Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-168/04 Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost, GE Nova Gorica

    Številka: 018-168/04-25-1596
    Datum sprejema: 13. 9. 2004

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila: najem s postopnim odkupom - leasing gasilskega vozila s teleskopsko reševalno ploščadjo, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje WEBO d.o.o., Kardeljeva ploščad 11a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost, Gasilska enota Nova Gorica, Sedejeva 9, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.09.2004

    odločila:

    1. Zahteva vlagatelja za izločitev strokovnjaka s področja strojništva, se zavrne.

    2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 13.04.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za najem s postopnim odkupom - leasing gasilskega vozila s teleskopsko reševalno ploščadjo. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 44-47/2004, z dne 30.04.2004, pod številko objave Ob-10934/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 01.06.2004, je razvidno, da je naročnik pridobil dve pravočasni ponudbi. Naročnik je dne, 17.06.2004, izdal sklep o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje AC-INTERCAR d.o.o., Baragova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.06.2004, na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega naročila. Naročnik je dne 01.07.2004 posredoval vlagatelju obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila.

    Vlagatelj je po prejemu obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila dne 09.07.2004 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik v postopku kršil pravila postopka in nepravilno uporabil materialno pravo. Naročnik je kršil temeljna načela javnega naročanja, načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev in načeli zagotavljanja konkurence in enakopravnosti ponudnikov ter prvi odstavek 76. člena ZJN-1. Vlagatelj nadaljuje, da je dne 24.06.2004 vložil zahtevo za posredovanje obrazloženega obvestila v zvezi s sklepom o oddaji naročila. Na podlagi tega si je dne 01.07.2004 po privolitvi naročnika ogledal razpisno dokumentacijo izbranega ponudnika in dne 02.07.2004 prejel tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik ponudil gasilsko vozilo s teleskopsko ploščadjo BAI VPI 37-S na podvozju MB ATEGO 1928 (4x2), medosje 5200 mm, proizvajalca BAI, Brescia. Vlagatelja preseneča dejstvo, da izbrani ponudnik ponuja dvižno ploščad proizvajalca BAI, ki je poznan izključno kot proizvajalec gasilskih vozil, avtocistern in tunelskih vozil. Vlagatelj predvideva, da navedeni proizvajalec pravzaprav ni podjetje BAI, temveč BIZZOCCHI (podjetje BAI bi verjetno izvedlo samo prostore za opremo, montažo svetlobne signalizacije, postopke lakiranj), kar kaže na to, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni dal relevantnih podatkov. Zanimivo je tudi, da izbrani ponudnik ponuja podvozje MB ATEGO 1928 (4X2), medosje 5200 mm, ki ni v proizvodnem programu podjetja Mercedes-Benz. Obstaja samo podvozje MB ATEGO 1828 4X2 z varianto teže 19t.

    Vlagatelj nadaljuje, da dokumentacije izbranega ponudnika, ki jo je želel pridobiti skupaj z obrazloženim obvestilom, ni prejel, pač pa je bila le na vpogled in sicer zgolj risba za območje delovanja naprave. Na podlagi pregleda risbe območja delovanja naprave vlagatelj ugotavlja, da izbrani ponudnik ponuja 35 m visoko reševalno ploščad in ne 37 m visoko ploščad, kot opisuje v tekstu svoje ponudbe in kar je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. S tem ne izpolnjuje pogojev, zahtevanih v specifikaciji razpisne dokumentacije tako je v tem delu ponudba nepravilna, skladno določbi 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04; v nadaljevanju: pravilnik). Iz risbe je prav tako razvidno le območje delovanja pri polnem raztegu podpornikov. Podatki kot so:
    - proizvajalec in tip naprave,
    - risba in identifikacijska številka,
    - datum izdelave,
    - maksimalna dovoljena hitrost vetra,
    - dopustna dovoljena skupna teža,
    - potrebna prazna intervencijska teža,
    - minimalna in maksimalna širina podpornikov in
    - razdalja med prednjimi in zadnjimi podporniki

    niso bili navedeni kljub temu da so izrednega pomena za identifikacijo diagrama. Na podlagi teh parametrov pa se pridobi ostale ocene, kot so: obremenitve osi, izračuni stabilnosti glede na višino in širino podpornikov v skladi s predpisanimi normami.

    Naročnik v obrazloženem obvestilu tudi navaja, da ofertne risbe izbrani ponudnik ni priložil, saj le- ta ni bila zahtevana. Ofertna risba je osnova za izdelavo vsakega vozila, bodisi podvozja, bodisi cisterne, še toliko bolj pa je pomembna za izdelavo zahtevne gasilske reševalne ploščadi. Že za gasilsko vozilo najmanjše vrednosti se zahteva tehnična risba vozila, izračun teže, osne obremenitve, in podobno. Vlagatelj dodaja, da je za vsakega proizvajalca vozil samo po sebi umevno, da poleg ponudbe priloži ofertno risbo, saj je le-ta osnova za izdelavo nadgradnje, zato je naročniku niti ni posebej potrebno zahtevati v razpisni dokumentaciji. V dani situaciji, ko je izbrani ponudnik pravzaprav neznan kot proizvajalec gasilskih reševalnih ploščadi, bi bila ofertna risba toliko bolj nujna. Vlagatelj meni, da naročnik tako kupuje "mačka v žaklju", s čimer je podana kršitev načela gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev ( 4. člen ZJN-1 ).

    Vlagatelj nadaljuje, da je pri ocenjevanju njegove ponudbe prišlo do napake v njegovo škodo, in sicer ni prejel točke pri širokokotnih vzvratnih ogledalih ter pri osvetlitvi okolice vozila. Vlagatelj je v zahtevi za obrazloženo obvestilo naročnika pozval, da se na podlagi predloženih pisnih dokazov ponudbena dokumentacija pregleda in točkovanje ustrezno korigira. Naročnik je na podlagi zgoraj navedenega to tudi storil. Na podlagi navedenega vlagatelj dvomi v objektivnost ocenjevanja nadgradnje v ponudbi izbranega ponudnika.

    Pri ocenjevanju elementov na gasilski reševalni ploščadi, kateri bi morali biti izdelani v skladu z DIN normo in ki so vitalnega pomena za ploščad, je bil naročnik zadovoljen samo z izjavo izbranega ponudnika, da so bili standardi upoštevani. Kot že zgoraj navedeno, proizvajalec BAI ni poznan kot proizvajalec gasilskih reševalnih ploščadi in bi moral za zahtevano nadgradnjo izdelati prototip naprave, ga v pooblaščeni instituciji testirati in na podlagi ustreznih rezultatov pridobiti dokumentacijo, šele nato bi se lahko skliceval na DIN normo. Samo izjava proizvajalca torej ni dovolj kot potrdilo, da je naprava izdelana v skladu z DIN normo, kar je tudi razvidno iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, v kateri je navedeno, da ima naprava 2 dvižna cilindra, omogočeno reševanje po lestvenem delu in podobno, slikovni material izbranega ponudnika pa potrjuje nasprotno. Naročnik ne glede na vrednost in pomembnost predmeta javnega naročila zgolj zaupa neargumentirani navedbi izbranega ponudnika in ne preverja dejstev, ki lahko vplivajo na pravilnost ponudbe in posledično na izvedbo naročila. S tem je podana kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ( 4. člen ZJN-1).

    Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik pri izbiri ponudnika upošteval le reference od leta 2003 do 2004, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. In sicer je podjetje BAI izdelalo tri podobna vozila. Iz predloženih podatkov je razvidno, da niti eno od teh treh vozil ni bilo zahtevane višine 37 m, ravno tako tudi ostala 4 referenčna vozila od leta 2000 niso bila izdelana v tej višini. Izbrani proizvajalec BAI je izdelal štiri 30 metrske naprave na troosnih podvozjih, zato se ponovno postavlja vprašanje, kako bi lahko, glede na veliko težo, izdelal 37 metrsko napravo na dveh oseh. Zato bi bili za dani primer vsaj ofertna risba in izračuni teže nujni, ker bi le tako lahko naročnik preveril navedbe izbranega ponudnika. Podjetje BAI v Evropi pravzaprav ni dobavilo niti ene 37 metrske gasilske dvižne ploščadi. Vlagatelj poudarja, da je sam ponudil napravo proizvajalca Bronto Skylift, ki je največji svetovni proizvajalec gasilskih dvižnih reševalnih ploščadi in je v zahtevanem ocenjevalnem obdobju od leta 2003 do 2004 izdelal 42 takšnih naprav. Karakteristike ponujene naprave proizvajalca Bronto Skylift so splošno znane, preverljive in dostopne. Izbrani ponudnik z dobaviteljem BAI pa je pravzaprav opis naprave prilagodil temu razpisu. Vlagatelj nadaljuje, da je v sklepu o oddaji javnega naročila navedeno, da si je naročnik dne 14.06.2004 ogledal in preizkusil napravo s podobno funkcijo, katere specifikacija pa ni znana. Opredelitev je pavšalna in nestrokovna, saj naročnik navaja le, da je poleg omenjene naprave pridobil tudi informacije o ostalih izdelanih napravah in ugotovil, da uporabniki nanje nimajo pripomb. Vlagatelj dodaja, da v referenčni listi ne obstaja niti ena 37 metrska gasilska dvižna ploščad, kar kaže na neskladnost navedb v obrazložitvi sklepa o izbiri in navedbo izbranega ponudnika v okviru referenc. Vlagatelj opozarja, da je zahteva, da mora biti delovna višina 37 m nedvoumno podana v razpisni dokumentaciji, kar pomeni, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu, skladno z določbo tretje alinee 2. člena Pravilnika, nepravilna. Tudi s tega vidika je podana kršitev zakona, saj bi tako ponudbo, skladno določbi prvega odstavka 76. člena ZJN-1, moral naročnik izločiti.

    Iz razpisne dokumentacije tudi izhaja, da mora ponudnik v okviru referenc predložiti dokazila o dobavah gasilskih vozil z dvižno ploščadjo. Vlagatelj meni, da je naročnik nepravilno tolmačil izpolnjevanje pogoja referenc, ko je v obrazložitvi sklepa o izbiri navedel, da je svojo odločitev o ustreznosti referenc izbranega ponudnika opiral na dejstvo, da je preizkusil napravo s podobno funkcijo v industriji. To pa je v nasprotju s prej navedeno zahtevo iz razpisne dokumentacije. S tem je naročnik tudi kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, saj upošteva ponudbo izbranega ponudnika tudi v delu, ki se nanaša na reference, čeprav te niso izpolnjene.

    Vlagatelj nadaljuje, da na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da ni jasno katero dvižno hidravlično reševalno ploščad je izbrani ponudnik sploh ponudil, saj je podjetje BAI poznano po proizvodnji gasilskih nadgradenj, avtocistern in tunelskih vozil. Na podlagi priloženih simbolnih slik vlagatelj domneva, da je proizvajalec naprave podjetje BIZZOCCHI iz Italije, kateri pa v razpisni dokumentaciji ni naveden. Vse priložene simbolične slike namreč prikazujejo 33 metrsko napravo (zahtevana je bila 37 metrska) na troosnem podvozju. Če je, kot je bilo zahtevano v zahtevah naročnika na str. 29 razpisne dokumentacije, zahtevana 37 metrska naprava na dvoosnem podvozju, je potrebno priložiti tudi primerno skico takšne že izdelane naprave, razen v primeru, če takšno vozilo oziroma njegov prototip še nikoli ni bil izdelan. Vlagatelj zatrjuje, da so tehnični opisi bolj ali manj prepisani iz razpisne dokumentacije, ob tem pa niso argumentirani (skice, prospekti, izračuni, reference). Iz navedenega sledi, da je naročnik zavestno sprejel vsa dejstva na podlagi neargumentiranih podatkov izbranega ponudnika. Naročnik torej sploh ni ugotavljal ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna, saj bi jo v nasprotnem primeru moral izločiti (76. člen ZJN-1).

    Vlagatelj v nadaljevanju podaja pripombe glede ocenjevanja obeh ponudb. Pri podvozju je bila zahtevana dobava podvozja z nosilnostjo 19 ton, s pogonom 4x2 in skupno maksimalno višino 3500 mm in dolžino maksimalno 9500 mm ter brez navedbe medosne razdalje. Vlagatelj je ponudil vozilo v skladu z navedenimi tehničnimi zahtevami in medosno razdaljo 5100 mm. Izbrani ponudnik pa v ponudbeni dokumentaciji ponuja ravno tako 19 tonsko podvozje, s pogonom 4x2 (kar ni možno glede na težo naprave, saj že 33 m naprava zahteva pogon 6x2), skupne višine 3400 mm (normalna višina za tako napravo je 3600-3700 mm), ob tem enkrat navaja medosno razdaljo 5200 mm drugič pa 5400 mm. Poraja se torej vprašanje, katera medosna razdalja je merodajna. Samo medosje ima namreč velik vpliv na obračalni krog, na osno obremenitev, ki je v danem primeru zelo pomembna in tudi na razpored teže celotne naprave, kar je ravno tako zelo pomembno, saj je vozilo obremenjeno do dovoljene meje. Navedeno vpliva na vprašanje pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika.
    Izbrani ponudnik navaja, da je skupna transportna višina ponujene naprave 3400 mm. Podjetju BRONTO SKYLIFT, ki je največji svetovni proizvajalec gasilskih reševalnih ploščadi, je na podlagi dolgoletnih izkušenj uspelo izdelati nadgradnjo s transportno višino 3500 mm. To višino je proizvajalec dosegel s posebnim postopkom zniževanja voznikove kabine in s pnevmatikami z nižjimi profili. Vlagatelj meni, da je skoraj nemogoče, da bi bila transportna višina izbranega ponudnika samo 3400 mm, kajti običajna višina brez rezanja kabine znaša 3600 - 3700 mm.

    V razpisni dokumentaciji je bilo zahtevano vodoravno in navpično podpiranje z možnostjo nastavitve podpiranja. Izbrani ponudnik ni navedel opisa avtomatskega oziroma variabilnega podpornega sistema (delo na neravnem terenu, str. 31 razpisne dokumentacije). Vlagatelj pa nudi variabilni horizontalni izvoz vsakega posameznega podpornika z izračunom vsake širine podpornika, z izračunom izhajajočega maksimalnega raztega in z upoštevanjem izbrane obremenitve košare, tako kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. V opisu izbranega ponudnika sta med drugim pri krmilni mizi podpornikov navedeni dve kontrolni lučki za največji možni razteg podpornikov, kar pomeni, da je možna samo enostranska in polna podpora. Prav tako opis ne vsebuje zahtevanega krmilnega displeja za podpornike (podatek, ki vsebuje zelo pomembne informacije). Na simbolični sliki izbranega ponudnika so podporniki videti okrogli s podložnimi ploščami velikosti ca 20 cm. To pomeni zelo velik pritisk na podpornike, zato je pri delu z napravo izbranega ponudnika zmeraj potrebno uporabljati dodatno še podložne plošče, kar pomeni tudi veliko izgubo časa pri postavljanju naprave, zato je nemogoče doseči čas postavljanja, katerega zahteva DIN norma 14701. Vlagatelj navaja, da nudi podporne plošče velikosti 300 x 600 mm, zato dodatnih podložnih plošč ni potrebno uporabljati oziroma le na zelo neravnem ali mokrem terenu.

    Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je zahtevana delovna višina naprave 37 m, in sicer približno 31 m višina dvižne roke ter približno 5,4 m višina roke košare. Vlagatelj nudi višino roke 31 m in višino košare 5,8 m, kar je razvidno tudi iz priloženega diagrama "območje delovanja naprave". Izbrani ponudnik v tekstu ravno tako ponuja enake dolžine. V diagramu, ki ga izbrani ponudnik kot edinega prilaga, pa znaša višina najvišje točke košare le 35 m, kar pomeni razliko 2 m in s tem ponovno zavajanje naročnika; torej navedba izbranega ponudnika ni v skladu s priloženo skico. Podatki iz dokumentacije izbranega ponudnika so zavajajoči in bi jih zato naročnik moral preveriti. Diagram območja delovanja naprave izbranega ponudnika je edini uporabni tehnični dokument dodan k specifikaciji, prikazuje pa le krivuljo izvoza s podatki o širini podpornikov 6000 mm pri obojestranskem polnem raztegu. Vlagatelj pa na diagramu in v tehničnih zahtevah prikazuje, da ima maksimalno širino podpiranja na dveh straneh le 5,4 m, kar je izredno pomembno pri obratovanju naprave v ozkih ulicah. Tudi če je slika simbolična, kot izbrani ponudnik navaja v ponudbeni dokumentaciji, mora biti le-ta verodostojna glede bistvenih elementov in ne kot v konkretnem primeru, kjer je iz slike jasno razvidna drugačna situacija kot jo zagotavlja v ponudbi izbrani ponudnik. Na strani 31 razpisne dokumentacije ja bila navedena tudi zahteva po DIN 14701, in sicer da morata dvižno roko dvigovati dva dvižna cilindra. Izbrani ponudnik je to tudi potrdil in za to prejel točko, čeprav na nobeni izmed fotografij od izbranega ponudnika, ni dveh dvižnih cilindrov, temveč le eden, kar pomeni, da gre ponovno za zavajanje naročnika. Dva cilindra sta namreč izrednega pomena za varno delovanje naprave. Naprava je namenjena za reševanje oseb in gašenje požarov. Norma DIN v zvezi z navedenim navaja, da mora imeti gasilska reševalna ploščad dva cilindra, da je varna in da nudi dvojno varovanje. V primeru, da en cilinder zataji, lahko drugi cilinder napravo še naprej drži pokonci.

    Vlagatelj nadaljuje, da se na desnem delu dvižne roke po DIN normi nahaja lestveni del kot oprema za reševanje. Izbrani ponudnik ne ponuja avtomatske izravnave krmiljenja lestvenikov iz košare in glavnega krmilnega pulta, njegova ponudba pa je bila ocenjena z dodatno točko. Izbrani ponudnik ponuja reševanje oseb po DIN normi in navaja, da je dovoljena maksimalna obremenitev lestve 650 kg (8 oseb). DIN norma 14701 govori, da ima ena oseba v povprečju 90 kg, torej bi znašala skupna obremenitev 720 kg. Vlagatelj je v potrditev podatka priložil skico reševanja oseb po lestvenikih. Vlagatelj meni, da v ponudbi izbranega ponudnika tudi ni argumentirano dejstvo, da je možno uporabljati napravo do hitrosti vetra 12,5 m/s.

    Glede ocenjevanja ponudb pri segmentu reševalnih košar vlagatelj navaja, da je iz prospektne dokumentacije izbranega ponudnika razvidno, da ta ponuja košaro drugačnih dimenzij z nosilnostjo 340 kg in ne kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji 325 kg, zato se poraja vprašanje, kako bo izbrani ponudnik nudil nadgradnjo na dvoosnem 19 t podvozju. Iz priložene simbolične slike izbranega ponudnika je tudi razvidno, da so vstopi na košaro nameščeni drugače od zahtevanih, ravno tako tudi vrata, ki se odpirajo navznoter in niso samozapiralna, zato ne bi smela oba ponudnika na tem segmentu prejeti enakega števila točk.

    Vlagatelj nadaljuje, da je bila zahtevana sklopna reševalna ploščad v dimenzijah 1,3 x 0,5 m s samoaretirnim sistemom, ki služi kot zapora za prednji vhod. Oba ponudnika sta ponovno dobila točko, ne glede na to, da v ponudbi izbranega ponudnika ni nudena zapora za prednji vhod, kar je tudi pogoj za ustrezanje DIN normi.

    Glede zahtevane moči odgona za hidravlični sistem vlagatelj navaja, da je ta 30-50 kW, izbrani ponudnik pa je ponudil 107 kW in za to bil ocenjen z 1 točko. Dodatni odgon vozila pri izbranem ponudniku ima ravno tako moč 107 kW pri 2300 obr/min, torej pri tej napravi deluje motor podvozja z maksimalno močjo. V primeru, da bi vozilo moralo delovati s polno močjo, bi bilo to možno samo za zelo kratek čas. Ker pa je naprava namenjena reševanju in delu na višini, to dostikrat traja kar nekaj ur. Dolgotrajno delo z maksimalno močjo motorja lahko privede do okvar hidravlične črpalke, do pregrevanja hidravličnega olja, skratka do nedelovanja naprave.

    Pri električnih napravah je izbrani ponudnik v dokumentaciji navedel, da električne naprave delujejo v skladu z EN280 in prEN1777. Navedeni standardi se po vlagateljevem mnenju ne nanašajo na elektriko, kar ponovno kaže na nestrokovnost in nepoznavanje problematike s strani izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega vlagatelj opozarja naročnika, da je bil izbrani ponudnik že večkrat izbran na javnih razpisih kot najugodnejši ponudnik, zoper katerega so bili nato vloženi revizijski zahtevki (DARS/MORS - dobava tunelskih vozil, LPP - dobava zglobnih avtobusov, in tako dalje). Omenjeni reviziji sta bili razrešeni v prid vlagateljev revizijskih zahtevkov. V obeh primerih se je izbrani ponudnik izkazal kot nestrokoven in nesoliden ponudnik, ki zavaja naročnika. Poleg tega, da je izbrani ponudnik zastopnik nemškega proizvajalca (podvozja) poskuša na slovenskem trgu prodreti tudi s prodajo gasilskih vozil in dvižnih ploščadi, kar pa izvaja nestrokovno in zavajajoče. Iz vsega navedenega, še posebej na podlagi opravljenega vpogleda v dokumentacijo izbranega ponudnika je razvidno, da je naročnik upošteval kot pravilno ponudbo izbranega ponudnika na drugačnih osnovah, kot so podane v zahtevah v razpisni dokumentaciji. S tem je podana kršitev načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), posledično pa tudi načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1).

    Ob vsem navedenem je očitno, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik ni ugotovil, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna, oziroma očitno je spregledal, da ne izpolnjuje opredeljenih tehničnih zahtev (na primer zahtevane delovne višine roke 37 m). V nasprotnem primeru, bi moral ponudbo izbranega ponudnika skladno določbi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 izločiti. Posledično to pomeni, da ponudba izbranega ponudnika ni primerljiva s ponudbo vlagatelja. Vlagatelj tako meni, da sta ponudbi vsebinsko, to je glede na postavljene zahteve glede predmetne gasilske dvižne reševalne ploščadi neprimerljivi, zato sta posledično neprimerljivi tudi ceni po obeh ponudbah. Drugače povedano, cena v ponudbi izbranega ponudnika je lahko nižja, saj ponujeno gasilsko vozilo izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev v razpisni dokumentaciji. Če bi njegovo ceno sprejeli kot primerljivo s ceno vlagatelja in torej ugodnejšo, se s tem pristane na stališče, da ni pomembno kaj nekdo v okviru ponudbe ponuja in ali ponujeno odgovarja zahtevam glede predmeta naročila, ampak je pomembno le, da je cenejše. To stališče pa bi bilo nasprotno vsem temeljnim načelom javnega naročanja. Končni rezultat ravnanja naročnika je, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika, ki ne izpolnjuje zahtev, ki jih je postavil in opredelil naročnik in so torej za naročnika pomembne in potrebne.

    Zaradi zgoraj navedenih kršitev postopka oddaje javnega naročila vlagatelj zahteva, da naročnik razveljavi sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, št. 75/13-04, z dne 17.06.2004, in izbere njegovo ponudbo kot edino tehnično ustrezno, pravilno in najugodnejšo.

    Naročnik je dne 22.07.2004 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je za izvedbo postopka oddaje javnega naročila imenoval strokovno komisijo, ki je pregledala obe prispeli ponudbi in ju z uporabo meril za določitev najboljšega ponudnika ocenila ter na osnovi te ocene tudi predlagala izbor najugodnejšega ponudnika. Naročnik je pred odločitvijo o oddaji javnega naročila opravil dodatne preverbe (preverjanje certifikatov kakovosti, preverjanje cene, preverjanje kakovosti izdelkov firme BAI). Naročnik pozna firmo BAI, ki bo za izbranega ponudnika izdelala nadgradnjo vozila, in ve, da ima ta svoje proizvodne prostore v Brescii in da tam proizvaja razna gasilska vozila. Naročnik nadaljuje, da si je pred dvema letoma, ko je bil aktualen nakup tunelskih gasilskih vozil, skupaj z predstavniki drugih gasilskih enot iz Slovenije, ogledal tovarno in ugotovil, da v tej tovarni proizvajajo tudi gasilske reševalne ploščadi, zato je vlagateljevo predvidevanje, da bo izdelek izdelala firma BIZZOCCHI, neutemeljeno. Slika ploščadi, ki jo je vlagatelj revizije priložil zahtevku, kaže ploščad, ki nosi ime firme BAI. Ploščad, ki si jo je naročnik ogledal, prav tako nosi naziv firme BAI. Da posamezne dele izdelka izdelujejo različni, pogostokrat skupni podizvajalci, je v današnjem načinu globalne proizvodnje običajna praksa in velja enako tudi za firmo BRONTO SKYLIFT, izdelovalca druge ponujene ploščadi.
    Naročnik ne dvomi, da izbrani ponudnik pozna proizvodni program podjetja, ki ga predstavlja v Sloveniji (podvozje) in verjame, da ima, kot predstavnik firme, tudi več (zlasti novejših) informacij iz proizvodnega programa. Izbrani ponudnik je na enem mestu v ponudbi napačno navedel tip vozila s številko 1928, čeprav nato v nadaljevanju navaja pravilno številko tipa vozila 1828. Sicer pa oba ponudnika ponujata enak tip vozila oziroma navajata enake vse glavne karakteristike vozila.

    Naročnik nadaljuje, da so pri ocenjevanju zanj bili pomembni podatki, ki sta jih ponudnika navedla v ponudbi, ne pa sklepanja iz risbe, kjer si grafične podrobnosti lahko tolmači vsak kakor želi. Za naročnika niso pomembni podatki iz risb in diagramov (ki niso bili zahtevani), temveč navedeni podatki v ponudbi. Naročnik je s tem dosegel, da so podatki v ponudbi napisani na enem mestu (enolično), natančno in nesporno in jih ni mogoče nikakor drugače tolmačiti. S tem se je naročnik izognil možnosti, da bi ponudnik lahko nekatere podatke priredil glede na risbe in bi ti lahko bili drugačni od navedenih številk. Podatki iz ponudbe izbranega ponudnika so enolično skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Ofertna risba je prav gotovo pomembna za izdelavo vozila, kot tudi načrti vozila in nadgradnje ter tudi ustrezni diagrami. Vendar je to, po mnenju naročnika, sestavni del postopka izdelave ploščadi. Prav tako naročnik ne dvomi, da bo izdelek izdelan v skladu z vsemi predpisi, saj je to ena izmed najpomembnejših zahtev, ki jo je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik in jo je izbrani ponudnik v svoji ponudbi tudi zagotovil.

    Glede ocenjevanja širokokotnih vzvratnih ogledal ter osvetlitve okolice vozila naročnik navaja, da je pri pretipkavanju (in nato pri računanju) prišlo do napake na škodo vlagatelja, kar je naročnik nemudoma popravil. Vendar napaka ni imela nikakršnega vpliva na izbor najboljšega ponudnika, zaradi velike razlike v številu točk.

    Naročnik nadaljuje, da izbrani ponudnik z izjavo zagotavlja, da so elementi na gasilni reševalni ploščadi izdelani v skladu z DIN normo. Izbrani ponudnik je predložil tudi kopije certifikatov EN ISO 14001 : 1996 in EN ISO 9001 : 2000, kar dokazuje njegovo zavezanost k izdelavi kakovostnih izdelkov. Ugotavljanje, ali je izdelek izdelan v skladu z DIN normo, je mogoče šele, ko je izdelek izdelan. Za dokazovanje, da je ponujeni izdelek izdelan v skladu z DIN normo, se lahko uporabi izdelani izdelek ali prototip. Glede na predložene reference je mogoče upravičeno sklepati, da firma BAI do sedaj še ni izdelala nobenega prav takega izdelka in bo ponujena ploščad njen prvi tovrstni izdelek. Toda tudi firma BRONTO SKYLIFT je pred nekaj leti izdelala svoj prvi tovrstni izdelek, ki je bil izdelan po DIN normi. Za naročnika je namreč pomembno, da bo izdelek, ki ga naj bi izdelal izbrani ponudnik, izdelan po normah, kot jih ta zagotavlja, sicer naročnik izdelka ne bo prevzel oziroma kupil. Vlagatelj revizije ugotavlja nasprotujoča si dejstva v ponudbi izbranega ponudnika, pri čemer primerja navedene podatke s sklepanjem iz priložene slike. Ponovno je potrebno poudariti, da je naročnik sklepal na primernost ponudbe le na osnovi podatkov iz ponudbe in da je slikovni material (ki v razpisni dokumentaciji ni bil zahtevan) le neobvezna ilustracija. Da je to tako, dokazuje tudi pripis sliki, ki pravi, da je slika zgolj simbolična in da ne zavezuje ponudnika. Naročnik dodaja, da zaupa in bo zaupal podatkom in zagotovilom izbranega ponudnika toliko časa, dokler se ne izkaže drugače. Vendar bo naročnik, ne glede na izkazano zaupanje, izdelavo ploščadi že med izdelavo večkrat preverjal, pred prevzemom pa natančno in strokovno pregledal in vozilo prevzel le v primeru, če bo ustrezalo vsem zahtevam iz ponudbe izbranega ponudnika. Ker je naročnik zahteval podaljšano garancijo za vozilo in za nadgradnjo, se je tudi na ta način zavaroval za primer morebitne napake v izdelavi. Naročnik meni, da iz vsega navedenega sledi, da je ravnal skladno z zakonom in so trditve vlagatelja, da krši načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, neprimerne in neresnične.

    Glede ocenjevanja referenc naročnik navaja, da so pomembne le tiste reference, ki vplivajo na izbor oziroma predstavljajo merilo. Ker v merilih za izbor najugodnejše ponudbe predstavljajo reference le 5 % delež pri skupni oceni, oziroma le 25 točk od 500, pri razliki, ki je nastala med obema ponudnikoma v številu točk, kakršna koli ocena referenc ne more vplivati na izbor najboljšega ponudnika. Vlagatelj je pri merilu referenc dobil največ, to je pet točk, izbrani ponudnik pa najmanj, torej eno točko. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi navedel vozila s ploščadjo, ki jih je do sedaj izdelal. Med njimi ni nobenega takega, kot ga ponuja v svoji ponudbi. Ponuja pa vozilo, ki povsem ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Pri tem je podatek o delovni višini 37 m (dno košare na 35 m) eden najpomembnejših podatkov in celo izločitveni pogoj. Naročnik bo prevzel samo tako vozilo, ki bo zadostilo vsem zahtevanim pogojem, torej tudi pogoju, da je delovna višina ploščadi 37 m. Vlagatelj napačno razlaga besede "naprava (s podobno funkcijo)", ki jih je naročnik zapisal v sklepu. Vlagatelj si to razlaga, kot da gre za "37 m gasilsko dvižno ploščad", torej enako, kot je v ponudbi, in se sprašuje, kje si jo je naročnik lahko ogledal, če pa taka naprava v referenčni listi sploh ne obstaja. Iz tega nadalje sklepa na neskladnost navedb v obrazložitvi naročnikovega sklepa o izbiri in navedbe izbranega ponudnika v okviru referenc. Naročnik poudarja, da si je ogledal eno izmed dvižnih ploščadi iz ponudnikove referenčne liste, pri čemer je bil poudarek na preverjanju kvalitete izvedbe in izvajanju servisnih uslug do kupcev. Naročnik še omenja primer, ko se je med testiranjem zrušila ploščad proizvajalca BRONTO SKYLIFT, ker se je nepričakovano zlomila roka ploščadi. Trditev vlagatelja, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, je nepravilna. Naročnik je upošteval oba ponudnika enakopravno, saj je njune reference ustrezno upošteval, pri čemer je upošteval, da je vlagatelj (oziroma njegov dobavitelj) doslej izdelal več kot deset vozil z gasilsko reševalno ploščadjo, izbrani ponudnik pa manj kot dve.

    Glede vlagateljevih navedb, da niso priloženi argumenti, kot so skice, prospekti, izračuni, reference, naročnik navaja, da takih argumentov v razpisni dokumentaciji (razen referenc) ni zahteval, saj bi s tem postavil v privilegirani položaj BRONTO SKYLIFT, ki je največji svetovni proizvajalec gasilskih reševalnih ploščadi. Naročniku zadostuje, da so ponudniki ponudili tako vozilo s tako nadgradnjo, kot jo naročnik zahteva in da so to podkrepili z ustrezno garancijo. Naročnik bo namreč z izbranim ponudnikom podpisal pogodbo, v kateri bo zapisano, da bo prevzel samo tako vozilo, ki bo v celoti ustrezalo dani ponudbi. Glede medosne razdalje vozila naročnik navaja, da je razprava o tem zanj brezpredmetna, saj v razpisni dokumentaciji ni zapisano, kakšna naj bo medosna razdalja vozila. Vlagatelj v zahtevku primerja vse sklope, pri čemer dosledno upošteva kot edino možno in pravilno tehnično rešitev posameznega sklopa tisto rešitev, ki jo imajo naprave firme BRONTO SKYLIFT, vse druge rešitve pa so bodisi nemogoče bodisi nepravilne ali celo zavajajoče. Iz tega sledi, da na svetovnem trgu niso mogoče nobene druge gasilske ploščadi, razen tistih, ki so enake ali zelo podobne napravam firme BRONTO SKYLIFT.

    Vlagatelj pri lestvenem delu trdi, da izbrani ponudnik ne ponuja avtomatske izravnave krmiljenja lestvenikov iz košare in glavnega krmilnega pulta, da pa je bil kljub temu ocenjen z dodatno točko. Naročnik je ugotovil, da izbrani ponudnik ponuja avtomatsko vodenje lestvenikov in zato ne potrebuje dodatnega krmiljenja, torej natanko tako, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj oporeka dodeljene točke izbranemu ponudniku, poleg lestvenega dela, tudi pri reševalni košari in pri hidravličnem sistemu. Po ponovnem preverjanju ocenitve naročnik ugotavlja, da je te tri in tudi ostale sklope ocenil pravilno. Naročnik dodaja, da vlagatelj pri svojem dokazovanju uporablja slikovni material iz ponudbe, pri čemer pa je izbrani ponudnik že v ponudbi zapisal, da so slike zgolj simbolične in ne zavezujejo ponudnika. Vendar je tudi pri tem vlagatelj nedosleden, saj izbranemu ponudniku najprej očita, da ponudbe ni argumentiral (skice, prospekti, izračuni, reference), nato pa ravno na teh argumentih gradi svoj zahtevek za revizijo.

    Ker vlagatelj dokazovanje nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika temelji na vpogledu v njegovo dokumentacijo, pri čemer nepravilno in zavajajoče uporablja posamezne dele te dokumentacije, ni z ničemer dokazal, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Naročnik je namreč ugotovil, da sta obe ponudbi pravilni, zato tudi ni dokazano, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), posledično pa tudi ni dokazano kršenje načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in tudi ne kršenje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1). Nasprotno, naročnik je mnenja, daje še kako upošteval vsa zgoraj našteta načela, saj je obe prispeli ponudbi ocenjeval objektivno in enakopravno.

    Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

    Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 26.07.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V obrazložitvi dopisa vlagatelj ponovno poudarja, da morajo biti zahtevani elementi dvižne ploščadi izdelani v skladu z DIN normo, kar potrjuje tudi naročnik. Predloženi certifikati EN ISO 14001:1996 in EN ISO 9001:2000 nimajo nič skupnega z DIN normo, temveč so le certifikati za dokazilo kakovosti poslovanja. Tudi v primeru, če bi izbrani ponudnik dal napravo v certificiranje po DIN normi, to še ne pomeni, da bi naprava tej normi tudi ustrezala, saj bi za tako uskladitev izbrani ponudnik moral spremeniti oziroma prilagoditi tehnologijo proizvodnje, kar pa je v predpisanem časovnem roku tehnološko nemogoče. Nesporno pa gre ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika v času oddaje ponudbe te zahteve razpisne dokumentacije ne izpolnjuje. Vlagatelj v zvezi z referencami ponovno poudarja, da izbrani ponudnik ni izdelal niti ene naprave z dvema podpornima cilindroma (zahteva DIN za gasilske reševalne ploščadi), zato bi morala biti njegova ponudba izločena kot nepravilna. Vlagatelj še dodaja, da bo naročnik v konkretnem primeru ves čas izdelave vse do prevzema naprave v negotovosti, ali bo vozilo dejansko ustrezalo zahtevam in varnostnih predpisom iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi zahteva povračilo stroškov, ki jih je imel zaradi revizijskega postopka.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN dne 28.07.2004, v reševanje odstopil zahtevek za revizijo z relevantno dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN s sklepom, št. 018-168/04-25-1395, z dne 02.08.2004, za izdelavo strokovnega mnenja imenovala Petra OrbaniÄ"a, dr. strojnih znanosti, Oktobrske revolucije 18c, Izola (v nadaljevanju: strokovnjak). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izdelavo strokovnega mnenja v znesku 300.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je z dopisom, z dne 06.08.2004, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma v višini 300.000,00 SIT.

    Državna revizijska komisija je strokovno mnenje strokovnjaka prejela dne 30.08.2004 in ga na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št.26/99, 12/03; v nadaljevanju: ZPP) istega dne posredovala vlagatelju in naročniku.

    Vlagatelj je po prejemu strokovnega mnenja Državni revizijski komisiji posredoval dopisa, z dne 03.09.2004 in z dne 06.09.2004, v katerima podaja ugovore zoper strokovno mnenje in predlaga, da Državna revizijska komisija imenuje drugega izvedenca. Vlagatelj navaja, da strokovnjak v mnenju ugotavlja, da iz razpoložljive dokumentacije ni mogoče zaključiti, da vozilo ne bo narejeno v skladu z zahtevami naročnika. To po drugi strani pomeni, da niti iz enega dela mnenja ni mogoče zaključiti, da bo ponujeno in izbrano vozilo narejeno v skladu z zahtevami naročnika. Vlagatelj nadaljuje, da strokovno mnenje vsa sporna vprašanja navedena v zahtevku za revizijo pušča odprta, saj iz njega nikakor ni mogoče zaključiti, da bo ponujeno vozilo izdelano v skladu z zahtevami naročnika. Vlagatelj zato skladno 254. členu ZPP predlaga, da se v postopku revizije imenuje še drugega izvedenca. Vlagatelj poudarja, da so sporna vprašanja v predmetnem razpisu vezana predvsem na ustreznost hidravličnega sistema in na zahtevani DIN standard, ki določa dva cilindra, kar je najpomembnejši element dvigal oziroma dvižnih ploščadi in podobnih naprav, do tega vprašanja pa se strokovnjak v mnenju sploh ne opredeljuje. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da sta dva dvižna cilindra ključnega pomena za zagotavljanje varnosti pri uporabi teh naprav (dva cilindra, dvojno varovanje) in opisuje postopek pridobitve DIN standarda. Vlagatelj ponovno poudarja, da bi strokovno mnenje moralo razjasniti vprašanje ali ponudba izbranega ponudnika zagotavlja izvedbo naročila z vozilom, ki vsebuje dva dvižna cilindra, kar je edino možna izvedba po DIN standardu. Zaradi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija za izvedenca imenuje drugega sodnega izvedenca in specialista za hidravliko.

    Na osnovi vlagateljevih navedb glede strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija z dopisom, z dne 06.09.2004, strokovnjaka pozvala k dopolnitvi strokovnega mnenja v delu, ki se nanaša na dvižno roko (število dvižnih cilindrov, ki dvigujejo dvižno roko). Državna revizijska komisija je dopolnitev mnenja strokovnjaka prejela dne 08.09.2004.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

    Vlagatelj je v tem revizijskem postopku zahteval izločitev strokovnjaka, ki je skladno s sklepom Državne revizijske komisije izdelal strokovno mnenje, ker njegovo mnenje naj ne bi razrešilo spornih vprašanj glede pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vprašanja izločitve izvedencev ZRPJN ne ureja, zato gre v tem primeru, na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, uporabiti pravila 70. in nasl. členov ZPP, v smislu zgornjih trditev torej 6. točke 70. člena ZPP, ki določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Po prvem odstavku 247. člena ZPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik.
    Iz vlagateljevih trditev ni mogoče sklepati na obstoj izključitvenih in odklonitvenih razlogov, saj ta v dopisu, z dne 03.09.2004, zgolj trdi, da je mnenje, ki ga je izdelal strokovnjak, pomanjkljivo ter da ne podaja odgovora na sporna vprašanja v tem revizijskem postopku. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da drugi odstavek 21. člena ZRPJN določa: "Državna revizijska komisija lahko pred svojo odločitvijo zahteva dodatna pojasnila od naročnika, vlagatelja zahtevka za revizijo ali drugih udeležencev v postopku oddaje javnega naročila, pridobi strokovno ali izvedensko mnenje in si ogleda tudi ostale dokumente ter dejanske razmere pri strankah v postopku ter zbere druge potrebne podatke za odločitev." Iz določbe ZRPJN torej izhaja, da lahko Državna revizijska komisija v določeni zadevi pridobi strokovno mnenje ali pa izvedensko mnenje. Nadalje je v Poslovniku Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 52/00), ki je bil sprejet na podlagi 7. člena ZRPJN, v 12. členu določeno: "Za opravljanje določenih strokovnih opravil v postopku odločanja o zahtevku za revizijo predsednik Državne revizijske komisije, predsedniki senatov ali posamezni člani lahko določijo neodvisne strokovnjake in izvedence iz imenika neodvisnih strokovnjakov in izvedencev.
    Državna revizijska komisija vodi imenik neodvisnih strokovnjakov in izvedencev.".
    V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ni našla razlogov, da gre dvomiti v vsebino pridobljenega strokovnega mnenja, zato je bilo potrebno predlog vlagatelja za izločitev strokovnjaka zavrniti.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika sprejel za pravilno, ravnal v skladu z določbami ZJN-1. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru pogoje za pravilnost ponudbe in merila za ocenjevanje najugodnejše ponudbe določil na način, da posamezne minimalne zahteve glede lastnosti gasilskega vozila predstavljajo pogoj za pravilnost ponudbe, ki jih mora ponudba izpolnjevati, da se sploh ocenjuje, preseganje teh minimalnih zahtev pa naročnik nato ocenjuje v skladu s postavljenimi merili. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, vendar bi v konkretnem primeru morebitna utemeljenost zahtevka za revizijo lahko imela posledico ne nujno samo v ugotovitvi nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, ampak mogoče (ali zgolj) v ugotovitvi nepravilnosti ocenjevanja ponudb. ZJN-1 namreč med definicijami pojmov v 3. členu navaja definiciji pojmov pogoj in merilo. Pogoj je v skladu z 10. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je (nasprotno od merila) izključne narave. Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh uvrsti v postopek ocenjevanja. Če ponudba oziroma ponudnik ne izpolnjujeta katere od naročnikovih zahtev, določene v razpisni dokumentaciji, je taka ponudba v skladu z 13. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna, naročnik pa jo je v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti. Merilo pa je v skladu z 9. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je torej vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. V postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb mora naročnik najprej preveriti, ali ponudba in z njo ponudnik v celoti izpolnjuje vse zahteve (pogoje) iz razpisne dokumentacije, nato pa pravilne ponudbe na podlagi vnaprej opisanih in ovrednotenih meril razvrsti od najugodnejše do najmanj ugodne. Glede na navedeno se vsebina vlagateljevega zahtevka za revizijo nanaša tudi na pravilnost ocenjevanja ponudb in ne zgolj na pravilnost ponudbe izbranega ponudnika.

    Tako vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja posamezne tehnične zahteve glede lastnosti vozila in nadgradnje, ki jih po njegovem mnenju ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje. Naročnik pa v odgovoru na revizijski zahtevek navaja, da vlagatelj zatrjevanje nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika temelji na nepravilni in zavajajoči uporabi posameznih delov razpisne dokumentacije ter da z ničemer ne dokazuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija o spornem vprašanju pridobila strokovno mnenje, ki je povzeto v nadaljevanju.

    Glede vlagateljevih navedb pod točko 1 sklopa A zahtevka za revizijo, da izbrani ponudnik ponuja dvižno ploščad proizvajalca BAI, ki je poznan izključno kot proizvajalec gasilskih vozil, avto-cistern in tunelskih vozil, zaradi česar se po njegovih predvidevanjih verjetno ponuja dvižna ploščad podjetja BIZZOCCHI ter nadalje, da izbrani ponudnik ponuja podvozje MB ATEGO 1928 (4x2), medosje 5200 mm, ki ni v proizvodnem programu podjetja Mercedes Benz, strokovnjak podaja naslednja strokovna stališča in ugotovitve: "Pri podaji oznake vozila je izbrani ponudnik dejansko na "naslovni" strani ponudbe napačno napisal oznako vozila (oz. podvozja) Mercedes Benz Atego 1928 (4x2). Glede na to, da je na vseh ostalih mestih napisal pravo oznako Mercedes Benz Atego 1828 (4x2) in glede na to, da tudi podane karakteristike ustrezajo podvozju Mercedes Benz Atego 1828 (4x2), je mogoče sklepati, da je izbrani ponudnik na tem mestu storil napako pri označevanju vozila (oz. podvozja).

    Iz razpoložljivega gradiva ni mogoče potrditi trditve vlagatelja, da podjetje BAI "lahko ni posredovalo relevantnih podatkov", kakor tudi ne, da podjetje BAI ne bo izdelalo dvižne ploščadi. Dejstvo je, da se proizvajalci vozil, nadgradenj ... oz. mehatronskih sistemov nasploh, poslužujejo podizvajalcev oz. dobaviteljev, ki so specializirani za razvoj in proizvodnjo posameznih pod-sklopov oz. elementov." Glede na navedeno strokovnjak podaja sklep: "Iz razpoložljive dokumentacije ni moč razbrati, da izbrani ponudnik ni podal relevantnih podatkov.".

    Glede vlagateljevih navedb pod točko 2 sklopa A zahtevka za revizijo, da izbrani ponudnik ni predložil ofertno risbo, ki je osnova za izdelavo vsakega vozila ter nadalje, da izbrani ponudnik ponuja 35 m visoko reševalno ploščad in ne 37 m visoko ploščad, kot opisuje v tekstu ponudbe in kar je bila zahteva razpisne dokumentacije, strokovnjak podaja naslednja strokovna stališča in ugotovitve: "Naročnik na 30 strani razpisne dokumentacije med osnovnimi karakteristikami nadgradnje zahteva delovno višino 37 m in maksimalno višino dna košare 35 m. V svoji ponudbi je izbrani naročnik s podpisom in žigom potrdil, da ponujeno vozilo oz. nadgradnja izpolnjuje omenjene zahteve.

    Na 15 strani svoje ponudbe oz. tehničnega opisa izbrani ponudnik podaja graf (risbo) območja delovanja teleskopske reševalne ploščadi. Iz risbe ni razvidno ali gre za risbo delovanja ponujene ploščadi, saj na njej ni nikakršnih oznak, ki bi jo povezovale s ponujenim vozilom. Iz omenjene risbe je razvidno, daje maksimalna delovna višina dna košare 35 m.

    Naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval nikakršnih risb oz. diagramov, namreč je funkcionalnost vozila natančno opisal v tehničnem opisu. Tak način sicer omogoča objektivnejše oz. transparentnejše ocenjevanje, vendar pa zelo omejuje možnosti potencialnih ponudnikov in "vsiljuje oz. prejudicira tehnično rešitev". V kolikor bi razpisna dokumentacija upoštevala tudi risbe, grafe ... bi imeli potencialni ponudniki več manevrskega prostora, da bi lahko ponudili tudi druge rešitve z isto funkcionalnostjo. Take ponudbe pa bi zahtevale vrhunsko usposobljeno strokovno komisijo, ki bi ovrednotila različne rešitve.". Glede na navedeno strokovnjak podaja sklep:
    - " Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da izbrani ponudnik s svojim podpisom in žigom zagotavlja, da ponujena nadgradnja omogoča delovno višino 37 m in maksimalno višino dna košare 35 m, kar je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.
    - Priložena risba (stran 15 tehničnega opisa izbranega ponudnika} prikazuje delovno območje reševalne ploščadi z maksimalno delovno višino dna košare 35 m.".

    Glede vlagateljevih navedb pod točko 4 sklopa A zahtevka za revizijo, da je bil pri ocenjevanju elementov na gasilski reševalni ploščadi, kateri bi morali biti izdelani v skladu z DIN normo in ki so vitalnega pomena za ploščad, naročnik zadovoljen samo z izjavo izbranega ponudnika, da so bili standardi upoštevani, kar pa ni dovolj kot potrdilo, da je naprava dejansko izdelana v skladu z DIN normo, strokovnjak podaja naslednja strokovna stališča in ugotovitve: "S podpisom in žigom je izbrani ponudnik potrdil, da bo ponujeno vozilo izdelano v skladu z zahtevanimi standardi.

    V svoji ponudbi (tehnični opis) izbrani ponudnik zagotavlja, da bo ponujeno vozilo (vključno z nadgradnjo) izdelano v skladu z CE normami, DIN standardom in normativi ISO 9001.

    Iz priloženega (ne obveznega) slikovnega gradiva izbranega ponudnika (tehnični opis), je razvidno, da slikovni material ne ustreza ponujenemu vozilu (število osi, število dvižnih cilindrov ...). Izbrani ponudnik pri nekaterih slikah eksplicitno napiše, da so slike simbolične in ne zavezujejo ponudnika.". Glede na navedeno strokovnjak podaja sklep: "Iz razpoložljive dokumentacije ni mogoče trditi, da vozilo ne bo narejeno v skladu z zahtevanimi standardi in normami.".

    Glede vlagateljevih navedb pod točko 5 sklopa A zahtevka za revizijo, da je podjetje BAI v referenčnem obdobju izdelalo tri podobna vozila ter da je iz predloženih podatkov razvidno, da niti eno od teh treh vozil ni bilo zahtevane višine 37 m, saj je podjetje BAI izdelalo štiri 30 m naprave na troosnih podvozjih, zaradi česar je glede na določbe razpisne dokumentacije ponudba izbranega ponudnika nepravilna, strokovnjak podaja naslednja strokovna stališča in ugotovitve: "Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi podal ustrezne reference, saj naročnik nikjer ni zahteval, da morajo reference vsebovati vozila z gasilsko reševalno ploščadjo z delovno višino 37 m oz. dvoosno podvozje.". Glede na navedeno strokovnjak podaja sklep: "Iz razpoložljive dokumentacije ni mogoče zaključiti, da so podane reference izbranega ponudnika neustrezne.".

    Glede vlagateljevih navedb v sklopu B zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na "podvozje" strokovnjak najprej navaja splošne ugotovitve: "Izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponuja vozilo nosilnosti 19 t, s pogonom 4 x 2, maksimalno dolžino 9500 mm in transportno višino 3400 mm.

    V svoji ponudbi izbrani ponudnik različno navaja podatek o medosju (neobvezni podatek) in sicer navaja enkrat medosje 5200 mm drugič pa 5400 mm.". Strokovnjak nadalje navaja strokovna stališča in ugotovitve: "Glede na to, da medosna razdalja ni bil zahtevan podatek s strani naročnika, napačno oz. zmotno navajanje tega podatka ne pomeni avtomatično tudi neveljavne ponudbe.

    Dejstvo je, da medosna razdalja bistveno vpliva na vse, s strani vlagatelja, omenjene parametre, vendar ni edini vplivni faktor na podlagi katerega bi bilo mogoče enolično določiti oz. izračunati te parametre. Jasno je, da na porazdelitev teže po oseh vpliva tako konstrukcija podvozja, kakor tudi nadgradnje. Podobno je tudi z obračalnim krogom.

    Trditve vlagatelja, da bi zahtevala gasilska reševalna ploščad s 37 m delovne višine podvozje s pogonom 6 x 2, nima objektivne osnove, saj sloni le na predvidevanjih in sklepih na osnovi informativnih (ne-zavezujočih) slik. Na osnovi razpoložljive dokumentacije te trditve ni mogoče potrditi.

    Enako je s transportno višino vozila z nadgradnjo, kjer vlagatelj kontradiktorno ugotavlja, da je lahko minimalna višina ponujenega vozila 3600 - 3700 mm, hkrati pa poudarja, da sam ponuja vozilo z maksimalno transportno višino 3500 mm.". Strokovnjak podaja sklep:
    - "Iz razpoložljive dokumentacije ni mogoče zaključiti, da so podani podatki o transportni višini ponujenega vozila zavajajoči.
    - Iz razpoložljive dokumentacije ni mogoče zaključiti, da so podani podatki o tipu podvozja (4 x 2) zavajajoči .".

    Glede vlagateljevih navedb v sklopu B zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na "podpiranje" strokovnjak v splošnih ugotovitvah navaja: "Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi s podpisom in žigom potrdil izpolnjevanje vseh omenjenih tehničnih zahtev povezanih s podpiranjem (stran 30 in 31 ).

    V razpisnih pogojih naročnik ne podaja zahtev glede maksimalnega časa postavljanja naprave.

    V izbrani ponudbi priložene risbe in skice so le informativnega značaja in niso zavezujoče. Risbe v razpisni dokumentaciji niso bile zahtevane.". Glede na navedeno strokovnjak podaja sklep: "Iz razpoložljive dokumentacije ni mogoče zaključiti, da ponujeno vozilo izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika povezanih s podpiranjem (stran 30 in 31 razpisne dokumentacije).".

    Glede vlagateljevih navedb v sklopu B zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na "lestveni del", strokovnjak v splošnih ugotovitvah navaja: "S potrditvijo razpisnih pogojev (ponudba stran 32) je izbrani ponudnik izpolnil zahteve naročnika glede lestvenega dela.

    V razpisnih pogojih ni podana zahteva po določitvi nosilnosti lestvenega dela.

    V svoji ponudbi (stran 8 tehničnega opisa in stran 32) izbrani ponudnik zagotavlja, da lestveni del omogoča stabilnost roke do hitrosti vetra 12,5 m/s.". Glede na navedeno strokovnjak podaja sklep: "Iz razpoložljive dokumentacije ni mogoče zaključiti, da ponujeno vozilo izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika povezanih z lestvenim delom (stran 32 razpisne dokumentacije).".

    Glede vlagateljevih navedb v sklopu B zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na "reševalno postajo", strokovnjak v splošnih ugotovitvah navaja: "Naročnik je v razpisni dokumentaciji glede tehničnih lastnosti reševalne košare med drugim navedel tudi njeno nosilnost (325 kg) (stran 32 razpisne dokumentacije).

    S podpisom in žigom je izbrani ponudnik potrdil, da ponujeno vozilo (vključno z nadgradnjo) izpolnjuje omenjene zahteve.

    V tehničnem opisu ponujenega vozila (stran 8) izbrani ponudnik navaja nosilnost košare 350 kg.

    Priložena slika izbranega ponudnika je simbolična in ne zavezujoča.". Strokovnjak v nadaljevanju podaja strokovna stališča in ugotovitve: "Glede na to, da je bila zahtevana nosilnost 325 kg in predstavlja minimalno dovoljeno nosilnost, dovoljena nosilnost košare izbranega ponudnika (350 kg) izpolnjuje razpisne pogoje oz. zahteve.

    Glede na to, da risbe v razpisu niso bile zahtevane in imajo le informativni značaj, jih ni mogoče uporabiti v strokovni oceni.". Strokovnjak podaja naslednji sklep: "Iz razpoložljive dokumentacije ni mogoče zaključiti, da ponujeno vozilo izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika povezanih z reševalno košaro (stran 32 razpisne dokumentacije}.".

    Glede vlagateljevih navedb v sklopu B zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na "sklopno reševalno ploščad", strokovnjak v splošnih ugotovitvah navaja: "Naročnik je v razpisni dokumentaciji glede tehničnih lastnosti reševalne košare med drugim navedel tudi to, da mora biti sklopna reševalna ploščad opremljena s samoaretirnim sistemom.

    S podpisom in žigom je izbrani ponudnik potrdil, da ponujeno vozilo (vključno z nadgradnjo) izpolnjuje omenjene zahteve.

    Prav tako izbrani ponudnik v svoji ponudbi na strani 4 (tehnični opis) potrjuje, da ponujeno gasilsko vozilo s teleskopsko ploščadjo ustreza DIN standardom.". Glede na navedeno strokovnjak podaja sklep: "Iz razpoložljive dokumentacije ni mogoče zaključiti, da ponujeno vozilo izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika povezanih s sklopno reševalno ploščadjo (stran 32 razpisne dokumentacije).".

    Glede vlagateljevih navedb v sklopu B zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na "hidravlični sistem", strokovnjak v splošnih ugotovitvah navaja: "Naročnik je v razpisni dokumentaciji glede tehničnih lastnosti hidravličnega sistema med drugim zahteval tudi to, da mora biti moč odgona od 30 - 50 kW.

    S podpisom in žigom je izbrani ponudnik potrdil, da ponujeno vozilo (vključno z nadgradnjo) izpolnjuje omenjene zahteve.

    Prav tako izbrani ponudnik v svoji ponudbi na strani 9 (tehnični opis) navaja, da je batna črpalka nameščena na odgon vozila z močjo 107 kW. V nadaljevanju izbrani ponudnik opisuje hidravlični sistem, ki med drugim omogoča delo do zunanje temperature 50°C.". Strokovnjak v nadaljevanju podaja strokovna stališča in ugotovitve: "Moč (maksimalna moč) odgona ne pomeni neposredno tudi delovno moč črpalke, ampak le maksimalno vrednost do katere je mogoče obremeniti odgon.

    Dolgotrajno delo z maksimalno močjo motorja ni neposredno vezano s potencialno okvaro hidravlične črpalke oz. pregrevanjem hidravličnega olja. Motor in črpalka predstavljata namreč dva "neodvisna" sistema oz. člena verige. Vedno bo popustil šibkejši del. Kateri bo, pa je odvisno od konstrukcijske zasnove.". Strokovnjak podaja sklep: "Iz razpoložljive dokumentacije ni mogoče zaključiti, da ponujeno vozilo izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika povezanih s hidravličnim sistemom (stran 32 razpisne dokumentacije).".

    Strokovnjak v dopolnitvi strokovnega mnenja, z dne 08.09.2004, glede "dvižne roke" navaja:
    - "Izbrani ponudnik na strani 4 tehničnega opisa ponujenega vozila potrjuje (oz. zagotavlja), da bo ponujeno vozilo izdelano v skladu z različnimi standardi, med drugim tudi z DIN.
    - Dodatno na 7 strani istega dokumenta izbrani ponudnik eksplicitno navaja, citiram: "Pomik osnovne roke je zagotovljen z dvema dvižnima cilindroma izdelanima v skladu z DIN 14701 â??", konec citata.
    - Izbrani ponudnik je podpisal in ožigosal izjavo o sprejemanju razpisnih pogojev, kakor tudi stran 31 razpisne dokumentacije, na kateri so navedene zahteve povezane z dvižnim mehanizmom.
    - Ponudnik je v ponudbi predložil fotografije (le-te so informativne narave in niso zavezujoče), na katerih je prikazano gasilsko vozilo z dvižno ploščadjo. Gre za triosno vozilo z dvižno roko z enim cilindrom.".

    Strokovnjak v nadaljevanju podaja ugotovitve:
    - "Izbrani ponudnik izpolnjuje zahteve naročnika vezane na dvižni mehanizem, saj je potrdil, da bo vozilo izdelano v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije.
    - Vlagatelj se v svojih trditvah naslanja na domneve in v ponudbi priložene slike, ki pa imajo informativni značaj in niso obvezujoče.
    o Vlagatelj ni dokazal domneve, da podjetje BAI do sedaj še ni izdelalo dvižne ploščadi z dvema cilindroma. Tudi v primeru, da to stori, iz tega ne moremo neposredno sklepati, da podjetje take ploščadi ni sposobno izdelati.
    o Izbrani ponudbi priložene slike imajo informativni značaj in niso zavezujoče (eksplicitna navedba izbranega ponudnika). Kot take, jih ne moremo uporabiti kot dokazno gradivo.".

    Glede na navedeno strokovnjak podaja sklep: "Na osnovi razpoložljive dokumentacije in poznavanja obravnavanega področja ni mogoče sklepati, da izbrani ponudnik ne zagotavlja dobave vozila z dvema dvižnima cilindroma.".

    Državna revizijska komisija je v celoti sledila strokovnemu mnenju glede vsebine ponudbe izbranega ponudnika, zato je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti kot neutemeljen. Ob opisanem dejanskem stanju je zato potrebno pritrditi naročniku, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, zato naročnik pri tem, ko jo je označil za pravilno ni kršil določil ZJN-1.

    Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da se vlagatelj v zahtevku za revizijo sklicuje tudi na druge postopke oddaje javnih naročil v katerih je sodeloval izbrani ponudnik (dobava tunelskih vozil, dobava zglobnih avtobusov) in so zoper njega bili vloženi zahtevki za revizijo, ki jim je bilo ugodeno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se pri reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni mogoče sklicevati na ugotovitve iz navedenih postopkov, saj so bili predmeti javnega naročila drugi, kot je v temu primeru v postopku oddaje javnega naročila, zoper katerega je vložen zahtevek za revizijo. Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da vsak posamezen postopek oddaje javnega naročila prestavlja samostojen postopek, v katerem je tudi mogoče uveljavljati pravno varstvo zoper morebitne naročnikove kršitve pri izvedbi konkretnega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija dodaja, da je glede na določbe ZRPJN pristojna za odločanje v postopku oddaje javnega naročila, zoper katerega je (pravočasno!) vložen zahtevek za revizijo.

    Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ocenjevanje njegove ponudbe glede širokokotnih vzvratnih ogledal ter osvetlitve okolice vozila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so le-te brezpredmetne, saj je naročnik navedeno nepravilnost odpravil že ob prejemu vlagateljevega opozorila v zahtevi za predložitev obrazloženega obvestila, kar navaja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


    Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, in sicer 100.000,00 SIT z davkom na dodano vrednost za takso, 17.200,00 SIT z davkom na dodano vrednost za stroške bančne garancije in izjav ter 90.000,00 SIT z davkom na dodano vrednost za poročilo revizorja. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, vlagatelj v skladu z 22. členom ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


    V Ljubljani, dne 13.09.2004


    Franci Kodela, univ. dipl. prav.
    član Državne revizijske komisije





    Vročiti:
    - Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost, Gasilska enota Nova Gorica, Sedejeva 9, Nova Gorica
    - WEBO d.o.o., Kardeljeva ploščad 11a, Ljubljana
    - AC-Intercar d.o.o., Vojkovo nabrežje 32, Koper
    - Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

    Natisni stran