018-326/04 Zavod RS za blagovne rezerve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, Vesne Cukrov kot poročevalke senata in mag. Metke Cerar kot članice senata, ob sodelovanju svetovalke Mateje Ažman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za zaščito blaga last Zavoda RS za blagovne rezerve ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška c. 29, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska 106, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 04.01.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.08.2004 sprejel sklep, št. 2881/LS/JB, o začetku postopka oddaje javnega naročila za zaščito blaga last Zavoda RS za blagovne rezerve ter v Uradnem listu RS, št. 98-99/2004, z dne 10.09.2004, pod številko objave Ob-23989/04. Naročnik je z dopisom, št. 2881-1 LS/JB, z dne 14.10.2004, na podlagi 54. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) zahteval dodatna pojasnila, ki mu jih je vlagatelj v prilogi dopisa, št. 120-01-461-1/04, z dne 22.10.2004, tudi posredoval. Naročnik je s sklepom, št. 2881 LS/JB, z dne 28.10.2004, oba ponudnika obvestil, da se njuni ponudbi kot nepravilni zavrneta in da javni razpis ni uspel. Vlagatelj je z dopisom, z dne 08.11.2004, skladno z 78. členom ZJN-1 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dopisom, št. 2881-2 LS/JB, z dne 11.11.2004.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 24.11.2004, v katerem navaja, da je naročnik na podlagi 54. člena ZJN-1 zahteval dodatno pojasnilo njegove ponudbe in sicer: da mu v roku 8 dni predloži originalne oziroma notarsko overjene prepise pogodbe o izvajanju zaščite blaga z italijanskima partnerjema (Trevicer s.a.s. di F. Barbisan & C. in podjetjem Barea, s.r.l., Quinto di Treviso) ter predloži dokazila (npr. overjene kopije računov) o nakupu sredstev za fumigacijo žit v letih 2003 in 2004. Vlagatelj je v predpisanem roku predložil notarsko overjeno pogodbo v italijanskem jeziku, ki jo je 15.11.2004 sklenil z italijanskim partnerjem Radit, s.r.l., Treviso. Gre za pogodbo o izobraževanju, treniranju in usposabljanju vlagateljevih delavcev za izvajanje zaščite blaga, v zameno pa je vlagatelj izvedel zaščito blaga pri njegovih (Raditovih) pogodbenih partnerjih. Vlagatelj oporeka naročnikovi odločitvi, da njegove reference niso ustrezne in posledično ugotovitvi, da je njegova ponudba nepravilna. Vlagatelj meni, da je naročnik presegel pooblastila, ki jih ima na podlagi zakona in razpisne dokumentacije ter da je njegova ponudba pravilna. Naročnik po njegovem mnenju ne more predpisati natančno določenega pravnega razmerja, na podlagi katerega lahko ponudnik pridobiva reference. Vlagatelj pojasnjuje, zakaj ne more predložiti originalnih pogodb oziroma notarsko overjenih prepisov o izvajanju zaščite blaga z italijanskima podjetjema Trevicer s.a.s. di F. Barbisan & C. in podjetjem Barea, s.r.l., Quinto di Treviso, česar pa naročnik ni upošteval. Vlagatelj meni, da predložitev pogodb ni edini način za izkazovanje pridobivanja referenc. Navaja tudi, da je predložil verodostojne reference, naročnik pa je želel izvesti proti njemu "nekakšen preiskovalni postopek". Vlagatelj meni, da si je naročnik vzel to pravico mimo predpisov in razpisne dokumentacije. V kolikor je naročnik želel bolj kvalificirane reference, bi to moral navesti že v razpisni dokumentaciji. Naročnik se je zadovoljil zgolj z dejstvom, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, ker ni predložil zahtevanih pogodb, namesto, da bi v lastnem interesu speljal postopek izbire na način, da bi z drugimi metodami ugotovil, ali je vlagatelj usposobljen za izvajanje zaščite blaga.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov in sicer takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 2881/jb-st, z dne 01.12.2004, kot neutemeljena zavrnil tako vlagateljev zahtevek za revizijo kot tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da se je v postopku ocenjevanja vlagateljeve ponudbe pojavil dvom v verodostojnost referenc, zaradi česar je naročnik na podlagi 54. člena ZJN-1 zahteval dodatna pojasnila. Vlagatelj v zahtevanih rokih ni predložil nobene od zahtevanih listin, pač je priložil pogodbo o usposabljanju delavcev vlagatelja in potrdilo italijanskega partnerja o domnevno opravljenih poslih zaščite blaga. Vlagatelj ni predložil pogodb z italijanskima podjetjema Trevicer s.a.s. di F. Barbisan & C. in podjetjem Barea, s.r.l., Quinto di Treviso. Naročnik navaja, da očitno te pogodbe niso bile sklenjene, kar naj bi izhajalo tudi iz navedb vlagatelja, zaradi česar so tudi izvršene zaščite žit, ki se navajajo v citiranih potrdilih o referencah, dvomljive. Naročnik navaja, da je upravičeno ocenil, da citiranih referenc o zaščiti žit ne more priznati kot verodostojnih. Ker vlagatelju ob izločitvi teh referenc manjkata 2 referenci o zaščiti žit, je naročnik ugotovil, da ne izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je njegova ponudb nepravilna.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.12.2004, sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, naročnik pa je s sklepom, št. 4244 LS/JB, z dne 09.12.2004, revizijski postopek ustavil. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-319/04-24-2372, z dne 20.12.2004, na podlagi pritožbe vlagatelja, z dne 15.12.2004, razveljavila naročnikov sklep, št. 4244 LS/JB, z dne 09.12.2004, ter odločila, da se zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo.

Naročnik je z dopisom, št. 4460/LS JB, z dne 23.12.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama tega revizijskega postopka sporno vprašanje, ali je naročnik imel ustrezno pravno podlago za preverjanje vlagateljevih referenc ter ali je posledično pravilno izločil vlagateljevo ponudbo iz postopka oddaje javnega naročila iz razloga, ker le-ta ne izpolnjuje zahtevanega pogoja glede referenc.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugimi obveznimi pogoji opredelil reference v VII. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe: "08. da razpolaga z ustreznimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi" ter v VIII. členu med zahtevanimi dokazili zahteval tudi: "Ad 07 listine: â??, potrdila o referencah". V X. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik med merili predvidel tudi merilo reference (5%), pri tem pa navedel: "Pri navedbi referenc je treba navesti najmanj šest različnih zaščit blaga v zadnjih treh letih in sicer:
- najmanj štiri izvršene zaščite žit,
- najmanj dve izvršeni zaščiti drugega živilskega blaga (vrečeno ali drugo embalirano blago).",
ter navedel: "Kot dokazilo referenc izpolnite obrazec/e-8, ki jih morajo potrditi vaši pogodbeni partnerji.".
Naročnik je v razpisni dokumentaciji predvidel tudi obrazec-8 Potrdilo o referencah ponudnika, ki ga ponudniki izpolnjenega in potrjenega s strani posameznega pogodbenega partnerja priložijo v ponudbeno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in ugotovila, da je le-ta priložil naslednja potrdila o referencah:
- za pogodbenega partnerja Trevicer s.a.s di Barbisan&Co. Arcade TV 3 reference in sicer za fumigacijo koruze, pšenice in ovsa,
- za pogodbenega partnerja Barea s.r.l., Quintodi Treviso, TV 2 referenci za fumigacijo začimb in žita,
- za pogodbenega partnerja KZ Krka z.o.o., Novo Mesto 2 referenci za fumigacijo žita in praznega prostora,
- za pogodbenega partnerja KZ Krka z.o.o., Novo Mesto 2 referenci za fumigacijo žita,
- za pogodbenega partnerja Kolinska d.d, Mirna 1 refernco za fumigacijo celice z gobami,
- za pogodbenega partnerja Vrtec Otona Župančiča Črnomelj 1 referenco za zaplinjevanje prostora,
- za pogodbenega partnerja Mlinarstvo Plut Anton s.p., Drašiči 1 referenco za zaplinjevanje prostora,
- za pogodbenega partnerja Mlinarstvo Plut Anton s.p., Drašiči 1 referenco za zaplinjevanje praznega skladišča,
- za pogodbenega partnerja Mlinarstvo Plut Anton s.p., Drašiči 1 referenco za zaplinjevanje praznega mlina,
- za pogodbenega partnerja Labod Konfekcija Novo Mesto d.d., Novo Mesto 1 referenco za zaplinjevanje skladišča,
- za pogodbenega partnerja Novoteks Tkanina d.d., Novo Mesto 1 referenco za zaplinjevanje skladišča,
- za pogodbenega partnerja Župnijski urad Semič, Semič 1 referenco za fumigacijo prostora,
- za pogodbenega partnerja Kmečka zadruga Krško z.o.o., Krško 1 referenco za fumigacija praznega skladišča,
- za pogodbenega partnerja Pekarstvo Pečjak d.o.o., škofljica, 2 referenci za dezinsekcijo moke.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 14.10.2004, izhaja, da je predstavnik drugega ponudnika podal pripombo, kjer je izrazil sum v verodostojnost nekaterih referenc vlagatelja in predlagal podrobno preveritev le-teh.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.10.2004, na podlagi 54. člena ZJN-1 zahteval od vlagatelja dodatna pojasnila in sicer predložitev originalnih oziroma notarsko overjenih prepisov pogodb o izvajanju zaščite blaga z italijanskima partnerjema (Trevicer s.a.s. di F. Barbisan & Co. in podjetjem Barea, s.r.l., Quinto di Treviso) ter dokazila (npr. overjene kopije računov) o nakupu sredstev za fumigacijo žit v letih 2003 in 2004. Vlagatelj je v predpisanem roku predložil:
- notarsko overjeno pogodbo o usposabljanju zaposlenih vlagatelja sklenjeno med njim in podjetjem Radit, s.r.l., Treviso,
- notarsko overjeno potrdilo iste družbe, da je vlagatelj opravil navedeno delo pri družbah Trevicer s.a.s. di F. Barbisan & Co. in podjetjem Barea, s.r.l., Quinto di Treviso,
- originalno pogodbo o usposabljanju vlagatelja in družbe Radit, s.r.l., Treviso,
- fotokopijo pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju na področju deratizacije, dezinsekcije in dezinfekcije vlagatelja in družbe Jata Emona d.d., Ljubljana.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 definira dodatna pojasnila in dopustne popravke v 54. členu, kjer je določeno: "Naročnik sme zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb.". Osnovni namen instituta dopustnosti dopolnjevanja in pojasnjevanja ponudb izhaja iz naročnikove potrebe, da v času pred izbiro najugodnejšega ponudnika odpravi dvome o vsebini ponudb ter obsegu in pomenu posameznih elementov ponudbe, predvsem glede nejasnosti oziroma dvoumnosti, zaradi katerih ponudbe ne bo mogel ali jo bo težko ocenil. V primeru dvoma o pomenu, popolnosti oziroma ustreznosti vsebine posameznih dokumentov oziroma podatkov iz teh dokumentov ter njihove verodostojnosti, sme naročnik od ponudnikov zahtevati njihovo dopolnitev ali pojasnitev, ki pa se lahko nanaša zgolj na razjasnitev v ponudbi predloženih dokumentov in glede v dokumentih navedenih podatkov, naročnik pa ne sme pa zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe. Izhajajoč zgolj iz drugega stavka 54. člena ZJN-1 naročnik ne sme zahtevati kakršnihkoli pojasnil, ki bi utegnila iz nepravilne ponudbe narediti pravilno. Dopustiti gre torej dodatna pojasnila kot pomoč pri ugotavljanju pravilnosti ponudb, kajti namen dodatnih pojasnil je ravno v razčiščevanju dvoma o nepravilnosti posameznega dokumenta. Dopustnost dopolnitve in pojasnitve ponudbe je v postopku oddaje javnega naročila (pod pogoji iz 54. člena ZJN-1) torej utemeljena z vidika ugotavljanja dejanske vsebine ponudbe.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da se je v konkretnem primeru pri naročniku, na podlagi opombe konkurenčnega ponudnika, porodil dvom o verodostojnosti 2 referenc vlagatelja, in sicer tistih, ki jih je vlagatelj (skladno z določili iz razpisne dokumentacije) na ustreznem obrazcu-8, potrjenih s strani italijanskih podjetij priložil v ponudbeni dokumentaciji. Naročnik se je na podlagi pooblastil, ki mu jih daje 54. člen ZJN-1, odločil, da bo omenjeni vlagateljevi referenci preveril na način, da je zahteval pogodbi z omenjenima italijanskima partnerjema ter dokazila (npr. overjene kopije računov) o nakupu sredstev za fumigacijo žit v letih 2003 in 2004. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik pri izbiri načina preveritve spornih dejstev avtonomen ter da sodi odločitev o tem, na podlagi katerih dokumentov bo odpravil dvom, ki ga ima le-ta glede sporne ponudbe, v naročnikovo poslovno sfero. Če se naročnik v konkretnem primeru odloči, da bo postopal po omenjenem členu, mora pri tem seveda v celoti upoštevati v 54. členu ZJN-1 zapisana pravila. Ponudnik pa mora pri podajanju dodatnih pojasnil upoštevati vse zahteve naročnika in podati vsa zahtevana pojasnila, katere naročnik izpostavi v svoji zahtevi. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predmetnega naročnikovega dopisa razvidno, da je le-ta jasno zahteval pogodbi z, v ponudbeni dokumentaciji navedenima, italijanskima partnerjema ter dokazila (npr. overjene kopije računov) o nakupu sredstev za fumigacijo žit.

Državna revizijska komisija povzema, da je naročnik v sklepu, z dne 28.10.2004, vlagateljeva dodatna pojasnila glede predmetne naročnikove zahteve ocenil kot ne-predložitev zahtevanih dokazil, zaradi česar ponudbe ni bilo mogoče šteti kot pravilne. Naročnik je v sklepu, z dne 01.12.2004, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, kot sporne izpostavil reference za zaščito žit:
- za pogodbenega partnerja Trevicer s.a.s. di Barbisan&C. Arcade TV 3 reference in sicer za fumigacijo koruze, pšenice in ovsa,
- za pogodbenega partnerja Barea s.r.l., Quintodi Treviso, TV 2 referenci za fumigacijo začimb in žita,
- za pogodbenega partnerja KZ Krka z.o.o., Novo Mesto 2 referenci za fumigacijo žita in praznega prostora,
- za pogodbenega partnerja KZ Krka z.o.o., Novo Mesto 2 referenci za fumigacijo žita,
za katere je naročnik ugotovil, da jih ni mogoče v celoti upoštevati (upošteval je le zadnji 2 referenci za zaščito žit).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj dejansko ni predložil zahtevanih pogodb med njim in "pogodbenima partnerjema" Trevicer s.a.s. di F. Barbisan & Co. in podjetjem Barea, s.r.l., Quinto di Treviso, kot je to zahteval naročnik. še več, na podlagi predloženih dokumentov je mogoče ugotoviti, da omenjeni italijanski podjetji nikoli nista bili "pogodbena partnerja" vlagatelja, čeprav je v razpisni dokumentaciji (v obrazcu-8) naročnik izrecno zahteval, da ponudniki predložijo potrdila o referencah, potrjena s strani njihovih pogodbenih partnerjev. Vlagatelj je bil namreč v pogodbeni povezavi z italijanskim podjetjem Radit, s.r.l., Treviso (gre za pogodbo o usposabljanju na področju razpisanih del), na podlagi katere sta dva vlagateljeva zaposlena (g. Janez Kranjc in g. Jernej Kos) opravila zaščito blaga pri italijanskih podjetjih Trevicer s.a.s. di F. Barbisan & C. in Barea, s.r.l., Quinto di Treviso. Ne gre tudi zanemariti dejstva, da so na ta način pridobljeni referenci dejansko osebni referenci dveh zaposlenih vlagatelja in ne vlagatelja kot podjetja.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik ravnal skladno z določili razpisne dokumentacije in ZJN-1, ko je za preveritev predloženih referenčnih potrdil zahteval pogodbe med vlagateljem in navedenima italijanskima partnerjema, poleg tega pa gre pripomniti, da takega načina preveritve referenc tudi ne gre šteti za neobičajnega. Vse zapisano velja toliko bolj (argumentum a fortiori) za razpolaganje z dokazili o nakupu sredstev za fumigacijo žit v letih 2003 in 2004, glede katerih vlagatelj ni predložil nobenega dokazila v smislu naročnikove zahteve (npr. kopije računov). Nedvomno je tako potrebno pritrditi naročnikovi odločitvi, da zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti vlagatelju ni bilo mogoče priznati spornih dveh referenc in posledično potrditi ugotovitev naročnika, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtevanega pogoja po najmanj 4 izvršenih zaščitah žit, zaradi česar je njegova ponudba nepravilna ter da ni mogoče naročnikove odločitve za zavrnitvi vlagateljeve ponudbe označiti kot nezakonite.

Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da bi moral vlagatelj, v kolikor je menil, da so naročnikove zahteve po pojasnilu nezakonite, naročnika o tem "opozoriti", ne nazadnje tudi z vložitvijo zahtevka za revizijo (ki se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnikaâ??; arg. prvega odstavka 12. člena ZRPJN), ne pa na zahtevo naročnika podati pojasnilo, ki že pri prvem preizkusu ne izpolnjuje zahtev naročnika. Vlagateljevo navajanje v zahtevku za revizijo, da je zahteva naročnika, izdana na podlagi 54. člena ZJN-1 "nekakšen preiskovalni postopek" zoper vlagatelja ter da si je naročnik to pravico "mimo predpisov in lastne razpisne dokumentacije" je torej neutemeljena. Vlagateljevo navajanje, da bi se moral naročnik poslužiti drugih dovoljenih preverjanj, ne pa zahtevati zgolj predložitev poslovnih pogodb, kot da je to edini način za pridobivanje referenc, pa je potrebno zavrniti na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN kot prepozno, saj bi moral vlagatelj na to opozoriti (z vložitvijo zahtevka za revizijo) takoj, ko je tako zahtevo naročnika dobil, ne pa šele po odločitvi naročnika o (ne)oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko ni upošteval predloženih referenc v vlagateljevi ponudbi, in ko je posledično štel vlagateljevo ponudbo za nepravilno. Ker ponudba vlagatelja ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, te ponudbe ni mogoče šteti za pravilne v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, zavrne. Postopek oddaje javnega naročila je namreč izredno formalen in strog, saj se le na ta način zagotovi enakopravno obravnavanje ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 13. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije".

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik pri sprejemu odločitve, da javni razpis ni uspel, ravnal skladno z določili razpisne dokumentacije in ZJN-1, zaradi česar je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z določili prvega odstavka 23. člena ZRPJN, kot neutemeljenega zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 04.01.2005


Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška c. 29, Ljubljana
- Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska 106, Ljubljana
- MF, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran