018-011/2005 Splošna bolnišnica Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Francija Kodele kot predsednika senata, dr. Aleksija Mužine kot poročevalca in mag. Metke Cerar kot članice senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za varovanje premoženja, ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila vlagatelja Protect Infra varnostni inženiring, d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor, zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.1.2005

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi javni razpis za storitev varovanja premoženja, objavljen v Uradnem listu RS, št. 122/2004, z dne 12.11.2004, pod številko objave Ob-30510/04.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 02.11.2004 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila storitve varovanja premoženja po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 122/2004, z dne 12.11.2004, pod št. objave Ob-30510/04, ter v uradnem glasilu Evropske Unije.

Vlagatelj je dne 10.12.2004, še pred iztekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je v objavi razpisa in razpisni dokumentaciji med obveznimi pogoji za sodelovanje v postopku postavil diskriminatorna merila. Vlagatelj navaja, da je naročnik med pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika določil, da mora imeti ponudnik v vsaki izmeni na objektu naročnika zaposlena najmanj dva varnostnika in v vsaki intervencijski skupini vsaj enega varnostnika s potrdilom Zbornice RS za zasebno varovanje (v nadaljevanju: Zbornica), ki sta usposobljena iz samoobrambe ter borilnih veščin po programu Zbornice. Vlagatelj meni, da je takšen pogoj diskriminatoren, saj ga Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/2003, v nadaljevanju: ZZasV) ne določa kot pogoja za delovno mesto in pridobitve licence varnostnika, Zbornica pa naj tovrstnih potrdil ne mogla in tudi ne izdajala.
Nadalje vlagatelj ugotavlja, da zahtevano dokazilo o izpolnjevanju pogoja ISO 9001 postavlja ponudnike glede določanja sposobnosti v neenakopraven položaj in jih diskriminira, saj izpolnjevanja omenjenega pogoja ne zahteva pozitivna zakonodaja.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je dne 28.12.2004 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v obrazložitvi sprva glede vlagateljevega očitka, da je postavil diskriminatorna merila, ugotavlja, da postavljeno merilo "najnižja cena" ni na noben način diskriminatorno ali v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).
Nadalje naročnik opozarja, da se je zaradi specifike nalog in dolžnosti, ki jih morajo opravljati varnostniki v Splošni bolnišnici Maribor, odločil zahtevati izpolnjevanje pogoja usposobljenosti iz samoobrambe in borilnih veščin, kar dokazujejo s potrdilom Zbornice. Naročnik navaja, da Zbornica potrdilo izdaja v skladu s 1. členom Pravilnika o podeljevanju certifikatov o usposobljenosti izvajalcev zasebnega varovanja.
Naročnik zaključuje, da zahtevanje izpolnjevanja pogoja, da ima ponudnik standardizirano poslovanje po mednarodno primerljivih kriterijih (standard ISO 9001), ni v nasprotju z določili ZJN-1 glede učinkovite porabe javnih sredstev, temveč si naročnik na ta način zagotovi kakovostne storitve.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 01.01.2005), je naročnik z dopisom z dne 06.01.2005 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil diskriminatorna merila, medtem ko v nadaljevanju prereka diskriminatornost pogojev, gre uvodoma ugotoviti, da so vlagateljeve navedbe in pravna naziranja v zahtevku za revizijo medsebojno nasprotujoča, vendar pa Državna revizijska komisija, skladno z načelom iura novit curia, ni vezana na pravno podlago, navedeno v zahtevku za revizijo (tretji odstavek 180. člena ZPP, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija je sprva presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je postavljeni pogoj za preverjanje ponudnikove sposobnosti: "da bo imel v vsaki izmeni na objektu naročnika zaposlena najmanj dva varnostnika in v vsaki intervencijski skupini vsaj enega varnostnika s potrdilom Zbornice RS za zasebno varovanje (ponudnik predloži potrdila), ki sta usposobljena iz samoobrambe ter borilnih veščin po programu omenjene zbornice" (18. člen razpisne dokumentacije, točka 2.10 Obvezni pogoji, podtočka 9). Kot je razvidno iz vlagateljevih navedb, je zanj sporen drugi del pogoja, torej zahteva po predložitvi potrdila Zbornice o usposobljenosti varnostnikov iz samoobrambe in borilnih veščin.

Pogoj je v skladu z 10. točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Ponudba, ki ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji, je nepravilna (13. točka 3. člena ZJN-1) in jo je treba kot tako izločiti iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). Zaradi posledic, ki nastanejo za ponudnika v primeru ugotovitve neizpolnjevanja določenega pogoja (zahteve), ZJN-1 podrobno določa, katera načela in pravna pravila mora naročnik upoštevati pri oblikovanju statusnih, finančnih, tehničnih, kadrovskih in morebitnih drugih pogojev za priznanje sposobnosti. Naročnik mora vnaprej določiti vse pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki in na podlagi katerih se bo presojala pravilnost njihovih ponudb, pri čemer morajo biti pogoji določeni (ob upoštevanju vseh kogentnih določil ZJN-1) jasno, objektivizirano, nediskriminatorno in v povezavi s predmetom javnega naročila.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik svojo specifično zahtevo uspel prepričljivo argumentirati s tem, da je usposobljenost iz samoobrambe in borilnih veščin varnostnikov nujna zavoljo narave dolžnosti in nalog, ki jih opravljajo, zaradi česar gre šteti, da je posledično podana tudi povezava med postavljenim pogojem in predmetom javnega naročila. Ker je naročnik praviloma avtonomen pri postavitvi pogojev, v kolikor so le-ti objektivno utemeljeni, tudi ne gre slediti navedbi vlagatelja, da ZZasV potrdila o usposobljenosti iz samoobrambe in borilnih veščin ne določa kot pogoja za delovno mesto in pridobitve licence varnostnika.

Državna revizijska komisija je nadalje pri presoji, ali je pogoj predložitve potrdila Zbornice o usposobljenosti varnostnikov res diskriminatoren, glede na določbe temeljnih načel iz 5. in 7. člena ZJN-1 ugotavljala, ali tak pogoj morebiti onemogoča konkurenco med ponudniki ter med njimi povzroča neupravičeno razlikovanje. Pri tem je Državna revizijska komisija sledila naročnikovi utemeljitvi v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, kjer je uspel izkazati, da zahtevana potrdila izdaja Zbornica, in sicer na vlogo oseb, ki so opravile preizkus znanja fizične usposobljenosti. Spričo navedenega gre šteti, da so ustvarjeni objektivizirani pogoji za pridobitev zahtevanega potrdila, tako da navedeno naročnikovo zahtevo lahko izpolni več ponudnikov, s čimer je zadoščeno pogoju po konkurenci.

Državna revizijska komisija zaradi navedenih ugotovitev ni sledila vlagateljevi revizijski navedbi, da je naročnikov pogoj "predložitev potrdila Zbornice o usposobljenosti varnostnikov iz samoobrambe in borilnih veščin" diskriminatoren, zaradi česar je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Državna revizijska komisija je glede na naslednjo vlagateljevo navedbo ugotavljala, ali je postavljeni pogoj, da mora imeti ponudnik standardizirano poslovanje (standard ISO 9001) po mednarodno primerljivih kriterijih (18. člen razpisne dokumentacije, točka 2.10 Obvezni pogoji, podtočka 11), diskriminatoren.

Opozoriti gre, da mora naročnik v smislu 41., 42., 42. a) in 45. člena ZJN-1 določiti take pogoje, ki zagotavljajo konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-1) in ki med njimi ne omogočajo neupravičenega razlikovanja (7. člen ZJN-1). Naročnik je postavitev navedenega pogoja utemeljil (le) s tem, da bo na ta način zagotovil kakovostno izvajanje razpisanih storitev s strani dobrega oziroma najboljšega ponudnika. Vendar Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da se standard ISO 9001 ne veže na samo storitev varovanja, ki je predmet javnega naročila, temveč na organizacijo poslovanja ponudnika. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročniku ni uspelo izkazati, da obstojijo utemeljeni razlogi za omejitev konkurence na relevantnem trgu, ki bi opravičevali postavitev tako ozko zastavljenega pogoja. Nenazadnje je potrebno še dodati, da četudi bi naročniku uspelo izkazati nujnost sodelovanja ponudnikov s standardiziranim poslovanjem po mednarodnih kriterijih, pa bi moral pogoj zastaviti širše, torej dopustiti dokazovanje izpolnjevanja pogoja tudi na druge primerljive načine, z drugimi ustreznimi certifikati.

Spričo navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zgoraj opisanim ravnanjem kršil dve temeljni načeli javnega naročanja, in sicer načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1 ter načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-l, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen. Ker je diskriminatorni pogoj navaden že v objavi razpisa, naročnikove kršitve ni mogoče sanirati drugače kot z razveljavitvijo postopka oddaje javnega naročila v celoti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 14.1.2005


Predsednik senata:
Franci Kodela,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- Odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran