018-330/04 Ministrstvo za informacijsko družbo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednika dr. Aleksija Mužina, kot predsednika senata, člana Francija Kodela, kot poročevalca senata, in člana Jožefa Kocuvana, kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji s predhodno objavo za "izbor lokacij in izgradnjo infrastrukture za širokopasovna omrežja na podlagi ukrepa 1.4 EDP na območju RS" ter na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložili podjetji Gratel d.o.o., Skorba 40, Ptuj, ki ga zastopa odvetnik Dušan Tršan, Čufarjeva 3/II, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in Teleing d.o.o., Razkrižje 23, Ljutomer (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za informacijsko družbo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 05.01.2005

odločila:

- Zahtevkoma za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaja javnega naročila za "izbor lokacij in izgradnjo infrastrukture za širokopasovna omrežja na podlagi ukrepa 1.4 EDP na območju RS", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 70/04, z dne 28.06.2004, pod številko objave Ob-17543/04.

- Naročnik je prvemu vlagatelju, Gratel d.o.o., Ptuj, dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 596.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

- Naročnik je drugemu vlagatelju, Teleing d.o.o., Ljutomer, dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 200.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.06.2004 sprejel sklep, št. 3350-9/2004-7, o začetku postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo, v Uradnem listu RS, št. 70/04, z dne 28.06.2004, pod številko objave Ob-17167/04, objavil predhodni javni razpis za javno naročilo in v (istem) Uradnem listu RS, št. 70/04, z dne 28.06.2004, pod številko objave Ob-17543/04, objavil javni razpis po postopku s pogajanji za javno naročilo za izbor lokacij in izgradnjo infrastrukture za širokopasovna omrežja na podlagi ukrepa 1.4 EDP na območju RS. Naročnik je popravek javnega razpisa objavil v Uradnem listu RS, št. 107/04, z dne 01.10.2004, pod številko objave Ob-26279/04.

Dne 17.11.2004 je naročnik sprejel poročilo o postopku oddaje javnega naročila, št. 3350-9/2004/62, istega dne pa tudi obvestilo o postopku oddaje javnega naročila, št. 3350-9/2004/64. V navedenih dokumentih je naročnik določil vrstni red pogajanj.

Dne 24.11.2004 je prvi vlagatelj, na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev njegove odločitve o določitvi vrstnega reda pogajanj. Naročnik je dodatno obrazložitev svoje odločitve podal dne 02.12.2004, z dokumentom, št. 3350-9/2004/73. Dne 07.12.2004 je prvi vlagatelj na naročnika naslovil novo zahtevo za dodatno obrazložitev, na katero je naročnik odgovoril z elektronskim poštnim sporočilom, z dne 09.12.2004.

Dne 25.11.2004 je zahtevo za dodatno obrazložitev podal tudi drugi vlagatelj, z dokumentom, št. 0231-14/04. Naročnik je dodatno obrazložitev svoje odločitve drugemu vlagatelju podal dne 02.12.2004, z dokumentom, št. 3350-9/2004/72. Dne 07.12.2004 je tudi drugi vlagatelj na naročnika naslovil novo zahtevo za dodatno obrazložitev, na katero je naročnik odgovoril z elektronskim poštnim sporočilom, z dne 09.12.2004.

Prvi vlagatelj je dne 13.12.2004 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je bil z obvestilom o postopku oddaje javnega naročila, z dne 17.11.2004, uvrščen šele na 12. mesto, s svojo najugodnejšo ponudbo, s preostalimi ponudbami pa je bil uvrščen še na nižja mesta. Razlogov za to mu naročnik še vedno ni zadovoljivi pojasnil. Prvi vlagatelj dalje opozarja na kršitvi, do katerih je prišlo v postopku oddaje javnega naročila. Tako najprej izpostavlja spornost ocenjevanja ponudb po kriteriju "ocena tehnične izvedbe projekta", v zvezi s katerim citira določila razpisne dokumentacije, ob tem pa navaja, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb po tem kriteriju upošteval dolžino trase z enoto dolžinskih metrov, ki kot enota v razpisni dokumentaciji niso bili navedeni. Prvi vlagatelj izpostavlja, da pri ocenjevanju tehnične izvedbe projekta dolžina trase nima nobenega vpliva, ker gre za ocenjevanje načina izvedbe, torej kako bo ponudnik izdelal posamezen projekt. V formuli, ki jo je naročnik predvidel za oceno tehnične izvedbe projekta, postavka za dolžino trase ni predvidena. To izhaja tudi iz tabele na strani 33 razpisne dokumentacije, v katero je bilo potrebno način izvedbe vpisati v ločen stolpec kot dolžino trase. Naročnik bi lahko uporabil tudi druge postavke v tabeli na strani 33 razpisne dokumentacije, vendar se naročnik zanje ni odločil, zato ne bi smel upoštevati niti postavke dolžina trase. Prvi vlagatelj kot drugo kršitev v postopku oddaje javnega naročila navaja, da bi moral naročnik zavrniti ponudbe Zadruge Ljubljanski kabel, z.b.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: Ljubljanski kabel z.b.o.), pod številkami 11.1. do 11.7., ker je ta ponudnik ponudil več lokacij (območij, krajev), vendar ni pripravil za vsako posamezno lokacijo ločene ponudbe. To je v nasprotju z pojasnilom naročnika, ki je zahteval, da se za vsako lokacijo (območje, kraj) pripravi samostojna ponudba v skladu z razpisno dokumentacijo. Ponudbe Ljubljanski kabel z.b.o. so posledično nepravilne, naročnik pa bi jih moral kot takšne zavrniti. Prvi vlagatelj iz navedenih razlogov zahteva, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v skupnem znesku 680.000,00 SIT.

Dne 13.12.2004 je zahtevek za revizijo na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj. V njem navaja, da je bil z obvestilom o postopku oddaje javnega naročila, z dne 17.11.2004, uvrščen šele na 35 in 36 mesto, iz naročnikovih pojasnil pa ni mogel razbrati argumentov za takšno uvrstitev. V nadaljevanju zahtevka drugi vlagatelj, s smiselno enakimi navedbami kot prvi vlagatelj, opozarja na kršitev, storjeno v postopku oddaje javnega naročila, ki se nanaša na spornost ocenjevanja ponudb po merilu "ocena tehnične izvedbe projekta". Ostalih kršitev drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja. Drugi vlagatelj zahteva, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v skupnem znesku 500.000,00 SIT.

Na poziv naročnika, z dne 16.12.2004, sta oba vlagatelja dopolnila svoja revizijska zahtevka s predložitvijo potrdil o plačilu dodatnih 200.000,00 SIT takse za revizijo.

Naročnik je o zahtevkih za revizijo odločil s sklepom, št. 3350-9/2004/93, z dne 23.12.2004, s katerim je le-ta zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevi obeh vlagateljev za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
V obrazložitvi svoje odločitve je naročnik navedel, da je v za vlagatelja spornem kriteriju za ocenjevanje ponudb, oceni tehnične izvedbe, ponudbe ocenjeval glede na ponujeno tehnično izvedbo, pri čemer je opredelil štiri različne oblike tehnične izvedbe- D1, D2, D3 ter D4. Te je ponderiral tako, da je najvišje ponderiral tehnično izvedbo pod D1, najnižje pa pod D4, kar je razvidno tudi iz njegove formule. Naročnik je določil, da bo izračunal na kolikšnem delu omrežja bo za vsakega končnega prejemnika pridobil eno izmed oblik tehnične izvedbe; tako je predvidel tudi možnost, da bo del omrežja zgradil v eni tehnični obliki, del pa v drugi, pri tem pa je določil, da bo ceno opredelil na podlagi dolžinskih metrov, ki bodo izvedeni v posamezni tehnični obliki. Slednje je naročnik opredelil z besedno zvezo "na kolikšnem delu omrežja", ki nedvomno kaže, da gre za del omrežja, edini možen način merjenja tega pa je z dolžinsko mero, to je dolžinskim metrom. To izhaja tudi iz obrazca ponudba in priloženih shem omrežja. Te besedne zveze ni mogoče razlagati na način, kot predlagata vlagatelja, tako, da bi se ocenjeval delež omrežja, na katerem se izvede določena tehnična izvedba. Vlagatelja sta pravilno izpolnila tabelo na strani 33 razpisne dokumentacije in vpisala dolžine tras, od naročnika nista zahtevala dodatnega pojasnila, iz česar izhaja, da sta vedela, da bo naročnik pri tem kriteriju uporabil dolžinske metre, v katerih bo posamezni ponudnik izvedel omrežja, vendar sta ob oddaji ponudbe menila, da bosta njuni ponudbi bolje ocenjeni. S tem ko pravita, da bi naročnik lahko uporabil tudi druge postavke v tabeli na strani 33 razpisne dokumentacije, dejansko predlagata spremembo kriterija za ocenjevanje ponudb, kar pa je v nasprotju z zakonom. V naročnikovem interesu je, da se čim večji deli omrežja (v dolžinskih metrih) izvedejo v višje ponderiranih oblikah tehnične izvedbe; s tem razlogom je naročnik tudi oblikoval merilo ocena tehnične izvedbe. Razmerje med obliko tehnične izvedbe in dolžinskimi metri je ključno, saj naročniku pove, koliko dolžinskih metrov bo izvedenih v določeni tehnični obliki. Daljše in kakovostnejše trase pomenijo zajem potencialno večjega števila končnih uporabnikov, kar je namen razpisa, dolžina trase pa je negativno omejena z merilom cene projekta. Ustrezno razmerje pomeni najugodnejšo ponudbo. Interpretacija vlagateljev bi pomenila, da se ne ocenjuje pozitivno dolžine trase, kar bi pomenilo prednost projektov, katerih uporabniki so fizično locirani bližje, kar pa nikakor ni bil namen naročnika, saj bi to sicer zapisal.
V zvezi z očitano kršitvijo, storjeno z nezavrnitvijo ponudbe Ljubljanskega kabla, z.b.o., naročnik pojasnjuje, da je ta ponudnik sicer oddal vse ponudbe v eni skupni mapi ter da je določene skupne dokumente oddal za vse ločene ponudbe skupaj, pri čemer pa je oddal ločene ponudbe za vsako prijavljeno lokacijo (obrazec Ponudba je Ljubljanski kabel, z.b.o., predložil za vsako lokacijo posebej in jih medsebojno tudi ločil s pregradnimi kartoni, tako da ni dvoma, za katero lokacijo je ta ponudnik podal posamezno ponudbo. Po mnenju naročnika je ponudba Ljubljanskega kabla, z.b.o., pravilna, saj vsebuje ločene ponudbe za vsako lokacijo, te pa so predložene na način, ki ni v nasprotju z razpisno dokumentacijo.
Naročnik ugotavlja še, da sta zahtevka za revizijo v nasprotju z njuno argumentacijo, saj vlagatelja zahtevata razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, medtem ko iz vsebine zahtevka jasno izhaja, da želita razveljavitev odločitve o oceni. Četudi bi bilo ugotovljeno, da je argumentacija vlagateljev utemeljena, bi bilo potrebno zahtevek za revizijo tako zavrniti, saj vlagatelja s svojimi argumenti ne utemeljujeta svojega zahtevka, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila.

Prvi vlagatelj je z vlogo, z dne 24.12.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je z vlogo, št. 0231-18/04, z dne 27.12.2004, naročnika obvestil tudi drugi vlagatelj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta zahtevka za revizijo utemeljena, kar argumentira, kakor sledi.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik v le-tej, pod naslovom "1.11 Kriterij za razvrstitev ponudb v postopku s pogajanji", in pod podnaslovom "4. Ocena tehnične izvedbe", določil:

"Za vsako ponudbo bo naročnik izračunal povprečno ceno na končnega prejemnika (Cp) tako, da bo ocenjeno vrednost celotnega projekta (navedeno v obrazcu Ponudba) delil s številom vključenih končnih prejemnikov.
Na podlagi obrazca Ponudba in priloženih shem omrežja bo izračunal, na kolikšnem delu omrežja bo naročnik za vsakega končnega prejemnika pridobil
- 6 parov optičnih vlaken v posebni cevi (ki je namenjena končnim prejemnikom) in dodatno prosto cev za končne prejemnike (D1);
- 6 parov optičnih vlaken v posebni cevi (ki je namenjena Ie končnim prejemnikom) (D2);
- 6 parov optičnih vlaken, ki ne bodo v ločeni cevi (D3);
- manj kot 6 parov optičnih vlaken (D4);
Naročnik bo izračunal oceno tehnične izvedbe projekta na podlagi naslednje formule:
Ocena tehnične izvedbe= (100D1 + 50D2 + 20D3 + D4)/ Cp
število doseženih točk pri merilu ocena tehnične izvedbe =

(ocena ocenjevane ponudbe / najvišja ocena) * 20"

Za vlagatelja in naročnika je nesporno, da je naročnik, glede na njegovo "ekonomsko korist", najvišje ponderiral tehnično izvedbo pod D1, najnižje pa tehnično izvedbo pod D4, kar izhaja tudi iz formule za oceno tehnične izvedbe. Ob tej ugotovitvi pa Državna revizijska komisija pritrjuje revizijskim navedbam obeh vlagateljev, ki opozarjata, da naročnik ob izračunavanju tehnične ocene ni bil upravičen do upoštevanja dolžine tras, na katerih bo neka izvedba ponujena, katere upoštevanje pa priznava tudi naročnik sam. Naročnik v obrazložitvi zavrnitve zahtevkov za revizijo tako navaja, da je "imel namen pozitivno ocenjevati ponudbe z daljšimi in kakovostnejšimi trasami, saj to pomeni zajem potencialno večjega števila končnih uporabnikov, kar je za naročnika temeljni namen razpisa.". Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da dejstvo daljše trase ni vselej povezano z večjim številom potencialnih končnih uporabnikov, saj lahko v nekem primeru optična vlakna, četudi položena na dolgi razdalji, potekajo po območju z majhno gostoto potencialnih končnih prejemnikov, v drugem primeru pa, ne glede na sorazmerno kratko dolžino postavitve, prav zaradi svoje trase, ki poteka po območju z veliko gostoto potencialnih končnih prejemnikov, nudijo priključitev velikemu številu le-teh. Ne glede na zapisano, pa Državna revizijska komisija tudi ob upoštevanju argumentov naročnika, ki navaja, da je imel pri ocenjevanju ponudb po merilu "ocena tehnične izvedbe" namen upoštevati tudi dolžine tras v dolžinskih metrih, ugotavlja, da takšnega namena pri opredelitvi spornega merila v razpisni dokumentaciji ni izrazil. Državna revizijska komisija tako nikakor ne more slediti naročnikovi argumentaciji, da besedna zveza "na kolikšnem delu omrežja" nedvoumno izraža naročnikov namen upoštevati dolžinske metre posameznih tras; le-to je namreč, sledeč mnenju vlagateljev in v nasprotju z mnenjem naročnika, nedvomno mogoče interpretirati vsaj enakovredno tudi tako, da bo pri ocenjevanju po spornem kriteriju upoštevan "delež" omrežja, na katerem bo ponujena neka izvedba. Skladno s takšno interpretacijo, bi morala biti po tem kriteriju, v primeru ponudb z enakimi povprečnimi cenami na končnega prejemnika, najbolje ocenjena ponudba, ki v celoti ponuja izvedbo pod D1, kar je bilo tudi pričakovanje vlagateljev. Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da je imel naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije možnost in dolžnost opredeliti kako naj se interpretira pojme, kot je npr. sedaj sporna besedna zveza "na kolikšnem delu omrežja", ravno tako pa je imel tudi možnost in dolžnost izrecno določiti, da bo pri izračunavanju ocene tehnične izvedbe upošteval dolžine posameznih tras. Tega naročnik v razpisni dokumentaciji ni zapisal. V posledici ugotovljenega dejstva je prišlo do dvoumnosti razpisne dokumentacije, ki jo je mogoče razumeti bodisi tako, kot jo interpretira naročnik, ali pa tako, kot jo interpretira vlagatelj; dejstva ne dovolj določno opredeljenega merila pa v škodo ponudnikov ni mogoče šteti.

V povzetku zapisanega gre ugotoviti, da je naročnik pri oblikovanju merila ocena tehnične izvedbe ravnal v neskladju z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1, saj merila ni v zadostni meri opisal oz. ni bil dovolj določen način uporabe le-tega. Naročnik je prejete ponudbe ravno tako ocenjeval v neskladju s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1, saj pri ocenjevanju ponudb po merilu, ki je sicer bilo objavljeno v razpisni dokumentaciji, ni uporabil načina, kot je bil opisan v razpisni dokumentaciji, temveč je pri ocenjevanju ponudb po merilu "ocena tehnične izvedbe" uporabil tudi kriterije, ki v razpisni dokumentaciji niso bili vnaprej določeni.

V posledici zgoraj ugotovljenih kršitev je Državna revizijska komisija vlagateljevima zahtevkoma za revizijo ugodila ter v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila za "izbor lokacij in izgradnjo infrastrukture za širokopasovna omrežja na podlagi ukrepa 1.4 EDP na območju RS", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 70/04, z dne 28.06.2004, pod številko objave Ob-17543/04. Takšno odločitev je Državna revizijska komisija sprejela iz razloga, da nepravilnosti, ki se nanaša na nezadostno določenost načina uporabe merila "ocena tehnične izvedbe" v razpisni dokumentaciji, na drug način ni mogoče sanirati.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo med drugim navaja, da bi tudi v primeru, če bi ugotovil, da je argumentacija vlagateljev utemeljena, glede na določilo, da naročnik o vloženem zahtevku za revizijo odloča v meja le-tega, moral zahtevka za revizijo zavrniti, saj vlagatelja s predstavljenimi argumenti ne utemeljujeta svojega zahtevka, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija v zvezi s temi navedbami najprej pripominja, da predstavljeni argumenti vlagateljev utemeljujejo razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, kar je bilo utemeljeno že zgoraj. Ne glede na to pa Državna revizijska komisija opozarja tudi, da besedne zveze "odločanje v mejah zahtevka za revizijo", kot jo opredeljujeta ZRPJN in Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, ni mogoče razumeti v smislu popolne vezanosti na vlagateljev zahtevek, kot to interpretira naročnik. Slednji namreč lahko v "mejah zahtevka za revizijo" le-temu ugodi tudi tako, da, skladno s 16. členom ZRPJN, navkljub zahtevani razveljavitvi celotnega postopka oddaje javnega naročila razveljavi le del postopka oddaje javnega naročila. Obratno ravnanje, torej razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, ko se v revizijskem zahtevku zahteva le razveljavitev dela postopka oddaje javnega naročila, pa bi seveda pomenilo nedopustno odločanje prek meja zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija iz razlogov smotrnosti in učinkovitosti ni presojala revizijskih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na nepravilnost ponudbe ponudnika Ljubljanski kabel, z.b.o., saj presoja le-te ne bi mogla vplivati na odločitev Državne revizijske komisije. Ne glede na zapisano pa Državna revizijska komisija, skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročniku nalaga, da v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila, ob ponovni pripravi razpisne dokumentacije, v primeru, da bo vztrajal pri svoji zahtevi po predložitvi samostojne ponudbe za vsako lokacijo (območje, kraj), le-to natančneje opredeli, da bi se na ta način izognil možnosti različnih interpretacij njegove zahteve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Prvi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške:
- za plačano takso za revizijo: 200.000,00 SIT;
- za zahtevo za obrazloženo obvestilo po 79. členu ZJN-1: 70.000,00 SIT, povečano za 20% DDV, skupaj tako 84.000,00 SIT;
- za študij in pripravo zahtevka za revizijo: 330.000,00 SIT, povečano za 20% DDV, skupaj tako 396.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, prvemu vlagatelju priznava:
- za plačano takso za revizijo: 200.000,00 SIT,
- za revizijski zahtevek: 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.)), povečano za 20% DDV, skupaj tako 396.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava priglašenih stroškov za obrazloženo obvestilo po 79. členu ZJN-1, ker ti stroški ne predstavljajo potrebnih stroškov, nastalih z revizijo. Institut obrazloženega obvestila je namreč del postopka oddaje javnega naročila in ne del revizije postopka oddaje javnega naročila.

Prvi vlagatelj je z vlogo, z dne 20.12.2004, revizijski zahtevek dopolnil s potrdilom o plačilu dodatnih 200.000,00 SIT takse za revizijo, katere povrnitve pa od naročnika ni zahteval, zato o teh stroških Državna revizijska komisija ni odločala.

Priznane stroške, nastale z revizijo, v znesku 596.000,00 SIT, je naročnik prvemu vlagatelju, Gratel d.o.o., Ptuj, dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške:
- za plačano takso za revizijo: 200.000,00 SIT;
- za zahtevo za obrazloženo obvestilo po 79. členu ZJN-1: 50.000,00 SIT, povečano za 20% DDV, skupaj tako 60.000,00 SIT;
- za študij in pripravo zahtevka za revizijo: 200.000,00 SIT, povečano za 20% DDV, skupaj tako 240.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, drugemu vlagatelju priznava:
- za plačano takso za revizijo: 200.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava priglašenih stroškov za zahtevo za obrazloženo obvestilo po 79. členu ZJN-1 ter za študij in pripravo zahtevka za revizijo, saj v predmetnem revizijskem postopku ni bil zastopan s strani pooblaščenca- odvetnika ali druge osebe, ki ji pripada nagrada za opravljeno delo, ravno tako pa priglašenih stroškov po teh postavkah ni kako drugače izkazal.

Drugi vlagatelj je z vlogo, z dne 17.12.2004, revizijski zahtevek dopolnil s potrdilom o plačilu dodatnih 200.000,00 SIT takse za revizijo, katere povrnitve pa od naročnika ni zahteval, zato o teh stroških Državna revizijska komisija ni odločala.

Priznane stroške, nastale z revizijo, v znesku 200.000,00 SIT, je naročnik drugemu vlagatelju, Teleing d.o.o., Ljutomer, dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 05.01.2005


Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina,
Predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za informacijsko družbo, Tržaška 21, Ljubljana,
- Gratel d.o.o., Skorba 40, Ptuj, po odvetniku Dušanu Tršanu, Čufarjeva 3/II, Ljubljana,
- Teleing d.o.o., Razkrižje 23, Ljutomer,
- Zadruga Ljubljanski kabel, z.b.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana,
- Velcom d.o.o., Kidričeva cesta 2a, Velenje,
- Advant d.o.o., Cesta na Brdo 119a, Ljubljana,
- Fibernet d.o.o., Dolenjska cesta 83, Ljubljana,
- Hal com d.o.o., Olimje 6, Podčetrtek,
- GVO d.o.o., Cigaletova ulica 10, Ljubljana,
- EVJ Elektroprom d.o.o., Loke pri Zagorju 22, Kisovec,
- Elektro Turnšek d.o.o., Mariborska cesta 86, Celje,
- TELE- TV d.o.o., Ulica Nikole Tesle 2, Kranj,
- KKS Slivnica d.o.o., Mariborska cesta 10, Orehova vas,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran