018-021/2005 Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 16. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov, kot predsednice senata, člana Francija Kodela, kot poročevalca senata, in predsednika dr. Aleksija Mužina, kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo blaga za vzdrževanje in gradnjo javnih vodovodnih sistemov, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Zagožen d.o.o., Proizvodno in trgovsko podjetje za zunanji vodovod in kanalizacijo, Cesta ob železnici 3, Žalec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o., Nade Cilenšek 5, Žalec (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.01.2005

odločila:

Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.08.2004 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila, v Uradnem listu RS, št. 95/2004, z dne 27.08.2004, pod številko objave Ob- 22634/04, pa objavil javni razpis za dobavo blaga za vzdrževanje in gradnjo javnih vodovodnih sistemov.

Dne 23.11.2004 je naročnik izdal sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se javno naročilo odda ponudniku Vodotehnik KM d.o.o., Cesta ob železnici 1, Žalec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 01.11.2004 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev naročnikovega sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Dodatno obrazložitev je naročnik vlagatelju posredoval z dokumentom, št. JNBL01/2004, z dne 10.12.2004.

Z vlogo, datirano z datumom 16.12.2004, ki jo je naročnik prejel dne 20.12.2004, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem navaja več kršitev, do katerih naj bi prišlo v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj tako navaja, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno, saj so cene ponujenih izdelkov nižje od nabavne vrednosti le-teh; izbrani ponudnik naj bi nudil dumpinške cene. Vlagatelj dalje opozarja, da nekateri od izdelkov, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, niso v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, kar bi naročnik moral preveriti. Kot naslednjo kršitev vlagatelj navaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika po merilu "dežurna služba" ocenjena z desetimi točkami, čeprav izbrani ponudnik ob obisku naročnika ni imel na zalogi zahtevanega materiala. Vlagatelj dalje izpostavlja, da ni prejel zapisnika o odpiranju ponudb, čeprav bi mu ga naročnik moral posredovati. Kot slednje vlagatelj navaja še, da je izbrani ponudnik predložil zavajajoče podatke glede izpolnjevanja zahtev iz obveznih pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, saj izbrani ponudnik nima poravnanih obveznosti do dobaviteljev, kar vlagatelj dokazuje z izjavo svojega poslovnega partnerja.

Naročnik je z dopisom, št. JNBL01/2004, z dne 23.12.2004, zahtevek za revizijo odstopil Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-328/04-35-2409, z dne 27.12.2004, odločila, da mora o zahtevku za revizijo, skladno s 16. členom ZRPJN, odločiti naročnik.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil z dokumentom, z dne 07.01.2005, poimenovanim kot "Zahtevek za revizijo postopka", iz katerega izhaja, da zahtevku za revizijo ni ugodil. V obrazložitvi svoje odločitve je naročnik zapisal: "Dne 02.12.2004 ste nam podali zahtevek za dodatno obrazložitev sklepa. V zahtevku ste navedli štiri vsebinske razloge, zaradi katerih izbira dobavitelja naj ne bi bila izvedena v skladu z ZJN-1-UPB1. Dne 10.12.2004 smo posredovali obrazložitev sklepa, v kateri smo navedli razloge za svojo odločitev. Sklep o izboru dobavitelja je bil opravljen v skladu z ZJN-1-UPB1 in razpisno dokumentacijo.".

Z vlogo, z dne 10.01.2005, je vlagatelj naročniku sporočil, da želi postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 13.01.2005, zahtevek za revizijo odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 16. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni odločil v skladu s 16. členom ZRPJN, saj je zahtevek za revizijo zavrnil brez obrazložitve oz. brez da bi se opredelil do katerekoli od navedb iz le-tega.

ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve, po mnenju Državne revizijske komisije, nujna iz več razlogov. Dolžnost obrazložitve tako izhaja iz določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004; v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. Odločitev o zahtevku za revizijo namreč pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšno zahtevo postavlja 324. člen ZPP, za sklep pa 331. člen ZPP). Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena ZRPJN, v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno odločitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev.

Četudi vlagatelj v zahtevku za revizijo tako navede kršitve, ki jih je navedel že v zahtevi za obrazloženo obvestilo, in do katerih se je naročnik že opredelil, se mora slednji ob odločanju o zahtevku za revizijo do njih ponovno opredeliti, svoje argumente pa v sklep, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, tudi zapisati. Institut obrazloženega obvestila je namreč del postopka oddaje javnega naročila, zahtevek za revizijo pa del postopka revizije postopka oddaje javnega naročila. Ob zapisanem gre v konkretni zadevi ugotoviti tudi, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel tudi kršitev, ki je v zahtevi za obrazloženo obvestilo ni navedel (zavajajoči podatki o izpolnjevanju obveznih pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, ki naj bi jih predložil izbrani ponudnik), naročnik pa se navkljub temu do le-te ni opredelil.

Ker naročnik svoje odločitve o zahtevku za revizijo ni utemeljil oz. obrazložil, ravno tako pa se ni opredelil do nobene od revizijskih navedb, je Državna revizijska komisija, v skladu s 16. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je, v skladu s 16. členom ZRPJN, dolžan meritorno odločiti o zahtevku za revizijo, pri čemer se mora opredeliti do vseh vlagateljevih revizijskih navedb in navesti razloge za svojo odločitev o revizijskem zahtevku. šele po naročnikovi meritorni odločitvi o zahtevku se bo lahko vlagatelj, v skladu z določili 17. člena ZRPJN, odločil za morebitno nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Iz določil 180. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), ki se v revizijskem postopku smiselno uporablja na podlagi določil petega odstavka 3. člena ZRPJN, izhaja: "Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen).". Ob preizkusu vloženega zahtevka za revizijo gre ugotoviti, da vlagatelj v njem ni podal revizijskega predloga, zaradi česar je njegov zahtevek nepopoln. Skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da pred meritornim odločanjem o zahtevku za revizijo vlagatelja pozove k dopolnitvi le- tega, z oblikovanjem ustreznega revizijskega predloga.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 17.01.2005


Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Zagožen d.o.o., Proizvodno in trgovsko podjetje za zunanji vodovod in kanalizacijo, Cesta ob železnici 3, Žalec,
- Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o., Nade Cilenšek 5, Žalec,
- Vodotehnik KM d.o.o., Cesta ob železnici 1, Žalec,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran