018-323/04 Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Metke Cerar kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana kot poročevalca senata in članice Vesne Cukrov kot članice senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo, vgradnjo in priklop opreme za šolske in upravne prostore ter telovadnico Srednje šole Slovenska Bistrica in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje UMT d.o.o., Kotnikova 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Blaž Mrva, Ilirska 17, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.01.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je po predhodno neuspešno končanemu odprtemu postopku sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave (dokument št. 404-01-149/2004, z dne 09.09.2004).

Naročnik je z dopisom št 404-01-149/2004, z dne 14.09.2004, vse tri ponudnike (kandidate), ki so oddali (nepravilne) ponudbe v predhodno (neuspešno) izvedenem odprtem postopku pozval k predložitvi ponudb po postopku s pogajanji. Naročnik je dne 15.10.2004 sprejel obvestilo o izbiri, iz katerega je razvidno, da je bil izbran ponudnik (kandidat) LESNINA MG OPREMA d.d., Parmova 53, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je obvestilo o izbiri posredoval vsem trem ponudnikom.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.10.2004, skladno z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dokumentom, št. 404-01-149/2004, z dne 11.11.2004.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 18.11.2004 naročniku posredoval prošnjo za vpogled listin v ponudbeno dokumentacijo. Vpogled je bil opravljen dne 22.11.2004, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 24.11.2004, v katerem uvodoma navaja, da ZJN-1 določa, da mora naročnik izbiro najugodnejšega ponudnika izvesti v skladu z razpisnimi pogoji. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik predmetno javno naročilo najprej objavil v Uradnem listu RS. Ker nobena od prejetih ponudb ni ustrezala razpisnim pogojem, je naročnik izdal sklep, s katerim je povabil na pogajanje vse tri ponudnike iz predhodno izvedenega odprtega postopka. V postopku s pogajanji je naročnik vse tri ponudnike obvestil, na kakšen način morajo dopolniti svoje ponudbe, da bodo le-te skladne z razpisnimi pogoji. Izbrani ponudnik bi moral predložiti test oz. izjave o skladnosti za tribune (DIN 18032/5), pregradne stene (DIN 18032/4), šestdelno skrinjo (SIST EN 916), skrinjico (SIST EN 916) in blazine SIST ISO 5903, 5904, 5905, 5906 in 5907).
Vlagatelj meni, da je naročnik kot edino merilo določil najnižjo ceno, takšno merilo pa je primerno le v primerih, ko gre za visoko standardizirane produkte. V takem primeru pa je potrebno vse razpisne in zakonske pogoje, ki določajo izpolnjevanje standardov, še posebej strogo presojati.
Vlagatelj ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna s standardi. Izbrani ponudnik je po pozivu naročnika predložil pet izjav dobaviteljev in pet svojih izjav o skladnosti določenih izdelkov s standardi, in sicer izjavo podjetja VI-MAL d.o.o. o skladnosti mehaniziranih tribun s standardom DIN 18032/5, izjavo podjetja 3N-šPORT d.o.o. o skladnosti dvižne pregradne stene s standardom DIN 18032/4 ter druge izjave o skladnosti s slovenskimi standardi za šestdelno skrinjo, skrinjico ter blazine.
Vlagatelj nadalje navaja, da je ponudba izbranega ponudnika sporna v delu, ki se nanaša na športno opremo, in sicer na premične tribune in dvižne pregradne stene v telovadnici. Pri obeh napravah je varnost bistveni element, saj morajo biti premične tribune prilagojene velikim obremenitvam, pregradne stene, ki so obešene na strop pa tehtajo več ton in ob nesolidni izdelavi lahko povzročijo nesrečo s smrtnimi žrtvami.
Izbrani ponudnik je v ponudbo, kjer naj bi bili "prospekti", kot vzorec premičnih tribun, predložil fotografiji večnamenske dvorane "Tri Lilije". Gre za dve fotografiji, preko katerih je nalepljen znak izbranega ponudnika. Vlagatelj trdi, da dvorane "Tri Lilije" ni opremljal izbrani ponudnik niti podjetje VI-MAL d.o.o., ki je za izbranega ponudnika dalo izjavo, da naj bi bili njihovi izdelki izdelani v skladu s standardom DIN. Tribune je izdelalo podjetje Ključavničarstvo Lisac, ki ne obstaja več. Prav tako izbrani ponudnik ni opremljal Univerzitetnega športnega centra Maribor, ki je predstavljen kot njegov "prospekt" za pregradne stene. Tudi v tem primeru je izbrani ponudnik priložil dve fotografiji z njegovimi logotipi. Pregradne stene je v tej dvorani izdelalo podjetje Elan in ne izbrani ponudnik in tudi ne družba 3N-šport d.o.o., ki ga izbrani ponudnik v ponudi predstavlja kot podizvajalca.
ZJN-1 določa, da mora vsak ponudnik izpolnjevati tehnične standarde, ki so za izvedbo določenih del potrebni (42. - 43. člen ZJN-1). Vse te pogoje mora ponudnik izpolnjevati že v času oddaje ponudbe (41. člen ZJN-1). Vlagatelj v nadaljevanju našteva predpise, ki se nanašajo na izdelovanje jeklenih konstrukcij. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ni predložil nobenega dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev (priznanje sposobnosti iz 33. člena. oz. iz 42.- 43. člena ZJN-1).
Po vlagateljevem mnenju so premične tribune in pregradne stene stroji v smislu Odredbe o varnosti strojev. Za stroje veljajo strogi tehnični predpisi glede zdravstvenih in varnostnih zahtev. Vlagatelj izpolnjuje vse tehnične zahteve, izbrani ponudnik pa ni predložil niti enega tehničnega dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev.
Vsi predpisi, ki urejajo skladnost proizvodnih postopkov s tehničnimi standardi, določajo neodvisne strokovne institucije, ki potrjujejo skladnost določenih proizvodov oziroma proizvajalcev s standardi. Izbrani ponudnik ni predložil nobenega dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev s strani neodvisne strokovne institucije. Izbrani ponudnik tudi ni predložil nikakršnih dokazil o skladnosti zadevnih produktov s standardi in dokazili o njihovi varnosti. Vlagatelj še navaja, da je glede spornih proizvodov pridobil mnenje Slovenskega inštituta za standardizacijo, ki jasno določa, da mora proizvajalec izpolnjevati tehnične standarde, ki jih ugotavljajo pooblaščene institucije.
Vlagatelj ugotavlja, da je Državna revizijska komisija že odločala o zelo podobni zadevi, in sicer v postopku pred istim naročnikom in za enako vrsto produktov (sklep št. 018-88/02-22-1166, z dne 06.06.2002). V takratnem postopku je pridobila strokovno mnenje Slovenskega inštituta za standardizacijo in strokovno mnenje Ministrstva za gospodarstvo, Sektorja za implementacijo in harmonizacijo tehnične zakonodaje. Iz sklepa Državne revizijske komisije je razvidno, da mora ponudnik pri tovrstnih proizvodih že v ponudbi predložiti listine, ki dokazujejo izpolnjevanje tehničnih pogojev, ki jih izdajo pristojni organi.
Vlagatelj ugotavlja, da ima ponudba izbranega ponudnika še vrsto drugih pomanjkljivosti, ki jih podrobno ne navaja, ker že zgoraj navedene pomanjkljivosti zadoščajo za izločitev njegove ponudbe. Vlagatelj le še omenja, da zgoraj omenjeno slikovno gradivo ni označeno s "pozicijami", kot to zahteva predmetno javno naročilo.
Vlagatelj na koncu očita naročniku, da je v ponudbeno dokumentacijo lahko vpogledal šele četrti dan po vloženi zahtevi za vpogled, v nekatere dele pa mu je naročnik vpogled neopravičeno odrekel.
Vlagatelj predlaga razveljavitev obvestila o izbiri in dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, izločitev ponudbe izbranega ponudnika in predlaga, da se ga v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbere kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov po predloženem stroškovniku (2000 točk za sestavo zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve, 2000 točk za sestavo revizijskega zahtevka, 2% materialnih stroškov in 20% DDV).

Naročnik je s sklepom št. 404-01-149/2004, z dne 10.12.2004, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik navaja, da je s povabilom k pogajanjem k oddaji ponudbe povabil vse (tri) ponudnike, ki so v prejšnjem odprtem postopku oddali nepravilne ponudbe. Naročnik je v povabilo za vsakega ponudnika natančno navedel, katere dokumente, ki jih niso predložili v predhodno izvedenem odprtem postopku, morajo predložiti v ponudbo. Pri odpiranju ponudb je naročnik ugotovil, da ponudba podjetja ATLAS OPREMA d.o.o., Ljubljana ni bila zvezana oz. zapečatena in tudi ne oštevilčena, zato jo je v skladu z II. točko razpisne dokumentacije izločil kot nepravilno. Vlagatelj in izbrani ponudnik sta v celoti izpolnjevala vse zahteve iz povabila k pogajanjem.
Glede vlagateljevega očitka, s katerim očita naročniku, da je merilo najnižja cena neprimerno naročnik navaja, da je le-ta v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN že zamujen. Sicer pa naročnik meni, da je pri določanju in oblikovanju meril avtonomen, seveda v skladu z določbami zakona. Naročnik tako meni, da je izbira (edinega) merila najnižje cene upravičena, saj je naročnik s tem zasledoval načelo gospodarnosti in učinkovitosti ter načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.
Naročnik nadalje navaja, da so neutemeljene in zelo pavšalne vlagateljeve navedbe o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni v skladu s standardi. Naročnik meni, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi izkazal varnost ponujene opreme, saj je na lastno odgovornost in v skladu z zahtevo iz povabila k pogajanjem, k svoji ponudbi priložil izjavo o skladnosti izdelkov s slovenskimi standardi (navedeno je storil tudi vlagatelj). Naročnik je torej s povabilom k oddaji ponudbe vse tri ponudnike natančno opozoril, katere manjkajoče dokumente (ki jih niso predložili v predhodnem odprtem postopku) morajo predložiti ter vlagatelju in izbranemu ponudniku priznal izpolnjevanje tehničnih pogojev na podlagi izjav o skladnosti izdelkov s slovenskimi standardi. Ker je izbrani ponudnik izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije ter ponudil najnižjo ceno je bil v predmetnem postopku izbran kot najugodnejši.
Naročnik je v obravnavanem postopku od ponudnikov zahteval le tiste dokumente, ki jih niso predložili že v predhodno izvedenem odprtem postopku. Zoper takratno odločitev je vlagatelj ravno tako vložil revizijski zahtevek, ki ga je Državna revizijska komisija zavrnila. Naročnik meni, da bi moral vlagatelj očitke, ki se nanašajo na (ne)pravilnost ponudb iz predhodno izvedenega odprtega postopka uveljaviti že v predhodno vloženem revizijskem zahtevku. Kljub temu je naročnik ponovno preveril tudi prvotno predloženi ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja ter ugotovil, da je poleg prospektov tudi vlagatelj predložil fotografije. Naročnik poudarja, da je v razpisni dokumentaciji v odprtem postopku zahteval od ponudnikov, da morajo navesti le tiste podizvajalce, katerih delež je večji od 10% skupne ponudbene vrednosti, vrednost premičnih tribun in pregradnih sten pa je nižja od 10%. Naročnik ugotavlja, da je zahteval tudi predložitev referenc od ponudnikov in njihovih podizvajalcev za opremljanje enakih ali podobnih objektov v zadnjih treh letih in da izbrani ponudnik ni navedel, da je opremljal večnamensko dvorano "Tri lilije" niti Univerzitetnega športnega centra Maribor. Naročnik tudi meni, da se kot prospektni material štejejo tudi fotografije, ki so jih predložili ponudniki.
Naročnik nadalje navaja, da je med pravilniki, ki jih našteva vlagatelj, dne 01.01.2003 prenehal veljati Pravilnik o splošnih tehničnih predpisih za izdelovanje predmetov in konstrukcij z varjenjem (Uradni list FLRJ, št 19/59). Prav tako od 28.08.1977 dalje ne velja več Zakon o tehničnih ukrepih (Uradni list FLRJ, št. 12/65, 55/69 in 13/73), kateremu sta bila podrejena Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za montažo jeklenih konstrukcij in Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za zaščito jeklenih konstrukcij pred korozijo. Ostali pravilniki, ki jih našteva vlagatelj pa se nanašajo na gradbene proizvode, med katere pa razpisana športna oprema ne sodi.
Naročnik navaja, da tistih dokumentov, ki jih v razpisni dokumentaciji ni zahteval, tudi ni pričakoval od ponudnikov, zato so neutemeljene vlagateljeve navedbe, s katerimi trdi, da izbrani ponudnik oz. njegovi produkti ne izpolnjujejo pogojev v skladu s 33. členom oz. 42.-43. členom ZJN-1.
Naročnik navaja, da vlagatelj označuje premične tribune in pregradne stene kot stroje v smislu Odredbe o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 52/00) ter zatrjuje, da sam izpolnjuje tehnične zahteve glede zdravstvenih in varnostnih zahtev, izbrani ponudnik pa tega ni dokazal. Naročnik poudarja, da od ponudnikov ni zahteval dokazovanje zdravstvenih in varnostnih zahtev s predložitvijo posebnih potrdil, pač pa zahteval predložitev izjav o skladnosti produktov s slovenskimi standardi. Naročnik tudi meni, da predmetna odredba ni pravna podlaga za določanje pogojev varnosti športne opreme.
Naročnik poudarja, da se skladnost produktov s standardi v skladu s 24. členom Zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99; v nadaljevanju: ZSta-1) lahko med drugim potrdi tudi z izjavo o skladnosti, ki jo izdajatelj poda na lastno odgovornost. Vlagatelj sam je priložil dopis Slovenskega inštituta za standardizacijo, kateri prav tako priznava veljavnost izjav o skladnosti proizvajalca ali dobavitelja. V dopisu je omenjeni inštitut zapisal, da se mora pri proizvajalcu ali dobavitelju, s strani katerega je bila izdana izjava o skladnosti, na vpogled nahajati dokumentacija, iz katere je razvidno, da je izdelek preizkušen v skladu z navedenimi standardi ter da je izdajatelj takšne izjave tudi odgovoren za varnost ponujenih produktov.
Vlagatelj zatrjuje, da mora ponudnik pri zahtevanih tehničnih proizvodih že v fazi ponudbe predložiti listine, ki dokazujejo izpolnjevanje tehničnih pogojev, ki jih izdajo pristojni organi. Naročnik je v skladu z 42a. členom ZJN-1 v točkah e.2, e.3, e.4 in e.5 razpisne dokumentacije zahteval, da morajo ponudniki kot dokaz, da razpolagajo z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi v ponudbi predložiti spisek referenc na enakih in podobnih objektih v zadnjih 3 letih, spisek referenc za podizvajalce v zadnjih 3 letih, spisek zaposlenih in drugih strokovnjakov, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in nadzor kadrov ter spisek referenc za predvidenega vodjo naloge v zadnjih 5 letih. Izbrani ponudnik je predložil vsa zahtevana dokazila ter dokazal, da izpolnjuje tehnične pogoje.
Vlagatelj namiguje še na druge pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, vendar jih ne specificira, zato se naročnik do njih ne more opredeliti.
Glede vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na vpogled v ponudbeno dokumentacijo, naročnik navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v vse tiste podatke, za katere je menil, da niso zaupni v smislu 8. člena ZJN-1. Naročnik tudi meni, da ni zavlačeval z vpogledom v dokumentacijo.
Naročnik na koncu še ugotavlja, da sestava zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ne more biti strošek revizijskega postopka.
Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.12.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 21.12.2004 (dopis z dne 16.12.2004) Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je dne 24.12.2004 od naročnika zahtevala še razpisno dokumentacijo in obvestilo o oddaji javnega naročila iz predhodno izvedenega odprtega postopka. Zahtevano dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela še istega dne.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna ter bi jo bilo kot tako potrebno zavrniti v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1. ZJN-1 v prvem odstavku 76. člena namreč določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.
ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Osnova, na podlagi katere je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba pravilna, je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. V primerih, ko naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da posamezna ponudba ne izpolnjuje vseh njegovih zahtev iz razpisne dokumentacije, je dolžan takšno ponudbo zavrniti kot nepravilno (drugi odstavek 76. člena ZJN-1).

V zvezi s tem Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se v predmetni zadevi postopek oddaje javnega naročila vodi po postopku s pogajanji brez predhodne objave torej po postopku, ki je med vsemi postopki za oddajo javnih naročil (odprti postopek, omejeni postopek, postopek s pogajanji) najmanj formalen, saj ZJN-1 praktično ne vsebuje nobenih pravil o sami izvedbi postopka s pogajanji temveč določa le pogoje za njegovo uporabo. Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet revizijskega zahtevka. Kot izhaja iz zgoraj navedenega povzema vseh relevantnih podrobnosti v predmetni zadevi, je namreč naročnik predhodno vodeni odprti postopek zaključil z ugotovitvijo, da nobena od ponudb, ki jih je prejel v odprtem postopku ni pravilna in se je (posledično) odločil, da bo postopek oddaje obravnavanega javnega naročila izvedel po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik je tako v nadaljevanju vse tri ponudnike (kandidate), ki so v predhodno izvedenem odprtem postopku predložili (nepravilne) ponudbe, pozval k predložitvi ponudb.
V ta namen so vsi trije kandidati prejeli povabilo k pogajanjem št. 404-01-149/2004, z dne 14.09.2004, ki je določal vse dokumente, ki so jih morali predložiti kandidati v tem postopku. Vsi pozvani kandidati so torej morali, da bi se njihove ponudbe štele kot pravilne, predložiti vse v povabilu zahtevane dokumente. Naročnik je v isti dokument tudi zapisal, da bo upošteval že oddane dokumente iz predhodno neuspešno končanega odprtega postopka in da jih morajo ponudniki priložiti na novo le v kolikor je prišlo do sprememb.
Kandidati so torej morali, da bi se njihove ponudbe štele kot pravilne, predložiti naslednje dokumente: Podjetje Atlas oprema d.o.o., Ljubljana: ateste oz. izjave o skladnosti za blazine v telovadnici po SIST ISO 5906 in 5907, z označitvijo pozicij in popisov. Vlagatelj je moral predložiti ateste oz. izjave o skladnosti za kozo veliko (SIST EN 12196), kozo malo (SIST EN 12196) in blazine (SIST ISO 5903, 5904, 5905 in 5906), z označitvijo pozicij in popisov. Izbrani ponudnik pa je moral predložiti ateste oz. izjave o skladnosti za tribune (DIN 18032/5), pregradne stene (DIN 18032/4), šestdelno skrinjo (SIST EN 916), skrinjico (SIST EN 916) in blazine (SIST ISO 5903, 5904, 5905 in 5906 in 5907). Naročnik pa od izbranega ponudnika ni zahteval, da morajo biti izjave o skladnosti podane z označitvijo pozicij in popisov.
Naročnik je nadalje v povabilo zapisal tudi, da morajo vsi ponudniki (kandidati) v ponudbi opredeliti opcijo ponudbe (minimalno 60 dni) in rok izvedbe (do 10.01.2005). Kandidati so morali v primeru, da že predložena garancija za resnost ponudbe ni vključevala opredelitve trajanja ponudbe v skladu s zahtevo iz povabila, predložiti ustrezno garancijo za resnost ponudbe.

Kot izhaja iz zgoraj navedenih naročnikov zahtev iz povabila je torej moral vsak posamezen kandidat odpraviti vse nepravilnosti, ki so izhajale iz predhodno predloženih ponudb v odprtem postopku in v ta namen predložiti, v povabilu jasno naštete dokumente, na točno določen način. Vsi kandidati pa so morali v svojih ponudbah opredeliti čas trajanja ponudbe (v dolžini najmanj 60 dni) in navesti rok izvedbe predmetnega javnega naročila do 10.01.2005 in v primeru, da v predhodno izvedenem odprtem postopku (že) predložena garancija za resnost ponudbe ni vključevala opredelitve trajanja ponudbe v skladu z zahtevo iz povabila, (ponovno) predložiti tudi ustrezno garancijo za resnost ponudbe. Kandidatom ni bilo potrebno ponovno predložiti dokumentov (izjav, vzorcev in drugih dokazil), ki so jih (izven zgoraj naštetih dokumentov) predložili že v predhodnem izvedenem odprtem postopku.

Pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pokaže, da je le-ta predložil vse zgoraj navedene dokumente in/ali izpolnil vse naročnikove zahteve iz povabila k pogajanjem. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil garancijo za resnost ponudbe št. 58807/5, z dne 27.09.2004 (za čas veljavnosti ponudbe) in izjave o skladnosti za tribune (DIN 18032/5), pregradne stene (DIN 18032/4), šestdelno skrinjo (SIST EN 916), skrinjico (SIST EN 916) in blazine (SIST ISO 5903, 5904, 5905 in 5906 in 5907). Ravno tako je izbrani ponudnik zapisal, da znaša opcija ponudbe do 15.12.2004 (kar je v skladu z naročnikovo zahtevo, s katero je naložil ponudnikom, da mora ponudba veljati minimalno 60 dni) in izjavil, da pri vseh ostalih dokumentih, ki jih je predložil v predhodno izvedenem odprtem postopku, ni prišlo do nobenih sprememb.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da trditev vlagatelja, da je naročnik v nasprotju z določili ZJN-1 izbral ponudbo, ki je ni mogoče šteti kot pravilno, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju. Kot že zgoraj zapisano, ZJN-1 izrecno določa, da je "pravilna" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ker je v obravnavanem primeru nedvomno ugotovljeno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval le predložitev atestov oziroma izjav o skladnosti ter da je izbrani ponudnik v tem smislu v celoti izpolnil naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, je potrebno ponudbo izbranega ponudnika tudi po mnenju Državne revizijske komisije, šteti kot pravilno ponudbo v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Na takšen zaključek ne more vplivati niti vlagateljevo navajanje, da ponudba izbranega ponudnika ni v skladu s standardi in/ali da ni predložil nikakršnih dokazil o skladnosti zadevnih produktov s standardi in dokazil o njihovi varnosti. Iz pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da naročnik, tekom obravnavanega postopka, izbranemu ponudniku ni postavil nobenih dodatnih zahtev v zvezi s predloženimi izjavami, kar pomeni, da se je očitno zanesel na podane izjave o skladnosti, ki jih je podal le-ta. ZJN-1 pa od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal posamezne podatke in/ali informacije, ki so mu jih predložili ponudniki v svojih ponudbah, sodi namreč v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero ZJN-1 ne posega. Ker ZJN-1 od naročnika tovrstnega preverjanja ne zahteva, mu tudi Državna revizijska komisija ne more naložiti takšne dolžnosti.
V zvezi s tem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe v tem delu revizijskega zahtevka precej nejasne in celo kontradiktorne. Vlagatelj namreč meni, da izbrani ponudnik ni oddal pravilne ponudbe, ker naj bi za določene proizvode predložil le (s stani naročnika izrecno zahtevane) lastne izjave o skladnosti, po drugi strani pa je v svojo ponudbo za določene produkte (koza velika, koza mala..) tudi sam priložil (le) lastne izjave o skladnosti. Vlagatelj je k revizijskemu zahtevku priložil tudi dopis Slovenskega inštituta za standardizacijo, z dne 25.11.2004, iz katerega izhaja, da slednji priznava veljavnost izjav o skladnosti, ki jih podata bodisi proizvajalec bodisi dobavitelj in da mora biti v tem primeru, pri proizvajalcu ali dobavitelju, s strani katerega je bila izdana izjava o skladnosti, na vpogled dokumentacija iz katere je razvidno, da je izdelek v skladu z navedenimi standardi in da je v tem primeru njuna tudi odgovornost za varnost proizvodov. Sporna naročnikova zahteva je skladna (kot navaja tudi naročnik) s 24. členom ZSta-1, ki določa, da se skladnost proizvoda, procesa ali storitve s SIST lahko potrdi z izjavo o skladnosti, certifikatom o skladnosti ali znakom skladnosti (prvi odstavek) in da poda izjavo o skladnosti izdajatelj na lastno odgovornost (drugi odstavek).

Ker je vlagatelj v revizijskemu zahtevku očital naročniku, da bi moral, kot dokaz, da so določeni produkti skladni s standardi, zahtevati predložitev tudi drugih listin in da naročnikova zahteva po predložitvi izjav o skladnosti ni v skladu s kogentnimi predpisi ter da bi moral naročnik zahtevati tudi druga dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev pa bi moral, skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti iz povabila k pogajanjem (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). ZRPJN v petem odstavku 12. člena namreč določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.
V zvezi z zgoraj navedenim očitkom Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj z dejstvom, da morajo ponudniki v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila predložiti zgolj izjave o skladnosti seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema povabila k pogajanjem. Naročnik je namreč v povabilo k pogajanjem (dokument št. 404-01-149/2004, z dne 14.09.2004) jasno zapisal, da bo od ponudnikov zahteval "ateste oz. izjave o skladnosti", ki pa sta jih izbrani ponudnik in vlagatelj tudi predložila.
Čeprav iz zapisnika o opravljenih skupnih pogajanjih, z dne 28.09.2004, ki sta se jih udeležila tudi dva predstavnika vlagatelja, izhajajo pripombe podjetja Atlas oprema d.o.o., Ljubljana, da izjave o skladnosti, ki sta jih predložila izbrani ponudnik in vlagatelj niso verodostojne in da bi bilo potrebno v ta namen predložiti certifikate s strani pristojne institucije, pa je vlagatelj kljub temu obravnavane očitke naročniku uveljavil šele v revizijskem zahtevku, z dne 24.11.2004 in še pred tem v podani zahtevi za obrazloženo obvestilo, z dne 18.11.2004, torej nesporno šele potem, ko je od naročnika že prejel izpodbijano obvestilo o izbiri, št. 404-01-149/2004, z dne 15.10.2004. Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa je vlagatelj Obvestilo o oddaji javnega naročila prejel dne 20.10.2004.
V zvezi s sklicevanjem vlagatelja na sklep Državne revizijske komisije št. 016-66/02-22-1166, z dne 06.06.2002, ki naj bi po njegovem mnenju obravnavala podobno problematiko, pa ga je potrebno opozoriti, da je bil v takratnem postopku oddaje javnega naročila (ki se je nanašal na nabavo enake vrste produktov za potrebe Občine Tržič) revizijski zahtevek vložen še pred potekom roka za oddajo ponudb (takratni vlagatelj je izpodbijal naročnikovo razpisno dokumentacijo), torej je (takratni) vlagatelj le-tega, v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN, vložil pravočasno.

Ravno tako so iz prej navedenega razloga prepozne tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na naročnikovo izbiro edinega merila "najnižja cena", saj je bil vlagatelju tudi razlog, zaradi katerega je bil vložen zahtevek za revizijo v tem delu, nedvomno znan že pred prejemom izpodbijane odločitve o dodelitvi naročila in ga je zato uveljavljal prepozno.

Iz navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, z dne 24.11.2004, kot tudi iz navedb naročnika v obrazložitvi sklepa, št. 404-01149/2004, z dne 10.12.2004, je mogoče razbrati, da sta se oba ukvarjala tudi z vlagateljevimi očitki, ki so se nanašali na (ne)pravilnost vlagateljeve ponudbe, ki jo je oddal v predhodno pravnomočno zaključenem odprtem postopku za dobavo, vgradnjo in priklop opreme za šolske in upravne prostore ter telovadnico Srednje šole Slovenska Bistrica. Ker gre pri omenjenem razpisu za samostojen, od tokrat obravnavanega postopka oddaje javnega naročila ločen ter že pravnomočno zaključen razpisni postopek (ki je bil pravnomočno končan s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-191/04-24-1446, z dne 01.09.2004), Državna revizijska komisija ugotavlja, da v tem revizijskem postopku (celo če bi bile vlagateljeve navedbe v tej smeri utemeljene) ni več mogoče razsojati o vlagateljevih očitkih o tem, da je bila (takrat oddana) vlagateljeva ponudba nepravilna tudi iz razloga, ker naj bi namesto prospektov priložil fotografije in/ali da je vlagatelj v tem smislu podal ponarejene vzorce in s tem zavedel naročnika. Državna revizijska komisija ocenjuje, da takšno sklicevanje vlagatelja na že pravnomočno končani postopek oddaje javnega naročila v tem postopku ne more biti merodajno, saj se v obravnavanem postopku lahko presojajo izključno tista dejstva in okoliščine, ki so vezana na predmetno javno naročilo, ne pa tudi dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz prejšnjih pravnomočno končanih postopkov oddaje javnega naročila, in sicer ne glede na to, če so tako predmet kot tudi naročnik in vlagatelj v obeh razpisih identični. Ker je torej naročnik v predmetnem postopku v povabilo k pogajanjem jasno zapisal, katere dokumente in na kakšen način morajo predložiti posamezni ponudniki, izbrani ponudnik pa jih je, v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami tudi predložil, je šteti njegovo ponudbo kot pravilno (v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1), saj od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več kot je od njih, v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, vnaprej zahteval naročnik.

Iz istega razloga tudi ni mogoče več razsojati o vlagateljevem očitku, ki se nanaša na (ne)opravljen vpogled v vlagateljevo ponudbo, ki je bila oddana v predhodno neuspešno izvedenem in že pravnomočno končanem postopku oddaje javnega naročila.
Sicer pa je naročnik vlagatelju, kot izhaja iz zapisnika o vpogledu, z dne 22.11.2004, omogočil vpogled v celotno ponudbo v obravnavanem postopku (torej v postopku s pogajanji brez predhodne objave), vlagatelj pa je istega dne prejel tudi fotokopijo vseh dokumentov iz le-te (13 fotokopij dokumentov), kar je potrdil s svojim podpisom na zapisniku.
Državna revizijska komisija še ugotavlja, da tudi ni mogoče sprejeti vlagateljevih očitkov, da je naročnik zavlačeval z dovolitvijo vpogleda v ponudbeno dokumentacijo. Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa je vlagatelj zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo naročniku posredoval po telefaksu, dne 18.11.2004 (četrtek) ob 13.30 uri, naročnik pa mu je že naslednji dan sporočil, da si vlagatelj lahko ogleda dokumentacijo v ponedeljek, dne 22.11.2004.

Ob vsem opisanem državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika sprejeta ob spoštovanju določil ZJN-1 in je utemeljena v dovolj jasno ugotovljenem dejanskem stanju, zaradi česar je bilo v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN potrebno odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, in sicer 2000 točk za sestavo zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve, 2000 točk za sestavo revizijskega zahtevka, 2% materialnih stroškov in 20% DDV. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka. Državna revizijska komisija na koncu še opozarja vlagatelja, da sestava zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve, ne more šteti kot strošek revizijskega postopka, saj se le-ta začne šele z vložitvijo zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 05.01.2005


Predsednica senata:
mag. Metka Cerar, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, Ljubljana
- odvetnik Blaž Mrva, Ilirska 17, Ljubljana
- LESNINA MG OPREMA d.d., Parmova 53, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran