018-031/2005 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, člana Francija Kodela kot poročevalca senata in članice Vesne Cukrov kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, SB Izola, SB Maribor in Onkološki inštitut Ljubljana in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj AICO-MED d.o.o., Prevale 1, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, dne 25.01.2005

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se delno ugodi. Vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 10.01.2005, v predmetnem revizijskem postopku ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno sprejema odločitve o oddaji javnega naročila, po prvem odstavku 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik do pravnomočnega zaključka predmetnega revizijskega postopka z izbranim ponudnikom ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila. V preostalem se predlog zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.05.2004 sprejel sklep, št. 3511-8/2004-5, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, Onkološki inštitut Ljubljana, SB Izola in SB Maribor. Naročnik je ponovljeni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 116-117/04, z dne 29.10.2004, pod številko objave Ob-29319/04, sprememba v Uradnem listu RS, št. 132/04, z dne 10.12.2004, pod številko objave Ob-33937/04.

Dne 10.01.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj v svojem zahtevku navaja več kršitev določb ZJN-1, ki se nanašajo na določbe razpisne dokumentacije ter (ne)objavo spremembe javnega razpisa v Uradnem listu Evropske Unije.

Naročnik je o revizijskem zahtevku odločil s sklepom, št. 3511-8/2004-175, z dne 18.01.2005, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil.

Naročnik je z vlogo, št. 3511-8/2004-176, datirano z datumom 18.01.2005, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 21.01.2005, podal predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V predlogu je navedel, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil tik pred odpiranjem ponudb, isti vlagatelj pa je doslej, v obeh postopkih oddaje javnega naročila, vložil že štiri zahtevke za revizijo. Vlagateljevi očitki, ki jih navaja v zahtevku za reviziji, so bili vlagatelju znani že od prve objave javnega razpisa dalje, zato bi jih lahko navedel že v prvem zahtevku za revizijo. Podaja pa jih parcialno in vselej tik pred odpiranjem ponudb, kar kaže na njegov namen zavlačevanja. Ponovno zadržanje postopka oddaje javnega naročila zaradi vloženega zahtevka za revizijo bi imelo pomembne škodljive posledice za naročnika oziroma javne zdravstvene zavode, ki jim je naročeno blago namenjeno, ter za njihove bolnike. Naročnik posebej izpostavlja primer Onkološkega inštituta Ljubljana, za operacijski blok katerega je že naročena vsa oprema, razen opreme, ki je predmet tega postopka oddaje javnega naročila, zaradi česar bi zadržanje postopka pomenilo neobvladljivo tveganje, da sicer z vso ostalo opremo opremljenih in v celoti usposobljenih operacijskih prostorov še dalj časa ne bi bilo mogoče uporabljati. Onkološki inštitut Ljubljana trenutno operacije izvaja v oddaljenih operacijskih sobah Kliničnega centra, ki pa ima zaradi tega omejene lastne zmogljivosti in ne more opraviti vseh programiranih operacij svojih bolnikov, to pa povzroča dodatno obremenjevanje zdravstvenega osebja ter neugodje in dodatno trpljenje bolnikov, pa tudi povečane obratovalne stroške. Vsako nadaljnje zavlačevanje postopka oddaje javnega naročila posledično pomeni, da bo prizadet javni interes, saj veliko število bolnikov v bolnišnicah, ki čakajo na operacijske mize, ne bo deležno zdravljenja v primernem času ter kakovosti. Zaradi tega bo lahko tudi resno ogroženo zdravje in tudi življenje tistih bolnikov, ki nujno potrebujejo operacijo, ki se brez operacijskih miz, ki so predmet tega postopka oddaje javnega naročila , ne morejo opraviti. Vlagatelj namerno zavlačuje, saj je zahtevek vložil na dan odpiranja ponudb, med katerimi je, vsaj glede na ovojnico, tudi ponudba vlagatelja. V kolikor Državna revizijska komisija ne bo ugodila predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJ v celoti, naj naročniku dovoli vsaj odpiranje in presojo ponudb. Vlagatelj bo imel ne glede na izdani sklep možnost, da doseže razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, zaradi česar je škoda, ki naj bi mu nastala z nezadržanjem, lahko kvečjemu minimalna in nesorazmerna s škodo, ki bo nastala v primeru, če naročnikovemu predlogu ne bo ugodeno.

Naročnik je svoj predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN dne 20.01.2005 posredoval tudi pravnemu zastopniku vlagatelja. Dne 24.01.2005 je vlagatelj, skladno z določili tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, Državni revizijski komisiji posredoval mnenje o naročnikovem predlogu.

Vlagatelj v prej citiranem mnenju ni podal neposrednega odgovora glede predloga naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, temveč se v mnenju sklicuje na Državni revizijski komisiji že poslano mnenje, z dne 20.09.2004. Opozoriti gre, da dokument, na katerega odkazuje vlagatelj, v konkretnem postopku ne more biti relevanten, saj je bil podan v postopku revizije, ki je že pravnomočno zaključen. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj zgolj opozarja na neverodostojnost in nekonsistentnost naročnikovih stališč ter Državno revizijsko komisijo prosi, da se opredeli v objektivnem interesu zaščite pravne varnosti.

Po presoji navedb naročnika in vlagatelja ter pregledu predložene dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena pa ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija glede na navedbe naročnika ocenjuje, da so z zakonom določeni razlogi za nezadržanje izkazani. Delna nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, kot je določena v izreku tega sklepa, po mnenju Državne revizijske komisije nima škodljivih posledic za udeležene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, temveč je s takšno odločitvijo naročniku omogočeno, da kljub vloženemu zahtevku za revizijo opravi postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb ter sprejme odločitev o oddaji naročila po prvem odstavku 78. člena ZJN-1, hkrati pa naročnik do pravnomočnega zaključka predmetnega revizijskega postopka ne sme nadaljevati z aktivnostmi, ki sledijo izdaji obvestila o oddaji naročila. S takšno odločitvijo je zagotovljeno tudi načelo hitrosti kot eno temeljnih načel javnega naročanja. Državna revizijska komisija pa ni sledila predlogu naročnika, da lahko nadaljuje aktivnosti v postopku oddaje naročila do te mere, da bi postopek oddaje javnega naročila speljal do konca in z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo, saj bi v bilo v tem primeru lahko onemogočeno učinkovito pravno varstvo, na kar opozarja vlagatelj revizije v svojem mnenju na predlog naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnost.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 25.01.2005

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- Odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran