018-318/04 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu Francija Kodele kot predsednika senata, mag. Metke Cerar kot poročevalke in dr. Aleksija Mužine kot člana senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo obvezilnega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SALUS d.d., Mašera SpasiÄ"eva ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.01.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je predhodni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 38/2004, z dne 16.04.2004, pod številko objave Ob-10131/04, javni razpis za dobavo obvezilnega materiala po omejenem postopku pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 57-58/04, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14704/04 (popravek je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 64/04, pod številko objave Ob-16347/04 in v Uradnem listu RS, št. 74/04, pod številko objave Ob-18934/04).

Naročnik je izdal obvestilo, št. 5020-8/2004-146, z dne 27.07.2004, o priznani sposobnosti za dobavo obvezilnega materiala, iz katerega izhaja, da je vlagatelju priznal sposobnost in s tem status kandidata za vse sklope.

Vlagatelj je dne 13.09.2004 vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik s sklepom, z dne 21.9.2004, zavrnil kot neutemeljen.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.09.2004, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-236/04-25-1930, z dne 15.10.2004, zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila II. fazo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter naročniku naložila, naj vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 25.10.2004, povabil k oddaji ponudbe v II. fazi omejenega postopka ter mu posredoval Navodila kandidatom za izdelavo ponudbe za II. fazo (v nadaljevanju: Navodila).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 24.11.2004, v katerem navaja, da je v razpisni dokumentaciji neskladje med posameznimi določbami, saj se predmetni razpis oddaja za prvo šestmesečno obdobje, naročnik pa je za ZD Ljubljana predvidel sklenitev pogodbe v okviru tretjega šestmesečnega obdobja ter za ZD Nova Gorica in za ZD Sežana v okviru drugega šestmesečnega obdobja. Vlagatelj dodaja, da ne more predvideti, da bodo proizvajalci proizvajali iste artikle in da bodo tudi cene še vedno iste čez npr. leto in pol, vlagatelj pa glede na razpisno dokumentacijo ne vidi razloga, da bi moral dajati fiksno ponudbo za eno leto in pol vnaprej. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik pripraviti razpis le za tiste proizvode in v takšnih količinah, ki jih bo naročil v šestih mesecih po zaključku tega postopka. Vlagatelj povzema, da zaradi navedenega neskladja ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe.
Vlagatelj v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 1.000.000,00 SIT navaja, da vrednost posameznih pogodb ne bo dosegla tega zneska ter da bo ponudnik lahko izbran le za en sklop. Naročnik pa bo lahko vnovčil garancijo, če ponudnik ne bo sklenil pogodbe z enim naročnikom, ki bo lahko le na znesek 100.000,00 SIT. Zato bi moralo biti po mnenju vlagatelja v pogodbah določen način vnovčitve garancije. Le-ta bi se morala vnovčiti za vsako pogodbo največ do višine 10% vrednosti posamezne pogodbe.
V zvezi z bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti vlagatelj navaja, da bi naročnik moral opredeliti, kaj se šteje za neizpolnitev pogodbenih obveznosti. Poleg tega je naročnik določil veljavnost bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti 1 dan več od določenega obdobja veljavnosti pogodbe. Glede na to, da so količine okvirne in bosta količino in vrsto artiklov pogodbeni stranki dogovorili za vsako naročilo posebej, je takšna določitev višine garancije po mnenju vlagatelja neprimerna, saj osnova za določitev višine garancije (vrednosti pogodbe) s tem ni podana. Naročnik bi lahko navedel okvirno količino, bistveno višjo od dejanske, glede na dobavljeno vrednost pa bi lahko dejanska višina garancije v primerjavi z dejansko realizirano vrednostjo pogodbe presegla 10% vrednosti, ki jo kot maksimalno določa Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj (Ur.l. RS, št. 25/04 in 87/04). Glede na dejanski obseg dobave, ki se bo očitno lahko razlikoval od okvirnega iz razpisne dokumentacije, bi bil lahko znesek garancije tudi 20% vrednosti pogodbe, kar za vlagatelja pomeni znatno večje stroške, kot bi bili potrebni, zato vlagatelj meni, da bi morala biti garancija določena v fiksnem znesku, kot je to določeno pri garanciji za resnost ponudbe.
Vlagatelj navaja, da je rok veljavnosti ponudbe do 28.02.2005, predvideni termin sklepanja pogodb pa je za ZD Črnomelj 30.05.2005, za ZD Ivančna Gorica pa 31.05.2005. Vlagatelj se sprašuje, pod kakšnimi pogoji bo sklenjena pogodba, če ponudba ne bo več veljala.
Vlagatelj ugotavlja, da je določilo 17. člena Navodil, po katerem bo naročnik izločil ponudbe ponudnikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje sposobnosti, v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), saj je bila vsem, ki sodelujejo v II. fazi postopka že priznana sposobnost.
Po vlagateljevem mnenju je tudi obrazec 1. Ponudba v nasprotju s ponudnikovo pravico, da sam izbere, za katere proizvode bo dal v II. fazi ponudbo, saj je naročnik pod opombo v tem obrazcu navedel, da pod točko 2 kandidat vpiše ponudbeno vrednost vseh vrst blaga, za katere mu je bila v I. fazi priznana sposobnost.
Vlagatelj pripominja, da naročnik ni opravičil skrajšanega roka po 64. členu ZJN-1, kar mora biti utemeljeno v objektivnih okoliščinah posameznega primera. Naročnika pa omejuje tudi določilo 58. člena ZJN-1, sploh, ker gre v predmetnem razpisu za prvo predložitev ponudb, celoten razpis pa obsega 365 proizvodov in veliko dobaviteljev. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija preveri, do kdaj imajo posamezni naročniki že sklenjene pogodbe.
Vlagatelj ugotavlja, da so podatki naročnika o času sklepanja pogodb v razpisni dokumentaciji netočni ter zavajajo ponudnike glede časa sklepanja pogodb in glede količin, ki so predmet razpisa, saj imajo nekateri naročniki že sami svoje objavljene razpise, katerih predmet so tudi artikli iz predmetnega razpisa.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se II. faza predmetnega javnega razpisa ter popravek, objavljen v Ur.l. RS, št. 74/04, v celoti razveljavi. Vlagatelj priglaša stroške vložitve zahtevka za revizijo in odvetniške stroške, in sicer takso v višini 200.000,00 SIT, 2.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 1% materialnih stroškov, povečano za DDV, v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Naročnik je s sklepom, št. 5020-8/2004-146, z dne 03.12.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je iz razpisne dokumentacije jasno razvidno, da za ZD Ljubljana, ZD Sežana in ZD Nova Gorica ponudnik ne daje ponudbe in zato ponudniki ne bodo sklepali pogodb z njimi po cenah, ki so jih sedaj ponudili in za artikle, ki so navedeni v tem razpisu. Naročnik je tako razpisal le tiste proizvode in v takšnih količinah, ki jih potrebuje za prvo šestmesečno obdobje.
V zvezi z navedbo, ki se nanaša na bančno garancijo za resnost ponudbe, naročnik ugotavlja, da je glede na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozna. Naročnik je namreč bančno garancijo za resnost ponudbe opredelil že v 31. členu razpisne dokumentacije za I. fazo.
Naročnik nasprotuje vlagateljevi navedbi, da bi moral opredeliti, kaj šteje za neizpolnitev pogodbenih obveznosti, saj navedeno določa že Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj. Naročnik lahko tako vnovči bančno garancijo ob kakršnikoli neizpolnitvi pogodbenih obveznosti prodajalca glede kvalitete, količine in roka dobave.
Glede navedbe v zvezi z bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti se naročnik sklicuje na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik tudi pojasnjuje, da je pri kontinuiranih nabavah dopustno pogodbeno vrednost določiti kot okvirno vrednost. Naročnik izpostavlja, da so bile okvirne količine določene v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZJN-1, t.j. glede na dejansko vrednost naročil v preteklem letu in z upoštevanjem pričakovanih sprememb, tako da dejansko realizirane vrednost ne smejo bistveno odstopati od okvirne vrednosti.
V zvezi z določenim datumom veljavnosti ponudb naročnik pojasnjuje, da se termini, navedeni v Tabeli 1 ne nanašajo na sam podpis pogodb, ampak na čas trajanja pogodb. Naročniki bodo izbrane ponudnike takoj po pravnomočnosti obvestila o priznanju sposobnosti pozvali k podpisu pogodb, ki jih bodo izbrani ponudniki v skladu s tretjim odstavkom 20. člena razpisne dokumentacije morali podpisati v 8 dneh od prejema. Vse pogodbe bodo izbranim ponudnikom ponujene v podpis v času veljavnosti ponudbe in bodo, v kolikor jih bodo izbrani ponudniki v zahtevanem roku podpisali in predložili bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti oz. menico, kot take tudi veljavne.
Naročnik poudarja, da lahko naročnik izpolnjevanje pogojev glede sposobnosti ponovno preveri tudi v drugi fazi omejenega postopka, navedeno pa določa tudi 45. člen ZJN-1, hkrati pa je ta vlagateljeva navedba vsebinsko prepozna (peti odstavek 12. člena ZRPJN).
Navedba vlagatelja, da je obrazec 1. Ponudba v nasprotju s ponudnikovo pravico, da sam izbere, za katere proizvode bo dal v II. fazi ponudbo, je neutemeljena. Namen opombe v navedenem obrazcu je v tem, da kandidata opozori, da mora vpisati tako skupno ponudbeno vrednost, kot ponudbeno vrednost po posameznih sklopih, kandidatu pa ni potrebno vpisati ponudbene vrednosti za vsak sklop.
Naročnik opozarja, da vlagatelj v zvezi s skrajšanim rokom za oddajo ponudb po 64. členu ZJN-1 ne izpodbija razloga nujnosti za skrajšanje roka, temveč navaja, da ga naročnik ni opravičil. Naročnik pojasnjuje, da je razlog za skrajšanje roka izrecno navedel v četrtem odstavku 10. člena razpisne dokumentacije pod opombo. Po naročnikovem mnenju vlagatelj, ob sklicevanju na 58. člen ZJN-1, ne navaja, da mu postavljeni rok onemogoča pripravo pravilne ponudbe, pač pa zgolj zatrjuje, da ga mora naročnik upoštevati. Pri tem pa so po mnenju naročnika razlogi, ki jih navaja vlagatelj, brezpredmetni, saj so morali ponudniki vse artikle in proizvajalce navesti že v prijavi, kot izhaja iz 5. točke 12. člena razpisne dokumentacije za I. fazo.
Naročnik navaja, da so vlagateljeve navedbe o netočnih podatkih o času sklepanja pogodb v razpisni dokumentaciji in posledično glede količin, v povezavi z objavljenima javnima razpisoma Splošne bolnišnice Maribor in Psihiatrične klinike Ljubljana, neutemeljene. Iz pojasnila Splošne bolnišnice Maribor, z dne 01.12.2004, izhaja, da pooblaščeni naročnik izvaja javne razpise za cca. 5000 artiklov, sami pa uporabljajo več kot 10.000 artiklov, veliko artiklov razpisujejo sami, med drugim tudi artikle iz skupine obvezilni potrošni material. Zaradi velikega števila artiklov so pomotoma vključili v svoj javni razpis cca. 15 artiklov, ki jih razpisuje tudi pooblaščeni naročnik, vendar pa jih po svojem razpisu ne bodo kupovali, saj bodo za omenjene artikle v II. fazi svojega razpisa navedli količino nič. Iz pojasnila Psihiatrične klinike Ljubljana, z dne 30.11.2004, izhaja, da so v svoji razpisni dokumentaciji v 2. alinei 16. člena pogodbe navedli, da lahko od pogodbe za posamezne artikle odstopijo v primeru, če bo za iste artikle izbran drugi najugodnejši ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, ki ga v sklopu skupnih nabav izvaja pooblaščeni naročnik. Naročnik tako ugotavlja, da javna razpisa omenjenih naročnikov v ničemer ne vplivata na predmetni javni razpis in da so tako količine kot čas sklepanja pogodb za omenjena naročnika v tem javnem razpisu pravilni. Naročnik dodaja, da ima veljavna pooblastila za pripravo razpisne dokumentacije, pripravo objave javnega razpisa in izvedbo celotnega postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.12.2004, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri vseh navedbah iz zahtevka za revizijo ter dodaja, da ZD Ljubljana in nekateri drugi ne bi smeli biti navedeni v 2. členu razpisne dokumentacije, kjer so navedene lokacije nabav.
Vlagatelj opozarja na naslov Tabele 1 in navaja, da je odgovor naročnika na zahtevek za revizijo v tem delu v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Tretji odstavek 20. člena razpisne dokumentacije določa le, da mora ponudnik podpisati pogodbo 8 dni po prejemu, termin sklepanja pogodbe pa se s tem ne spremeni, saj je določen v Tabeli 1.
Vlagatelj tudi oporeka trditvi naročnika, da sam ni imel nobenega dela s pripravo ponudbe, saj se je v II. fazi moral dogovarjati z vsemi dobavitelji glede cene.
Vlagatelj priglaša stroške, in sicer 1.000 točk za to vlogo, stroški PTT 3.600 SIT, povečano za DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 15.12.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-318/04-31-2404, z dne 27.12.2004, pozvala na odstop dokumentacije, katero je le-ta posredoval kot prilogo dopisa, z dne 28.12.2004.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, ki se nanaša na sklenitev pogodbe v prvem šestmesečnem obdobju (naročnik pa naj tega pri pripravi razpisne dokumentacije za II. fazo pri posameznih zdravstvenih zavodih ne bi upošteval), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta neutemeljena. Namen uporabe omejenega postopka je v tem primeru v stalnih nabavah, ki jih po obsegu in časovno vnaprej ni mogoče opredeliti, njihov obseg pa je odvisen od različnih dejavnikov, ki vplivajo na naročnikove potrebe. Pri omejenem postopku sta faza ugotovitve sposobnosti ponudnika ter faza izbire in ocenjevanja predmeta nabave časovno ločeni, zato omejeni postopek ni primeren za enkratne nabave. Naročnik tako najprej izvede I. fazo omejenega postopka, v kateri posameznim prijaviteljem prizna sposobnost kandidata, v II. fazi pa med usposobljenimi kandidati naročnik izbere najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik ni omejen s pogostostjo ponavljanja II. faze, izvedba le-te je tako odvisna predvsem od narave predmeta javnega naročila in od konkretnih naročnikovih potreb. Pri tem ZJN-1 omejuje zgolj trajanje obdobja priznanja sposobnosti, ki ne sme biti daljše od treh let (arg. prvega odstavka 19. člena ZRPJN).
V konkretnem primeru gre ugotoviti, da je naročnik v naslovu Tabele 1 navedel: "Predvideni termini sklepanja pogodb s posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi v okviru prvega šestmesečnega obdobja", v sami tabeli pa je naročnik za tri izmed posameznih zdravstvenih zavodov zapisal, da bo pogodba z njimi sklenjena v okviru drugega oz. tretjega šestmesečnega obdobja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik, izhajajoč tudi iz Povabila k oddaji ponudbe za II. fazo omejenega postopka, z dne 25.10.2004, kjer je vlagatelja povabil k predložitvi ponudbe za prvo šestmesečno obdobje, za sporne tri zdravstvene zavode (ZD Ljubljana, ZD Nova Gorica in ZD Sežana) nedvomno ni pričakoval oddaje ponudbe, pač pa jih je naročnik v Tabeli 1 zapisal v "najavo" njegovih nadaljnjih ravnanj izven prvega šestmesečnega obdobja. Navedeno potrjuje tudi določilo četrte točke obrazca 1. Ponudba, kjer je naročnik izrecno določil predviden čas trajanja pogodbe v okviru prvega šestmesečnega obdobja. Čeprav je naročnik tri zdravstvene zavode, s katerimi bo sklenil pogodbe izven prvega šestmesečnega obdobja, sicer res nepotrebno navedel tudi v 2. členu Navodila (Lokacije nabav), pa očitane neskladnosti vendarle ni mogoče šteti za kršitev predpisov o javnih naročilih, povprečnemu ponudniku pa na podlagi takšne razpisne dokumentacije za II. fazo omejenega postopka v tem delu tudi ni bilo onemogočeno pripraviti pravilne ponudbe (arg. prvega odstavek 23. člena ZJN-1), kot to zatrjuje vlagatelj. Ker je Državna revizijska komisija obravnavano navedbo zavrnila kot neutemeljeno, je postalo odločanje o sporu glede fiksnosti ponudbe, za eno leto in pol vnaprej, brezpredmetno.

Državna revizijska komisija ob presoji (ne)utemeljenosti navedb, ki se nanašajo na bančno garancijo za resnost ponudbe ter bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ugotavlja, da so le-te vložene formalno prepozno. Ker se je vlagatelj z določili glede finančnih zavarovanj seznanil že v I. fazi tega postopka (31. člen Navodil udeležencem za izdelavo prijave), bi z namenom dosega razveljavitve teh domnevno nezakonitih določil razpisne dokumentacije, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, moral vložiti zahtevek za revizijo že pred prejemom odločitve o priznanju sposobnosti. ZRPJN želi tako preprečiti situacije, ko potencialni prijavitelj ob pregledu razpisne dokumentacije sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila, vendar zoper njih ne reagira takoj, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko je postopek oddaje javnega naročila oz. priznanja sposobnosti že končan oz. šele v II. fazi omejenega postopka. Določila, ki so vlagatelju bila ali bi mu morale biti znana pred prejemom odločitve o priznanju sposobnosti ter parametri (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo po prejemu odločitve naročnika o priznanju sposobnosti aksiom, vlagatelj pa postane prekludiran v možnosti njihovega izpodbijanja. Vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije torej v tej fazi postopka ni več mogoča. Državna revizijska komisija pripominja, da vlagatelj ugovarja primernosti določitve višine garancije in ne njeni (ne)zakonitosti.

Glede vlagateljeve navedbe, da je rok veljavnosti ponudbe do 28.02.2005, predvideni termin sklepanja pogodb pa je za ZD Črnomelj 30.05.2005, za ZD Ivančna Gorica pa 31.05.2005, se je Državna revizijska komisija oprla na razzlogovanje naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo v tem delu. Termini, navedeni v Tabeli 1 se namreč ne nanašajo na sam podpis pogodb, ampak na čas začetka trajanja pogodb. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da položaj, ko rok veljavnosti ponudb preteče, sam po sebi (pod določenimi pogoji) naročniku ne preprečuje izbire najugodnejšega ponudnika. Četudi gre spor v zvezi z opcijo ponudbe razumeti na način, kot ga interpretira vlagatelj in posledično odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ne bi bilo mogoče obravnavati kot sprejema ponudbe, Državna revizijska komisija pripominja, da je potrebno to vprašanje presojati s pomočjo uporabe splošnih pravil obligacijskega prava, saj ga ZJN-1 ne ureja. V obligacijskem pravu načelno velja, da je lahko sprejeta le ponudba, ki je veljavna. To pomeni, da mora naslovnikova izjava o sprejemu prispeti k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe oziroma do takrat, ko ponudba ponudnika veže. OZ v prvem odstavku 26. člena (Do kdaj veže ponudba) določa, da ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka. Položaj ponudbe, katere rok veljavnosti je pretekel, je urejen v 31. členu OZ (Zapozneli sprejem in zapoznela vročitev izjave o sprejemu). OZ v prvem odstavku 31. člena določa, da se z zamudo sprejeta ponudba šteje za novo ponudbo naslovnika, razen če ponudnik naslovniku takoj sporoči, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi. S citiranim pravilom je zakon določil poseben pogoj, pod katerim ima lahko zapozneli sprejem enake učinke kot pravočasni sprejem ponudbe. Pogoj za to, da zapozneli sprejem učinkuje enako kot pravočasen sprejem ponudbe, je, da ponudnik naslovniku izrecno izjavi, da velja pogodba za sklenjeno po njegovi prvotni ponudbi. Na ta način dobi ponudnik, ki je od naslovnika prejel izjavo o sprejemu svoje ponudbe šele potem, ko je ponudbi že potekel rok veljavnosti v smislu prvega odstavka 26. člena OZ, v skladu z določbo prvega odstavka 31. člena OZ možnost, da sanira naslovnikovo zamudo in s tem ohrani svojo ponudbo v veljavi. Ponudnik pa mora zato, da bi saniral naslovnikovo zamudo pri sprejemu njegove ponudbe, naslovniku le izrecno sporočiti, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi.

Državna revizijska komisija zavrača tudi navedbo vlagatelja, da v II. fazi omejenega postopka ni več mogoče ugotavljati izpolnjevanja priznanja sposobnosti. Glede na prvi odstavek 45. člena ZJN-1 mora naročnik pred oddajo javnega naročila preveriti, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42. členu ZJN-1, v ta namen pa sme naročnik zahtevati le predložitev listin iz 42. člena ZJN-1. Naročnik lahko, v skladu s 5. točko četrtega odstavka 42. člena ZJN-1, zahteva, da mora ponudnik izpolnjevati tudi druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila (poleg obveznih zakonskih pogojev). Določila prvega odstavka 45. člena ZJN-1 tako po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče interpretirati tako, da naročniku ni dopuščeno (ponovno) preveriti izpolnjevanja pogojev tudi pred oddajo javnega naročila. O tem vprašanju se je Državna revizijska komisija že opredeljevala v sklepu, št. 018-221/04-24-1711, z dne 24.09.2004.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala navedbo vlagatelja, po kateri naj bi bila opomba v obrazcu 1. Ponudba v nasprotju z njegovo pravico, da sam izbere, za katere proizvode bo dal v II. fazi ponudbo. Iz razumevanja prve faze omejenega postopka izhaja zaveza naročnika, da bo vse ali vnaprej določeno število kandidatov ob vsakokratni izvedbi druge faze pozval k oddaji ponudbe. Ponudniki pa k oddaji ponudb v drugi fazi omejenega postopka niso zavezani, saj so v prvi fazi kot kandidati izkazali le interes za oddajo ponudbe. Tako je naročnik v opombi v obrazcu 1. Ponudba določil: "Pod točko 02. vpiše kandidat skupno ponudbeno vrednost vseh vrst blaga, za katere mu je bila v prvi fazi omejenega postopka tega razpisa priznana sposobnost!". Naročnikove opombe tako ni mogoče razumeti kot obvezujočega določila kandidatom, da so dolžni oddati ponudbo za vse sklope, za katere jim je bila priznana sposobnost, pač pa so kandidati dolžni zgolj vpisati skupno vrednost vseh vrst blaga, za katere jim je naročnik priznal sposobnost. Državna revizijska komisija poudarja, da bi bila nedopustna določba ali zahteva naročnika, po kateri bi naročnik kandidata zavezal za vsakokratno oddajo ponudbe v drugi fazi omejenega postopka (saj je možno, da ponudnik v trenutku povpraševanja naročnika npr. razpisanega blaga nima na zalogi, nima prostih kapacitet ali zgolj nima interesa za sklenitev pogodbe). Obveznost oddaje ponudbe v postopku oddaje javnega naročila tako ne obstoji. Ob zapisanem Državna revizijska komisija dodaja, da lahko tudi obstoj kontrahirne dolžnosti v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo šele od pravnomočnosti odločitve o dodelitvi javnega naročila dalje, conditio sine qua non za to pa je lahko šele oddaja ponudbe in ne že oddaja prijave oziroma priznanje sposobnosti kandidatu.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da naročnik ni opravičil skrajšanega roka po 64. členu ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so roki za predložitev ponudb (odprti postopek) oziroma prijav (omejeni postopek, postopek s pogajanji) določeni v 59. do 64. b členu ZJN-1. Pri določanju rokov naročnik tako ni avtonomen, ampak mora upoštevati kogentna pravila zakona, kar pomeni, da je za predložitev ponudb oziroma prijav dolžan določiti (najmanj) minimalne roke, lahko pa določi tudi daljše roke. Pravila o minimalnih rokih so določena izključno v interesu ponudnikov, saj jim omogočajo čas, ki je potreben za to, da pripravijo konkurenčne ponudbe. Primernost roka se ne presoja glede na konkretnega ponudnika, ampak po objektivnih merilih.

Iz pregleda predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je razvidno, da je naročnik v objavi javnega razpisa v Ur.l. RS, št. 57-58/04, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14704/04, v rubriko IV. 1) - "Vrsta postopka" zapisal, da gre za "pospešeni omejeni" postopek. Omenjenega izraza ZJN-1 sicer ne pozna, vendar je mogoče razumeti, da je naročnik v obravnavanem primeru želel uporabiti možnost, ki mu jo pod določenimi pogoji daje določba prvega odstavka 64. člena ZJN-1 (Pogoji za dodatno skrajšanje rokov v omejenem postopku) in iz katere izhaja, da lahko naročnik v primerih, ko zaradi nujnosti v omejenem postopku ni mogoče upoštevati rokov, določenih v 61., 62. in 63. členu ZJN-1, določi tudi drugačne (krajše) roke za predložitev prijav za sodelovanje na razpisu ter za predložitev ponudb. Iz besedila prvega odstavka 64. člena ZJN-1 izhaja, da je osnovni pogoj za morebitno skrajšanje z zakonom določenih minimalnih rokov za predložitev prijav in ponudb v omejenem postopku element "nujnosti". Kdaj so podani nujni razlogi, zaradi katerih objektivno ni mogoče upoštevati z zakonom zahtevanih minimalnih rokov, je stvar presoje konkretnih okoliščin danega primera, na katere se v posameznem primeru sklicuje naročnik. Te okoliščine morajo biti razvidne iz dokumentacije o oddaji konkretnega javnega naročila, predvsem pa morajo biti izrecno navedene že v sami objavi razpisa (podrubrika IV. 1.2 - "Utemeljitev izbire pospešenega postopka").

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v objavi predmetnega javnega razpisa v Ur.l. RS, št. 57-58/04, v (pod)rubriko IV. 1.2 vpisal naslednje besedilo: "nujna zagotovitev kontinuitete nabav kljub prehodu na skupno javno naročanje, predhodna objava", iz katerega izhaja, da je naročnik podal razloge, ki bi lahko kazali na nujnost pospešitve postopka oddaje javnega naročila ter opravičevali razloge za nemožnost upoštevanja rokov, določenih v 61., 62. in 63. členu ZJN-1. Naročnik je tudi v opombi 10. člena Navodil za II. fazo omejenega postopka opravičil razloge za določitev skrajšanega roka: "Pooblaščeni naročnik je zaradi razlogov nujnosti (iztek pogodb javnih zdravstvenih zavodov, kot izhaja iz Tabele 1: Predvideni termini sklepanja pogodb s posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi v okviru prvega šestmesečnega obdobja) določil rok za oddajo ponudb na podlagi določil 64. člena ZJN-1.". Hkrati je naročnik v revizijskem postopku (t.j. v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo) vlagatelja opozoril, da je razlog za skrajšanje roka izrecno navedel v četrtem odstavku 10. člena razpisne dokumentacije za II. fazo omejenega postopka pod opombo. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zavrnila obravnavano navedbo vlagatelja, saj je v tem konkretnem primeru naročnik skrajšanje roka po 64. členu ZJN-1 obrazložil in opravičil skladno z določili ZJN-1. Državna revizijska komisija je sledila tudi argumentom naročnika, da vlagatelj ne izpodbija razloga nujnosti za skrajšanje roka, temveč navaja, da ga naročnik sploh ni opravičil, kar pa, kot izhaja iz zgoraj citiranih določil v objavi razpisa oziroma v Navodilih za II. fazo tega postopka, ne drži.

Glede vlagateljeve navedbe, da naj bi imela dva izmed zdravstvenih zavodov svoje razpise, v katerih se pojavljajo nekateri enaki artikli kot v tem razpisu ter da naročnik s tem zavaja ponudnike, Državna revizijska komisija poudarja, da lahko v skladu s 23. členom ZRPJN v okviru svojih zakonskih pristojnosti ugotovi le morebitne kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, v zvezi s katerim je vložen zahtevek za revizijo ter posledično s svojim sklepom (delno ali v celoti) razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Zakon pa Državni revizijski komisiji ne daje nikakršnih pristojnosti za to, da bi mogla ali smela posegati v odločitve oseb javnega ali zasebnega prava, ki jih le-te sprejemajo ali jih bodo sprejemale izven okvirjev izpodbijanih postopkov oddaje javnih naročil. ZJN-1 v prvem odstavku 26. člena določa zgolj, da naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila. V predmetnem postopku pa naročnik ni posegel v namen varstva norme prvega odstavka 26. člena ZJN-1, ki je v preprečevanju "drobitve" javnega naročila na naročilo male vrednosti in naročilo, za katerega je potrebno objaviti javni razpis oz. v izognitvi objavam v Uradnem listu Evropske unije. Državna revizijska komisija je tako zavrnila vlagateljevo navedbo, da je predmetni razpis zavajajoč, ob tem pa vlagatelja opozarja, da bo lahko uveljavljal pravno varstvo zoper domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije oziroma akte posameznih naročnikov znotraj njihovih postopkov oddaje javnih naročil.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 06.01.2005

Predsednik senata

Franci Kodela, univ.dipl.prav.
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Ila Zupančič, Hacquetova 8/I
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran