2004, iz katerega je razvidno, da je v 8. sklopu (sokovi in sirupi), v katerem je ponudbo predložil tudi vlagatelj, kot najugodnejša izbral dva ponudnika, in sicer ponudnika DANA Industrijska prodajalna, Ivan Jamšek s.p., Glavna cesta 37, Mirna (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) ter vlagatelja.

Po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj naročniku poslal dopis, z dne 28.6.2004, v katerem navaja, da je po pregledu obvestila in zapisnika ugotovil, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahtevanih pogojev. Vlagatelj navaja, da so Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) zahtevala, da morajo biti vse priloge s strani ponudnika podpisane in žigosane, izbrani ponudnik pa pogodbe ni parafiral. Vlagatelj se zaveda, da je pogodba lahko podpisana le na zadnji strani in se šteje za pravilno, vendar je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da je treba vse priloge podpisati in žigosati. Zato vlagatelj meni, da je treba izbranega ponudnika izločiti, saj ne izpolnjuje naročnikovih zahtev. Vlagatelj od naročnika zahteva ponovno preučitev izbire kandidatov in popravo napake, v nasprotnem primeru pa navaja, da bo vložil zahtevek za revizijo.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 275/2004, z dne 1.7.2004, pozval, naj v primeru, če je nameraval vložiti zahtevek za revizijo, dopis v treh dneh od prejema poziva dopolni v skladu z 12. členom ZRPJN in priloži potrdilo o plačilu takse.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 6.7.2004, dopolnil zahtevek za revizijo. V tem dopisu navaja, da je naročnika dne 28.6.2004 pozval k obrazložitvi obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika oz. k ponovni preučitvi izbire kandidatov. Vlagatelj meni, da je naročnik kršil 76. in 78. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), saj je dne 5.7.2004 prejel naročnikov dopis za dopolnitev zahtevka za revizijo, ki ga vlagatelj v prvi fazi ni podal. S tem dopisom je naročnik ignoriral 78. člen ZJN-1 in izsilil revizijo, ki jo tokrat podaja vlagatelj.
Vlagatelj nadaljuje, da izbrani ponudnik v 8. sklopu (sokovi in sirupi) ne izpolnjuje zahtev naročnika, saj pogodba ni parafirana, to pa je zapisano tudi v zapisniku o javnem odpiranju ponudb. Ponudba izbranega ponudnika ni bila izločena iz nadaljnje obravnave. Iz istega razloga tudi ni bilo izločeno podjetje Osem d.o.o., Grosuplje, izločen pa je bil ponudnik Mesarstvo Ciril Bizjak s.p., Mokronog. Kandidat Kmetijska zadruga Trebnje z.o.o., Trebnje ni podal razpisnega obrazca številka 5 v originalu, pač pa je predložil kopijo.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v 3. točki Navodil zahteval, da morajo biti vse priloge s strani ponudnika podpisane in žigosane, v 8. točki Navodil pa je določil, da mora ponudnik predložiti podpisan osnutek pogodbe iz razpisne dokumentacije, pri čemer mora biti vsaka stran žigosana in parafirana s strani ponudnika. 3. točka Navodil zahteva, da mora biti ponudba podana na obrazcih iz priloge razpisne dokumentacije.
Vlagatelj je dopisu priložil potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT ter stroškovnik, v katerem zahteva povračilo naslednjih stroškov: 100.000,00 SIT za takso, 20.000,00 SIT za proučitev dokumentacije, 5.200,00 SIT za tiskovine, 28.000,00 SIT za pripravo spisa, 41.000,00 SIT za konzultacije ter 3.000,00 SIT za poštnino, skupaj torej 197.200,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 304/200442, z dne 20.7.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da ZJN-1 od njega zahteva, da mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Naročnik je vse svoje zahteve v razpisni dokumentaciji postavil tako, da je bila omogočena izdelava pravilne ponudbe ter njihova primerljivost in posledično objektivno vrednotenje ponudb. Točka 4. Navodil našteva, kdaj bo naročnik štel ponudbo za pravilno. Pravilna ponudba mora namreč vsebovati vse zahtevane dokumente in izpolnjevati razpisne pogoje. Volja ponudnika mora biti v ponudbi jasno izražena, kar pomeni, da je bila s podpisano pogodbo volja ponudnika, da sprejme pogodbo naročnika, jasno izražena s tem, ko jo je izpolnil, žigosal in na koncu tudi podpisal. Neparafirane strani pogodbe ne kažejo na nesprejem volje naročnika. Naročnik poudarja, da ni mogoče istovetiti nepodpisane in neparafirane pogodbe na vsaki strani. Z obligacijsko pravnega vidika je pogoj za veljavnost pogodbe podpis obeh pogodbenih strank in ne zahteva po parafiranju posamezne strani pogodbe. S tem, ko se je naročnik odločil za neparafirane posamezne strani podpisane pogodbe, za veljavno pogodbo, ni v ničemer omejil predlagatelja zahteve za revizijo v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, navaja naročnik, in dodaja, da je vlagatelja in izbranega ponudnika obravnaval enako po vnaprej določenih merilih. Komisija za izvedbo javnega razpisa je ponovno pregledala vse prejete ponudbe, dokumentacijo in revizijske navedbe ter ob upoštevanju določb ZJN-1A zavzela stališče, da je priložena pogodba morala biti veljavna. Za veljavnost pogodbe je potrebno upoštevati poleg določb ZJN-1A kot specialnega predpisa še splošne določbe za veljavnost pogodb, ki so določene v Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/2001 in 32/2004; v nadaljevanju OZ), navaja naročnik.
Naročnik nadaljuje, da je vlagatelj dne 28.6.2004 v obliki dopisa ugovarjal zoper odločitev naročnika o dodelitvi naročila. Naročnik je vlagatelju odgovoril, da je njegov dopis nejasen, saj se iz njega ni dalo razbrati, ali gre za zahtevo po obrazloženem obvestilu v skladu z 78. členom ZJN-1A ali za vložen zahtevek za revizijo. Vlagatelj je bil s strani naročnika poučen, kako je potrebno dopis dopolniti, da bo lahko naročnik na njega vsebinsko odgovoril. Na prejeti odgovor je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z utemeljitvijo, da je naročnik kršil določbe 76. in 78. člena ZJN-1A in tako sam izsilil revizijo. Naročnik ponovno poudarja, da je z dopisom vlagatelja hotel le poučiti, kaj lahko v danem primeru naredi, ne pa ga omejevati v njegovih pravicah, ki mu jih daje ZJN-1A in ZRPJN.
Naročnik je v pravnem pouku zapisal, da ima vlagatelj zoper izdani sklep možnost pritožbe na Državno revizijsko komisijo v roku treh dni po prejemu sklepa, o nadaljevanju postopka pa obvesti naročnika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 22.7.2004, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, hkrati pa je na Državno revizijsko komisijo naslovil dokument "Pritožba zoper sklep", z dne 22.7.2004, v katerem navaja, da se ne strinja z naročnikovim sklepom o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. NVD-832/04-22-1337, z dne 23.7.2004, pozvala, naj ji skladno z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN v roku treh dni po prejemu dopisa odstopi vso dokumentacijo o vodenju postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, št. 304/2004, z dne 28.7.2004, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z delom dokumentacije v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-171/04-22-1373, z dne 29.7.2004, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN pozvala, naj ji nemudoma dostavi manjkajočo dokumentacijo, in sicer objavo javnega razpisa v Uradnem listu RS, ponudbo ponudnika Osem d.o.o., Grosuplje ter ponudbo ponudnika Mesarstvo Ciril Bizjak s.p., Mokronog.

Naročnik je Državni revizijski komisiji zahtevano dokumentacijo posredoval z dopisom, z dne 2.8.2004.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik v skladu prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Ponudnik lahko po prejemu obvestila o oddaji naročila pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil uveljavlja na dva načina. V primeru, ko meni, da ima dovolj podatkov, ki kažejo na kršitve naročnika, lahko v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN v roku 10 dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila vloži zahtevek za revizijo, v katerem navede dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, od naročnika pa zahteva razveljavitev dela ali celotnega postopka oddaje javnega naročila. Če pa ponudnik meni, da potrebuje več informacij o postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, lahko pri naročniku v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 v roku 8 dni od prejema odločitve naročnika vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, po prejemu katere se odloči, ali bo vložil zahtevek za revizijo ali pa se bo zadovoljil z naročnikovo obrazložitvijo. Medtem ko ZRPJN podrobno določa način vložitve zahtevka za revizijo ter njegovo formalno obliko in sestavine, ZJN-1 ne določa posebne oblike in sestavin zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Ne glede na to gre ugotoviti, da mora ponudnik, ki v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, to od naročnika izrecno zahtevati.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj po prejemu obvestila o oddaji naročila naročniku posredoval dopis (dokument z dne 28.6.2004), v katerem je navedel, da je po podrobnem pregledu obvestila in zapisnika ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev, zaradi česar bi jo bilo treba izločiti kot nepravilno, od naročnika pa je zahteval ponovno preučitev izbire kandidatov (pravilno: ponudnikov) ter navedel, da bo v nasprotnem primeru podal zahtevek za revizijo.

Iz vsebine vlagateljevega dopisa, z dne 28.6.2004, ni mogoče razbrati, da bi vlagatelj od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kot mu to omogoča drugi odstavek 78. člena ZJN-1. Vlagatelj namreč niti izrecno niti implicitno ne navaja, da potrebuje dodatne informacije o poteku postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb. Pač pa vsebuje vlagateljev dopis, z dne 28.6.2004, dve sestavini zahtevka za revizijo: navedbe o kršitvah naročnika (izbira izbranega ponudnika kljub domnevnemu neizpolnjevanju pogojev) ter "tožbeni predlog", naj naročnik ponovno preuči izbiro kandidatov in popravi napako (t.j. izloči ponudbo izbranega ponudnika). Zato ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki zatrjuje, da je naročnika dne 28.6.2004 le pozval k obrazložitvi obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, pač pa je iz vsebine njegovega dopisa, z dne 28.6.2004, ter v njem vsebovanega predloga, naj naročnik ponovno preuči izbiro ponudnikov, jasno razvidno, da zahteva razveljavitev naročnikovega obvestila o dodelitvi naročila ter izločitev ponudbe izbranega ponudnika iz nadaljnjega postopka. Razveljavitev naročnikove odločitve o dodelitvi naročila ni mogoča na podlagi zahteve za dodatno obrazložitev, ki je namenjena, kot je bilo že ugotovljeno, zgolj pridobitvi dodatnih informacij o postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb in ki je ni mogoče obravnavati kot pravno sredstvo. Razveljavitev naročnikove odločitve o dodelitvi naročila je mogoča le na podlagi vloženega zahtevka za revizijo v skladu z določbami ZRPJN. Glede na vse navedeno zato ni mogoče ugotoviti, da je naročnik kršil 78. člen ZJN-1, saj je glede na vsebino dopisa, z dne 28.6.2004, vlagatelja pravilno pozval k ustrezni dopolnitvi zahtevka za revizijo, kot to določa četrti odstavek 12. člena ZRPJN.

Glede vlagateljevih navedb o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev naročnika, ker ni parafiral pogodbe, gre ugotoviti, da je naročnik v 4. poglavju Navodil zahteval, da mora ponudnik za pravilnost ponudbe predložiti izpolnjeno dokumentacijo, zloženo po vrstnem redu, pri čemer je v 4. točki 4. poglavja Navodil zahteval predložitev osnutka pogodbe (OBR 6). Način izpolnitve osnutka pogodbe je naročnik določil v 8. poglavju Navodil, kjer je zapisal:

"Ponudnik priloži ponudbeni dokumentaciji podpisan osnutek pogodbe iz razpisne dokumentacije, vsaka stran mora biti žigosana in parafirana s strani ponudnika. Morebitno dodano, izpuščeno ali spremenjeno besedilo mora biti zaradi preglednosti posebej označeno, in sicer: spremenjeno ali dodano besedilo - s poudarjenim tiskom, izpuščeno besedilo - s prečrtanjem besedila.".

Iz citiranega določila razpisne dokumentacije je torej jasno razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval žigosanje in parafiranje vsake od strani osnutka pogodbe.

Izbrani ponudnik je svoji ponudbi priložil osnutek pogodbe (OBR 6), v katerega je na zato predvidena mesta vpisal osnovne podatke in ceno, žigosal prvo in zadnjo stran ter se podpisal na zadnji strani na mestu, ki je predviden za podpis pogodbe. Vendar pa ponudnik ni žigosal in parafiral vseh posameznih strani osnutka pogodbe, kot so to izrecno zahtevala Navodila. Za takšen način izpolnjevanja osnutka pogodbe gre ugotoviti, da ni v skladu z zgoraj navedeno formalno zahtevo razpisne dokumentacije, na podlagi katere so bili ponudniki dolžni parafirati in žigosati vsako stran osnutka pogodbe. V skladu z ZJN-1 naročnik v razpisni dokumentaciji postavi različne pogoje, ki se nanašajo na sposobnost in usposobljenost ponudnika, na predmet javnega naročila ali na obličnost same ponudbe. Skupna značilnost vseh naročnikovih pogojev, vsebinskih ali formalnih, je ta, da gre za elemente, ki morajo biti v ponudbi v celoti izpolnjeni tako, kot so predvideni v razpisni dokumentaciji, in so (nasprotno od meril) izključne narave (10. točka 3. člena ZJN-1). Te elemente morajo ponudniki upoštevati in ponudbo formalno predložiti na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, hkrati pa morajo pravilno izpolnjeni in predloženi ponudbeni dokumenti izkazovati, da ponudba oz. ponudnik vsebinsko izpolnjujeta vse pogoje, določene v razpisni dokumentaciji. Vsebinski in formalni pogoji so prag, ki ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh uvrsti v postopek ocenjevanja. Če ponudba oz. ponudnik ne izpolnjujeta katere od zahtev, določene v razpisni dokumentaciji, je taka ponudba v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 nepravilna, naročnik pa jo je v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti.

Na ugotovitev iz zgornjega odstavka, da ponudbe izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja zahteve po parafiranju in žigosanju vsake strani osnutka pogodbe z vidika 13. točke 3. člena ZJN-1 ni mogoče obravnavati kot pravilno in da bi jo moral zato naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrniti, ne morejo vplivati navedbe naročnika, da je z obligacijsko pravnega vidika pogoj za veljavnost pogodbe podpis obeh pogodbenih strank in ne zahteva po parafiranju posamezne strani pogodbe ter da je bila volja izbranega ponudnika jasno izražena z izpolnitvijo, žigosanjem in podpisom osnutka pogodbe. Res je sicer, da parafiranje pogodbe z vidika splošnih pravil obligacijskega prava ni pogoj za veljavnost pogodbe. Pogodba je namreč praviloma sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Vendar pa je potrebno v postopku oddaje javnega naročila upoštevati, da gre za postopek, ki na poseben, s kogentnimi pravili normiran način ureja izbiro najugodnejšega ponudnika v primeru, ko naročniki kot posredni ali neposredni proračunski uporabniki sklepajo pogodbe za naročanje blaga, storitev ali gradenj. Sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila je faza, ki sledi že (pravnomočno) končanemu postopku oddaje javnega naročila. Postopek oddaje javnega naročila pa je kot (predhoden) postopek izbire pogodbenega partnerja zelo formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh ponudb, kot to zahteva 7. člen ZJN-1. Pravilna ponudba je le tista, ki izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije, tako vsebinske kot formalne. Formalnost in strogost postopka pride do izraza prav pri vprašanjih obličnosti ponudbe in načinu izpolnjevanja ponudbenih dokumentov. V primeru namreč, ko ponudniki posameznih dokumentov ponudbene dokumentacije ne izpolnijo in predložijo na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, prihaja med njimi do formalnih razlik, ki lahko vplivajo na vsebino ponudbenih dokumentov, s tem pa tudi na zmožnost njihove medsebojne primerljivosti.

Glede vprašanja pravilnosti ponudb ponudnikov Osem d.o.o., Grosuplje, Mesarstvo Ciril Bizjak s.p., Mokronog in Kmetijska zadruga Trebnje z.o.o., Trebnje gre ugotoviti, da vlagatelj v konkretnem primeru ne izkazuje pravnega interesa, da bi se Državna revizijska komisija vsebinsko opredeljevala do teh njegovih navedb. Vlagatelju je bila namreč v prvi fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila priznana sposobnost le za tri sklope, in sicer za sklop 8 (sokovi in sirupi), sklop 12 (konzervirano sadje, zelenjava in ostala živila) ter sklop 13 (olja, margarine in sladkor). Ponudnika Osem d.o.o., Grosuplje in Mesarstvo Ciril Bizjak s.p., Mokronog v teh sklopih sploh nista oddala ponudbe, v sklopih, v katerih sta predložila ponudbo, pa ponudbe ni predložil vlagatelj oz. mu v prvi fazi predmetnega postopka ni bila priznana sposobnost. V tem delu vlagatelju zato ni mogoče priznati pravnega interesa, saj mu domnevne kršitve naročnika v sklopih, v katerih ni predložil ponudbe oz. mu zanje ni bila priznana sposobnost, niso mogle povzročiti škode (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). Podobno je mogoče ugotoviti glede vlagateljevih navedb o nepravilnosti ponudbe ponudnika Kmetijska zadruga Trebnje z.o.o., Trebnje, saj le-ta v sklopih, v katerih je bila vlagatelju priznana sposobnost in je tudi predložil ponudbo, sploh ni bil izbran niti kot prvi niti kot drugi najugodnejši ponudnik. Ker vlagatelj v delu zahtevka, ki se nanaša na nepravilnost ponudb ponudnikov Osem d.o.o., Grosuplje, Mesarstvo Ciril Bizjak s.p., Mokronog in Kmetijska zadruga Trebnje z.o.o., Trebnje, ne izkazuje pravnega interesa, Državna revizijska komisija zahtevka v tem delu in v tem konkretnem revizijskem postopku, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN ter prvim odstavkom 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni mogla meritorno obravnavati.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, in sicer 100.000,00 SIT za takso, 20.000,00 SIT za proučitev dokumentacije, 5.200,00 SIT za tiskovine, 28.000,00 SIT za pripravo spisa, 41.000,00 SIT za konzultacije ter 3.000,00 SIT za poštnino, skupaj torej 197.200,00 SIT.

V skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo. Vlagatelj je v primeru, če je njegov zahtevek za revizijo utemeljen, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN). Natančneje ureja povrnitev stroškov revizijskega postopka 26. člen Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000; v nadaljevanju: Poslovnik). Stroški postopka so stroški, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo, upošteva Državna revizijska komisija le tiste stroške, ki so bili potrebni za postopek revizije oddaje javnega naročila. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči Državna revizijska komisija na opredeljeno zahtevo brez obravnave in po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se takšni stroški odmerijo po tarifi. Ob tem velja opozoriti, da Državna revizijska komisija odloča le o povrnitvi tistih potrebnih stroškov, ki nastanejo z revizijo (torej kot posledica vloženega zahtevka za revizijo), ne pa tudi stroškov, ki ponudnikom nastanejo s pripravo ponudbene dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila. Glede povračila slednjih veljajo splošna pravila civilnega prava.

Državna revizijska komisija je v predmetnem revizijskem postopku ugotovila, da je treba vlagatelju kot potrebni strošek, ki je nastal z revizijo, priznati takso v višini 100.000,00 SIT. Za ostale stroške, katerih povrnitev zahteva vlagatelj (20.000,00 SIT za proučitev dokumentacije, 5.200,00 SIT za tiskovine, 28.000,00 SIT za pripravo spisa in 41.000,00 SIT za konzultacije), Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih vlagatelj ni specificiral in obrazložil, zato tudi ni jasno, ali vlagatelj zahteva stroške, ki so mu nastali s pripravo ponudbe, ali stroške, ki so mu nastali v revizijskem postopku. Posledično tudi ni bilo mogoče ugotavljati, ali so ti stroški, katerih povrnitev zahteva vlagatelj, sploh potrebni v smislu tretjega in četrtega odstavka 22. člena ZRPJN oz. drugega odstavka 26. člena Poslovnika. Ob tem velja opozoriti, da vlagatelj v postopku revizije ni predložil pooblastila, iz katerega bi bilo razvidno, da ga zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik, zato tudi ni bilo pravne podlage za povrnitev odvetniških stroškov v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03). Glede povrnitve stroškov v višini 3.000,00 SIT, ki jih vlagatelj zahteva za poštnino, pa gre ugotoviti, da vlagatelj ni predložil dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da gre za stroške pošiljanja dopisa, z dne 28.6.2004, dopolnitve zahtevka za revizijo, z dne 6.7.2004 ter obvestila o nadaljevanju postopka, z dne 22.7.2004.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 3.8.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Osnovna šola Mirna, Cesta na Fužine 1, Mirna
- IMPULS DOMŽALE d.o.o., Motnica 11/1, Trzin
- DANA Industrijska prodajalna, Ivan Jamšek s.p., Glavna cesta 37, Mirna
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran