018-162/04 Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev čiščenja poslovnih prostorov s pripadajočimi sanitarnimi prostori, predavalnicami, hodniki, parkirišči, okolico stavbe in steklene površine Pravne fakultete, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, v skupni izmeri približno 9.000 m², na podlagi vloženega zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje EKOSPEKTER d.o.o., Bleiweisova 20, Kranj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, PRAVNA FAKULTETA, Poljanski nasip 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23.07.2004

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za izvajanje storitev čiščenja poslovnih prostorov s pripadajočimi sanitarnimi prostori, predavalnicami, hodniki, parkirišči, okolico stavbe in steklene površine Pravne fakultete, Poljanski nasip 2, Ljubljana, v skupni izmeri približno 9.000 m² objavil v Uradnem listu RS, št. 38/2004, z dne 16.04.2004, pod št. objave Ob-9814/04.
Naročnik je dne 25.05.2004 izdal Obvestilo o izbiri, s katerim je obvestil ponudnike, da je izvedbo predmetnega naročila oddal podjetju ČISTOČA d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.06.2004, v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dopisom, z dne 08.06.2004.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 09.06.2004, naročniku predlagal, da bi dne 14.06.2004 vpogledal v ponudbe ostalih ponudnikov. Naročnik mu je omogočil vpogled v ponudbe dne 24.06.2004 (dopis z dne 23.06.2004), ki pa se mu je vlagatelj, glede na to, da je še pred tem dnem vložil zahtevek za revizijo, odrekel.

Vlagatelj je dne 18.06.2004 vložil zahtevek za revizijo, v katerem uvodoma ugotavlja, da se ne strinja z odločitvijo in obrazložitvijo naročnika, ki ga je podal v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, saj meni, da je bil z le-tem kršen ZJN-1, zlasti drugi odstavek 6. člena, prvi in drugi odstavek 7. člena in drugi odstavek 78. člena.
Vlagatelj navaja, da je bilo na javnem odpiranju ponudb ugotovljeno, da je na predmetni javni razpis pravočasno prispelo deset ponudb. Med njimi je bila edina nepravilna ponudba vlagateljeva ponudba, in sicer iz razloga, ker naj bi v ponudbo priložil izpisek iz sodnega registra, ki je bil starejši od 30 dni od dneva vložitve ponudbe. Iz navedenega razloga je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
Na podlagi prejetega obvestila o izbiri je vlagatelj zaprosil za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki pa ni bila sestavljena povsem v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1. Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila je namreč podrobnejša obrazložitev pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, s poudarkom na podatkih, ki so relevantni za ponudnika, ki je zahteval izdajo dodatne obrazložitve. Naročnik je sicer v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, v ničemer pa ni navedel prednosti ponudbe izbranega ponudnika glede na izpolnjevanje meril in še zlasti glede zahtevanih pogojev, oziroma ni pojasnil ponudbe izbranega ponudnika glede na postavljena merila in pogoje. To pa je bilo za vlagatelja, ki je imel interes za pridobitev javnega naročila in je bil kot edini ponudnik izločen iz nadaljnjega postopka, bistvenega pomena.
Ker vlagatelj ni prejel dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila v skladu z zakonom, je naročnika zaprosil za vpogled v ponudbeno dokumentacijo vseh ponudnikov. Dne 14.06.2004 naročnik vlagatelju ni dovolil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, pri čemer je navedel, da bo o morebitni drugačni odločitvi vlagatelj naknadno obveščen. Dne 18.06.2004 pa je naročnik sporočil vlagatelju, da mu ne more dovoliti vpogleda v ponudbeno dokumentacijo dokler od ponudnikov ne bo prejel tozadevnega soglasja.
Naročnik je tako vlagatelju zahtevka neupravičeno onemogočil vpogled v ponudbe ponudnikov. Vlagatelj sicer ugotavlja, da so na načelni ravni podatki iz ponudb zaupni, kar pomeni, da njihovo razkrivanje ni dovoljeno, razen pod pogoji, določenimi v zakonu. Vendar pa podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje omejitev in pogojev za izbiro najugodnejše ponudbe ter podatki, ki so potrebni za vrednotenje ponudb, ne morejo veljati za zaupne. Naročnik bi vlagatelju moral dovoliti vpogled v ponudbeno dokumentacijo glede izpolnjenih pogojev in meril, kar je bil tudi namen vlagatelja, saj je bil izločen iz nadaljnjega postopka prav iz razloga, ker ni izpolnil enega izmed pogojev iz razpisne dokumentacije.
Drugi odstavek 6. člena ZJN-1 med drugim določa, da ima lahko v skladu s tem zakonom vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev javnega naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila. Ravnanje naročnika je tako tudi kršitev enega temeljnih načel javnega naročanja, to je kršitev načela transparentnosti.
Vlagatelj v nadaljevanju pojasnjuje razliko med merilom in pogojem in ugotavlja, da se v primeru, če ponudba nekega pogoja ne izpolnjuje, takšno ponudbo zavrne. Zato meni, da dokazi o izpolnjevanju pogojev ne morejo biti tajni. Glede na dejstvo, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, ker ni izpolnil enega izmed pogojev iz razpisne dokumentacije, je imel vlagatelj vso pravico, da vpogleda v ponudbe ostalih ponudnikov, če le-te izpolnjujejo vse zahtevane pogoje. Tako pa se vlagatelju poraja dvom, da naročnik ni zavrnil ponudb, ki niso bile primerne, sprejemljive ali pravilne, kot to določa 76. člen ZJN-1. Vlagatelj zato meni, da je naročnik z opisanim ravnal tudi v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov v smislu prvega in drugega odstavka 7. člena ZJN-1, saj je očitno izbral dogovorjenega ponudnika, sicer bi dovolil vpogled v ponudbe. Po vlagateljevem mnenju na ta način ni mogoče oddati naročila, saj vzbuja sum v poštenost naročnikove odločitve. Ustava RS v 74. členu določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo ter prepoveduje dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. Namen postopka oddaje javnega naročila je, da se med ponudbami izbere tista, ki je najugodnejša. Eno izmed temeljnih načel javnega naročanja je namreč načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Po drugi strani pa ima lahko pomanjkanje ali celo izguba zaupanja javnosti in posameznih ponudnikov neugodne posledice za uspešne postopke javnega naročanja. Posamezni ponudniki lahko namreč ocenijo, da njihove, sicer ugodne ponudbe, nimajo možnosti za uspeh in se prenehajo zanimati za javne razpise. Stopnja interesa za tržno konkuriranje ponudnikov in njihovo vlaganje pravnih sredstev izraža tudi stopnjo zaupanja javnosti v sistem javnih naročil. Tudi iz tega razloga je vlagatelj vložil revizijski zahtevek
Vlagatelj predlaga, da naročnik upošteva njegove navedbe in spremeni svojo odločitev tako, da razveljavi postopek oddaje javnega naročila in izvede postopek v skladu z ZJN-1.

Naročnik je dne 07.07.2004 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik najprej navaja, da očitek vlagatelja, da dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni (povsem) sestavljena v skladu z zakonom, ni utemeljen. ZJN-1 v drugem odstavku 78. člena zahteva, da mora dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki je takšno obrazložitev zahteval oziroma prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja, ki je podal zahtevo za dodatno obrazložitev. Naročnik je vlagatelju v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila natančno pojasnil razloge, zaradi katerih je bila njegova ponudba zavrnjena kot nepravilna, in sicer zato, ker ni izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je namreč v ponudbo predložil izpisek iz sodnega registra, ki je bil starejši od 30 dni od dneva oddaje ponudbe. Več naročnik v dodatno obrazložitev tudi ni mogel zapisati, saj vlagateljeva ponudba, ki je bila zavrnjena kot nepravilna, ni bila ocenjena. Tako morebitne prednosti sprejete ponudbe v razmerju do vlagateljeve ponudbe niso bile ugotovljene. Vsebina drugega odstavka 78. člena ZJN-1 je nedvomno mišljena alternativno: v primeru, da je ponudba zavrnjena, je potrebno navesti razloge za njeno zavrnitev, če pa je ponudba pravilna, primerna in sprejemljiva ter je bila predmet ocenjevanja, pa mora dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila vsebovati prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja, ki je podal zahtevo za dodatno obrazložitev.
Tudi očitek vlagatelja, ki se nanaša na netransparentnost postopka, ni utemeljen. Kot je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, je bil pri javnem odpiranju ponudb navzoč tudi predstavnik vlagatelja. Na odpiranju ponudb je bilo skladno z zakonom za vsako ponudbo ugotovljeno, ali je pravilna in kakšna je ponudbena cena. Pri tem je bilo ugotovljeno, da le vlagateljeva ponudba ni pravilna. Predstavnik vlagatelja tej ugotovitvi v zapisniku ni ugovarjal. Vpogled v ponudbeno dokumentacijo je vlagatelj zahteval šele po odločitvi o oddaji naročila in po pridobitvi obrazloženega obvestila, čeprav mu je bil takrat že dalj časa znan razlog izločitve njegove ponudbe in mu je bilo tudi znano, da so vse ostale ponudbe pravilne. Ne glede na to pa naročnik vlagatelju ni onemogočil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, temveč je moral, po pridobitvi njegove zahteve za vpogled v ponudbe, zagotoviti varstvo zaupnosti tistih delov ponudb, ki so po zakonu ali drugem predpisu zaupne narave. V ta namen je od vsakega od ponudnikov pridobil izjavo, katere dele ponudbe je potrebno šteti za zaupne, kar pa je terjalo določen čas tako, da je vlagatelju lahko omogočil vpogled šele 23.06.2004 (pravilno: 24.06.2004). Očitno vlagatelj ni bil zainteresiran, da bi vpogledal v dokumentacijo in se tako sam prepričal o pravilnosti preostalih ponudb. Glede na to je naročnik prepričan, da je postopek vodil transparentno, saj je storil vse, da vlagatelju omogoči zakonit vpogled v ponudbe.
Naročnik še navaja, da očitek vlagatelja o kršitvi načela enakopravnosti ni utemeljen, kar utemeljuje z enako argumentacijo kot izhaja iz predhodnega odstavka.
Naročnik na koncu še ugotavlja, da vlagateljev očitek o kršitvi načela gospodarnosti ni z ničemer resno utemeljen. Vlagatelj namreč ni pojasnil v čem je utemeljen sum o izbiri dogovorjenega ponudnika, še manj pa, zakaj sumi v poštenost naročnika. Kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, ki ga je prejel tudi vlagatelj, je povsem jasno, da je na podlagi meril iz razpisne dokumentacije, ki so jasna in pregledna, naročnik izbral najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v treh dneh sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 09.07.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 15.07.2004, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija najprej ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila sestavljena v nasprotju z zakonom, utemeljen.

Drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa: "Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahteva se lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve. Obrazložitev mora vsebovati:
- razloge za zavrnitev njegove ponudbe;
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.".

Stranki v tem postopku se strinjata v tem, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila zapisal (dokument z dne 08.06.2004), da je bila vlagateljeva ponudba, kot nepravilna, izločena iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ker je bil v le-to priložen izpisek iz sodnega registra, ki je bil starejši od 30 dni od dneva oddaje ponudbe.
Pač pa si stranki nista edini v tem, ali je naročnik s prej navedeno obrazložitvijo zadostil zgoraj citirani zakonski določbi. Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da je vsebina drugega odstavka 78. člena ZJN-1 mišljena alternativno in da je potrebno v primeru, če je določena ponudba zavrnjena, navesti (le) razloge za njeno zavrnitev ter da do ocenjevanja vlagateljeve ponudbe ni prišlo, zato tudi morebitne prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do vlagateljeve ponudbe niso bile ugotovljene. Vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da bi moral naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve navesti obrazložitev pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, s poudarkom na prednostih ponudbe izbranega ponudnika glede izpolnjevanja meril in pogojev in da bi morala dodatna obrazložitev odločitve vsebovati vse podatke, ki so relevantni za ponudnika, ki je takšno obrazložitev zahteval.

Ker vlagatelj v svoji ponudbi ni izpolnil vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, jo je naročnik na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 zavrnil kot nepravilno. Kot je razbrati iz zahtevka za revizijo, vlagatelj takšni naročnikovi odločitvi ne nasprotuje, pač pa mu očita, da bi morala dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila vsebovati podrobnejšo obrazložitev pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb in med njimi prednosti izbranega ponudnika glede na postavljena merila in pogoje.
Kot je jasno razvidno iz dokumentacije iz spisa je bila zgoraj navedena nepravilnost vlagateljeve ponudbe ugotovljena že na samem odpiranju ponudb, tako da se le-ta v nadaljevanju ni uvrstila v ocenjevanje. Naročnik je namreč v nadaljevanju ocenjeval le pravilne ponudbe, to pa so bile vse preostale ponudbe, ki so prispele na predmetni javni razpis.
Ker se torej vlagateljeva ponudba v ocenjevanje ni uvrstila, je potrebno nastalo situacijo (in zgoraj citirano določbo drugega odstavka 78. člena ZJN-1) interpretirati glede na okoliščine danega primera. Naročnik namreč vlagatelju v dodatni obrazložitvi odločitve ni mogel navesti prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do njegove ponudbe, saj do ocenjevanja slednje, iz zgoraj opisanega razloga sploh ni prišlo. Povedano drugače. Ker se vlagateljeva ponudba kot nepravilna v postopek ocenjevanje ni uvrstila, naročnik morebitnih prednosti sprejete ponudbe v razmerju do vlagateljeve ponudbe slednjemu ni mogel sporočiti.

S podrobno argumentacijo o tem, zakaj je bila vlagateljeva ponudba zavrnjena kot nepravilna, je bil vlagatelj (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) torej seznanjen v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila in predhodno (že) na samem odpiranju ponudb. Slednja pa izhaja tudi iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika (dokument z dne 25.05 2004), iz katerega poleg tega tudi jasno izhaja, da so bile točke po vnaprej predvidenih merilih za ocenjevanje ponudb podeljene vsem ponudnikom razen vlagatelja, ki se v ocenjevanje sploh ni uvrstil.

Glede na vse zgoraj zapisano je bilo potrebno vlagateljev očitek v tem delu revizijskega zahtevka zavrniti. Sicer pa je v zvezi s tem potrebno še ugotoviti, da je namen dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila predvsem ta, da si lahko vlagatelj takšne zahteve dodatno razjasni razloge in okoliščine za naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika in/ali razjasni razloge za sprejem (najugodnejšega) ponudnika v razmerju do njegove (neizbrane, vendar pravilne) ponudbe. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevo razlogovanje, da bi morala dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila vsebovati podrobnejšo obrazložitev pregleda in ocenjevanja (vseh) prispelih ponudb, s poudarkom na podatkih, ki so relevantni za vsakega posameznega vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev (kateri so ti podatki, vlagatelj ne pojasni), ne vzdrži revizijske presoje.

Vlagatelj v nadaljevanju očita naročniku, da mu je neupravičeno onemogočil vpogled v ponudbe preostalih ponudnikov, s čimer je kršil načelo transparentnosti (6. člen ZJN-1) in da je imel, glede na dejstvo, da je bila njegova ponudba zavrnjena kot nepravilna, vsekakor pravico, da vpogleda v ponudbe ostalih ponudnikov in se prepriča, če le-te izpolnjujejo (vse) pogoje iz razpisne dokumentacije.

ZJN-1 v drugem odstavku 6. člena (Načelo transparentnosti porabe javnih sredstev) določa, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih, ter da ima vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.
Sicer pa za javnost samega postopka oddaje javnega naročila velja, da je v konkretnih pravilih ZJN-1 (v posameznih fazah postopka in za posamezne udeležence) uveljavljena različno ter da se javnost v celotnem postopku ne zagotavlja brez slehernih omejitev. Javnost je najširša ob objavi javnega razpisa v Uradnem listu. ZJN-1 zagotavlja vpogled in dostop do razpisne dokumentacije (24. člen) in prisotnost na javnem odpiranju ponudb (z določenimi izjemami po 73. členu). V zvezi z nadaljnjim postopkom pa se javnost zožuje, zato zakon že na načelni ravni opozarja, da ima pravico pridobivati podatke o postopku oddaje javnega naročila le oseba, ki ima ali je imela interes za pridobitev naročila in le, če je njena zahteva po pridobivanju podatkov v skladu z zakonom.

ZJN-1 v 8. členu kot splošno izjemo od načela javnosti določa, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Zaupnost podatkov varuje tudi tretji odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih skrivnosti. Ob zapisanem mora naročnik pri tem presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije. Ne glede na to pa mora naročnik upoštevati določilo 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/99, 6/99, 54/99, 45/01, 59/01, 50/02, 93/02 in 57/04; v nadaljevanju: ZGD), kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. K temu pa je potrebno dodati, da za obravnavanje določenih podatkov (dejstev, ki zadevajo poslovanje podjetja in za to podjetje pomenijo konkurenčno prednost) kot zaupnih v smislu določil 39. in 40. člena ZGD ni vedno potrebno, da jih podjetje izrecno označi kot poslovno skrivnost. ZGD namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da se ne glede na to, ali so kot taki določeni s sklepi podjetja, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba ter da so družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe odgovorne za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. in 40. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba". K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Potrebno je torej poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot tak označi njen del, je naročnik dolžan upoštevati razumne interese ponudnika.

Naročnik mora torej pri presoji ugotavljanja dopustnosti vlagatelja po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo upoštevati, ali so ti podatki deležni režima pravnega varstva, kot ga določata 39. in 40. člena ZGD.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da bi moral naročnik vlagatelju vsekakor dopustiti (pravočasen) vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki so javni. Ta del dokumentacije pa predstavljajo ne le podatki, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb, temveč tudi podatki, na podlagi katerih naročnik po eni strani ocenjuje pravilnost ponudb, po drugi pa le-te med seboj primerja skladno z merili iz razpisne dokumentacije in izbere najugodnejšo ponudbo. Takšno stališče je Državna revizijska komisija sprejela že v nekaj primerih (na primer v zadevah št. 018-129/02, 018-212/02, 018-63/03, 018-147/03 in 63/04), kjer je zapisala, da velja za ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril, praviloma (in ob upoštevanju zgoraj zapisanega) načelo javnosti.

Naročnik je vlagatelju sicer omogočil vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov, vendar mu je to omogočil šele 24.06.2004, čeprav je vedel, da se vlagatelju izteče rok za vložitev revizijskega zahtevka že dne 19.06.2004 (po prejemu dodatno obrazložitev odločitve je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema le-te, vlagatelj pa je prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila dne 09.06.2004) in čeprav je moral in mogel vedeti, da je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo tudi in predvsem zato, ker je potreboval podatke zaradi (morebitne) vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija sicer sprejema ravnanje naročnika, da je za vpogled v ponudbeno dokumentacijo predhodno pridobil soglasje vseh ponudnikov (četudi ga zakon k temu neposredno ne zavezuje), vendar pa bi moral opisano storiti takoj po pridobitvi vlagateljeve prošnje, ne pa, da je ukrepal šele po sedmih dnevih od prejema vlagateljevega zaprosila za vpogled v ponudbe (naročnik je namreč vlagateljevo zaprosilo prejel dne 10.06.2004, šele 17.06.2004 pa je vsem ponudnikom poslal dopis, s katerim jih je zaprosil za njihovo soglasje).
Če bi namreč naročnik vlagatelju omogočil vpogled v ponudbe še pred potekom roka za vložitev revizijskega zahtevka, ga vlagatelj iz obravnavanih razlogov (najverjetneje) ne bi vložil, saj bi se lahko sam prepričal, da so vse ostale ponudbe pravilne (kar je tekom obravnavanega revizijskega postopka storila tudi Državna revizijska komisija, ki je po natančnem pregledu vseh prispelih ponudb ugotovila, da vse ponudbe, razen vlagateljeve, v celoti izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije in da je izbrani ponudnik po vnaprej predvidenih merilih za ocenjevanje ponudb, upravičeno prejel najvišje število točk).

Četudi bi torej vlagatelj lahko vpogledal v ponudbeno dokumentacijo pred potekom roka za vložitev revizijskega zahtevka (tudi Državna revizijska komisija je tekom revizijskega postopka pozvala vlagatelja, naj vpogleda v ponudbe, pa vlagatelj tega ni storil), bi lahko ugotovil, da so vse ponudbe, ki so prispele na predmetni javni razpis, (razen njegove) pravilne v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, ki pojasnjuje, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Vsi ponudniki, razen vlagatelja, so tako priložili vse zahtevane dokumente v zahtevani obliki in vsebini, med njimi tudi izpiske iz sodnega registra, ki v skladu z naročnikovo zahtevo niso bili starejši od 30 dni od dneva oddaje ponudb.

Državna revizijska komisija bi v obravnavanem primeru lahko odločila tudi drugače, in sicer tako, da bi naložila naročniku, da je vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo in hkrati, da ima vlagatelj po opravljenem vpogledu ponovno možnost uveljavljati pravno varstvo, v skladu z 12. členom ZRPJN. Vendar pa navedeno, glede na zgoraj opisano, v ničemer ne bi vplivalo na odločitev naročnika o oddaji predmetnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, upoštevaje načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (3. člen ZRPJN), v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Glede na vse zgoraj navedeno je bilo potrebno zavrniti tudi vse (nadaljnje) očitke vlagatelja, ki se nanašajo na poštenost naročnika, na izbiro (vnaprej) dogovorjenega ponudnika ter na kršitev 74. člena Ustave RS in načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 23.07.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- UNIVERZA V LJUBLJANI, PRAVNA FAKULTETA, Poljanski nasip 2, Ljubljana
- EKOSPEKTER d.o.o., Bleiweisova 20, Kranj
- ČISTOČA d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran