018-317/04 Energetika Ljubljana d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99,110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu ob sodelovanju višje svetovalke Vide Kostanjevec v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izbiro izvajalca za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije ter pridobitev gradbenega dovoljenja za predelavo rezervoarjev za mazut (36.000 m3) z namenom spremembe namembnosti hranjenja goriva (namesto mazuta ekstra lahko kurilno olje) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Genera, d.o.o., Podmilščakova 18, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Avrelija Barle Kuk, Slovenska 55a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Energetika Ljubljana d.o.o., Podmilščakova 18, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.12.2004

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na odločitev naročnika o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na domnevne nepravilnosti v ponudbi ponudnika Nafta - inženiring d.o.o., Rudarska ulica 1, Lendava, zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 88-90/04, pod štev. objave Ob - 21674/04 (popravek Ur.l RS, štev. 93/04, Ob - 22159/04), objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije ter pridobitev gradbenega dovoljenja za predelavo rezervoarjev za mazut (36.000 m3) z namenom spremembe namembnosti hranjenja goriva (namesto mazuta ekstra lahko kurilno olje).

Naročnik je dne 13.10.2004 sprejel Sklep o oddaji naročila, štev. PDO-37/04, s katerim je vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju Nafta - inženiring d.o.o., Rudarska ulica 1, Lendava (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom z dne 20.10.2004 zahteval izdajo obrazloženega obvestila v skladu z 2. odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, štev. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).

Naročnik je dne 9.11.2004 sprejel Obrazloženo obvestilo, štev. PDO-37/04, s katerim je vlagatelju pojasnil razloge za zavrnitev njegove ponudbe in za izbiro ponudbe izbranega ponudnika.

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo z dne 19.11.2004.
Pod 1. točko zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnikova odločitev o tem, da naj bi bila njegova ponudba nepravilna, napačna. Vlagatelj se ne strinja z ugotovitvijo naročnika, da njegova ponudba ne izpolnjuje razpisnega pogoja, ki zahteva, da ima med zaposlenimi delavci (svojimi ali pri podizvajalcu) zaposlenega dipl. inž. gradb., saj iz predloženega dokazila - obrazca M-3 to ne izhaja. Vlagatelj trdi, da je v ponudbi navedel seznam zaposlenih projektantov gradbene in arhitekturne stroke z opravljenim strokovnim izpitom za projektiranje, delavce zaposlene pri podizvajalcu za gradbeni del Spina d.o.o., Novo mesto, ki so po izjavi ponudnika zaposleni za nedoločen čas, za resničnost tam navedenih podatkov pa je pod kazensko in materialno odgovornostjo jamčil zakoniti zastopnik ponudnika. Vlagatelj navaja, da je naročnik v točki 3.3.4. kot listinski dokaz zahteval predložitev obrazca M-1/M-2 oziroma M-3 v primeru sprememb ter da je vlagatelj ravnal natančno po razpisu in predložil obrazec M-3, ker je zadnji veljaven, poleg tega pa je za iste delavce predložil tudi potrdilo o vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS. Vlagatelj opozarja, da je obrazec M-3 javna listina ter da ponudnik za potrebe razpisa ne more dopolnjevati podatkov vpisanih v obrazcu podizvajalca, ki se izpolnjuje za potrebe evidenc pri ZPIZ. Iz predloženega obrazca je po vlagateljevem mnenju nesporno razvidno, da so navedeni delavci v delovnem razmerju pri njegovem podizvalcu, v kolikor pa je za naročnika kljub temu obstajal dvom o izpolnjevanju pogoja glede potrebnih kadrov za izvedbo naročila, bi moral po vlagateljevem mnenju zahtevati pojasnilo v skladu s 54. členom ZJN-1. Vlagatelj meni, da bi bila ob pravilnem vrednotenju njegova ponudba najugodnejša ter s tem utemeljuje svoj pravni interes. Vlagatelj tudi trdi, da je izbrani ponudnik ponudil več kot 50 % nižjo ceno od (tretjega sodelujočega) ponudnika, ki ima večje izkušnje od njega in več kot 40 % nižjo ceno kot vlagatelj, takšna cena pa je po vlagateljevem prepričanju nesporno neobičajno nizka cena, pri čemer iz obrazložitve izbire ni razvidno, ali je naročnik skladno s 53. členom ZJN-1 zahteval podrobno obrazložitev ponudbe. Vlagatelj kot strokovno kvalificiran ponudnik trdi, da za ceno kot jo je ponudil izbrani ponudnik ni mogoče kvalitetno in v celoti izvesti oddanega naročila.
Pod 2. točko zahtevka za revizijo vlagatelj trdi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna ter s tem v zvezi navaja, da je na podlagi delnega vpogleda v omenjeno ponudbo dne 17.11.2004 v njej odkril vrsto pomanjkljivosti. Tako je ugotovil, da bila družba izbranega ponudnika ustanovljena dne 20.5.2003 (ustanovitelj je družba Nafta Lendava) ter da je kot pravni subjekt začela dejansko poslovati dne 1.7.2003. Vlagatelj trdi, da izbrani ponudnik ni predložil v točki 3.2.1. razpisne dokumentacije zahtevane izjave o tem, da poslovanje ponudnika ne vodi izredna uprava. Vlagatelj dalje meni, da izbrani ponudnik s Prilogo št. 8 ni dokazal da razpolaga z licenco za softverski program ACAD, saj iz predloženega potrdila ni razviden obseg kupljene opreme, na njem ni navedena številka licence za programski paket ACAD-a za Nafto-inženiring, niti ni iz potrdila razvidno, ali je potrdilodajalec uradni distributer programske opreme ACAD za Slovenijo. Vlagatelj je prepričan, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi iz razlogov, ki se nanašajo na Prilogo št.9 (Zaposleni in zahtevana izobrazba), saj priložene kopije obrazcev M-1 /M-2 po njegovem mnenju vzbujajo sum o tem, kdaj je bilo kaj popravljeno in vpisano, prav tako pa je izbrani ponudnik za dva kadra predložil potrdila IZS, ki so bodisi nepravilna oziroma neveljavna, zaradi česar iz omenjenih dokazil ni možno ugotoviti ali izbrani ponudnik dejansko izpolnjuje predpisane pogoje. Vlagatelj dalje meni, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje minimalnega kriterija iz člena 3.3.5 razpisne dokumentacije, da mora imeti izdelan v obdobju od leta 1999 do objave razpisa najmanj en projekt PGD in en projekt PVO. Ponudba izbranega ponudnika je po vlagateljevem mnenju nepravilna tudi zato, ker ne vsebuje niti enega veljavnega potrdila referenčnega naročnika, saj so vsa priložena potrdila, ki jih je potrdila družba Nafta Lendava, z datumom izdelave projektne dokumentacije pred 1.7.2003, neveljavna, prav tako pa so neveljavna vsa priložena potrdila družbe Petrol d.d., Sektor investicije, iz katerih ni razvidno, kdo jih je v resnici podpisal. Vlagatelj še navaja, da je v izbrani ponudbi priloženi vzorec pogodbe podpisan in žigosan samo na zadnji strani in ne, kakor predpisuje razpisna dokumentacija, vsaka stran vzorca pogodbe. Vlagatelj ponovno opozarja tudi na ceno izbranega ponudnika in trdi, da je ponudbena cena nerealna, poleg tega pa je po njegovem mnenju nepopolna tudi po obsegu ponujenih del in kot taka ne ustreza pogojem razpisa. Nadalje vlagatelj meni, da niso veljavni dokumenti, ki se nanašajo na podizvajalca izbranega ponudnika, kajti izjavo podizvajalca in pogodbo o poslovnem sodelovanju ni podpisal pooblaščeni zastopnik družbe, temveč nekdo zanj, pri čemer ime iz podpisa ni ugotovljivo, pooblastilo pa ni priloženo. Na koncu vlagatelj opozarja še, da iz priložene kopije zavarovalne police izbranega ponudnika ni razvidno minimalno zahtevano zavarovanje za projektantsko odgovornost po ZGO-1 v višini 10.000.000 SIT ter da je priložena zavarovalna polica le za zavarovanje ev. škode pri montaži in še to samo na znesek do 5.000.000 SIT po škodnem primeru, prav tako pa ni dokazila o zavarovanju projektantske odgovornosti za podizvajalca. Po prepričanju vlagatelja je iz vseh navedenih napak razvidno, da je izbrana ponudba nepravilna in bi morala biti izločena iz postopka vrednotenja ter da je posledično tudi izpodbijani sklep o oddaji javnega naročila napačen. Vlagatelj zato predlaga, da naročnik delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila in naročilo odda najugodnejšemu ponudniku, ki je oddal pravilno ponudbo, t.j. vlagatelju, oziroma podredno, da naročnik odstopi revizijo Državni revizijski komisiji.

Naročnik je s sklepom (brez opr. štev.), z dne 7.12.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da je vlagateljevo ponudbo izločil na podlagi 3. alinee 2. člena in 1. alinee 4. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo, saj iz predloženega dokazila vlagatelja ne izhaja, da ima njegov podizvajalec za nedoločen čas zaposlenega univ. dipl. inž. gradb., kar pa je naročnik določil kot pogoj v točki 3.3.4. "Zaposleni in zahtevana izobrazba". Naročnik meni, da je vlagatelj napačno interpretiral izpodbijani sklep, saj naročnik ne trdi, da vlagatelj oziroma njegov podizvajalec nima za nedoločen čas zaposlenega univ. dipl. inž. gradb., ampak zgolj, da tega ni dokazal, kot to zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji. Naročnik navaja, da je v točki 3.3.4. jasno določil, da mora ponudnik kot dokazilo o zapos1itvi za nedoločen čas predložiti predpisan obrazec M-l ali M-2, v primeru sprememb pa obrazec M-3, pri čemer so iz obrazca M-3 razvidne zgolj spremembe in bi kot samostojno dokazilo o zaposlitvi za nedoločen čas zadoščal le, če bi prišlo do spremembe iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Naročnik navaja, da v ponudbi vlagatelja obrazec M-3 ne izkazuje tovrstne spremembe, zato bi moral vlagatelj predložiti drug ustrezen obrazec, iz katerega bi bil podatek o delovnem razmerju jasno razviden. Po naročnikovem mnenju je nejasna argumentacija vlagatelja, zakaj je kot dokazilo o delovnem razmerju za nedoločen čas predložil obrazec M-3, če ta podatek iz njega ni razviden, lahko pa bi predložil drug ustrezen obrazec (M-l ali M-2, kot je jasno navedel naročnik v razpisni dokumentaciji), pa tega ni storil. Naročnik meni, da je z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ravnal skladno z 42.a členom ZJN-l, ki v 1. odstavku določa dolžnost naročnika, da izloči iz postopka ponudbo ponudnika, ki ne dokaže izpolnitve postavljenih kadrovskih pogojev. V zvezi s tem naročnik ponovno poudarja, da vlagatelj ni dokazal izpolnitve pogoja, saj ni predložil ustreznega dokazila. Zgolj izjava s seznamom delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, pač ne more zamenjati uradnega obrazca kot dokazila. Naročnik je namreč tak način dokazovanja navedel kot svoj pogoj, z upoštevanjem zgolj izjave vlagatelja pa bi neupravičeno povzročil diskriminacijo med ponudniki.
Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljevimi trditvami v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi izbrane ponudbe. Navedba vlagatelja, da je izbrana ponudba v točki 3.2.1. nepopolna iz razloga, ker izbrani ponudnik ni predložil zahtevane izjave o tem, da poslovanja ne vodi izredna uprava, po naročnikovem mnenju ne drži, saj je zahtevana izjava priložena v prilogi 4, zato je ponudnik ni ponovno prilagal še k prilogi 5. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja pod točko 3.3.3. "Ustrezna programska oprema" iz razloga, ker s prilogo 8 ni izkazan obseg kupljene opreme, niti na njem ni navedena številka licence za programski paket ACAD, iz priloženega potrdila pa tudi ne izhaja, da je potrdilodajalec uradni distributer programske opreme ACAD za Slovenijo, naročnik izjavlja, da v razpisni dokumentaciji pod prilogo 8 nikakor niso postavljene takšne zahteve, katerih kršitev oziroma neizpolnitev vlagatelj očita izbrani ponudbi, temveč je naročnik od ponudnikov zahteval zgolj predložitev veljavne pravice uporabe programske opreme, in sicer od uradnega distributerja za Slovenijo, pri čemer predloženi dokument, podpisan s strani uradnega distributerja za Slovenijo, potrjuje lastništvo in veljavno pravico uporabe programa ACAD, saj dokument o licenci za uporabo programa ACAD kot tak ne obstaja. Naročnik dodaja, da je ponovno preveril status družbe, ki je izbranemu ponudniku izdala potrdilo in ugotovil, da ima družba Basic d.o.o. status ASC (Autodesk System Center), kar pomeni Usposobljenost za prodajo, vzdrževanje in izobraževanje na najvišjem nivoju, s čimer je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo iz razpisne dokumentacije.
V zvezi s trditvijo vlagatelja, da izbrana ponudba ni pravilna niti v točki 3.3.4. "Zaposleni in zahtevana izobrazba", naročnik navaja, da ni podvomil v pristnost obrazcev M-l, M-2, saj so le-ti izpolnjeni skladno s predpisi, zavrača pa tudi trditve vlagatelja o domnevni neveljavnosti potrdila o izpolnjevanju pogojev za odgovornega projektanta, saj podizvajalec izbranega ponudnika za nedoločen čas zaposluje univ. dipl. inž. gradb., ki izpolnjuje pogoje po 45. členu ZGO-l, kar je ponudnik izkazal s predložitvijo odločbe Inženirske zbornice Slovenije (IZS) z dne 21.4.1998, ki potrjuje, da je tam navedeni kader član IZS ter vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev. Naročnik navaja, da 42. člen Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur.l. RS, št. 66/2004) v 2. točki določa, da dokazilo o tem, da odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti izpolnjujejo predpisane pogoje, ne sme biti starejše od šest mesecev, omejitev pa ne velja, če je posameznik že vpisan v evidenčno knjigo imenika pristojne poklicne zbornice, saj omenjeni pravilnik izrecno določa "â?? razen, če je posameznik že vpisan v evidenčno knjigo imenika pristojne poklicne zbornice ...". Naročnik dodaja, da je svoje stališče preveril še na IZS, kjer so potrdili veljavnost sporne odločbe, zato izbrani ponudnik izpolnjuje tudi pogoj iz točke 3.3.4.. V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na domnevno neveljavnost tistih referenc izbranega ponudnika, katere je potrdila družba Nafta - Lendava, naročnik poudarja, da tovrstnih omejitev v razpisni dokumentaciji ni postavil ter da je zato dolžan upoštevati vse reference, katere ponudnikom potrjujejo njihovi pravni predniki. Glede na to, da je pred 1.7.2003 projektiranje izvajala služba za razvoj in projektiranje v sklopu družbe Nafta - Lendava, sedaj pa je ta služba del družbe Nafta - Inženiring, navedeno dejansko pomeni, da so referenčne projekte pred datumom 1.7.2003 opravili projektanti izbranega ponudnika, pred datumom 1.7.2003 pa je izbrani ponudnik dejansko nastopal v vlogi investitorja in projektanta, kar je skladno z razpisno dokumentacijo dopustno. V zvezi z dejstvom, da vlagatelj izpodbija še veljavnost v tabeli navedene reference referenčnega naročnika, ki se nanaša na izdelavo projektne dokumentacije PZI/PID in ne PGD, naročnik dodaja, da je to ugotovil že ob vrednotenju ponudbe ter da zato te reference ni upošteval. Kar zadeva domnevno sporne reference, katere je potrdila družba Petrol d.d. (podpisala naj bi jih nepooblaščena oseba), naročnik navaja, da tega ni preverjal, saj imajo vsa referenčna potrdila žig družbe Petrol d.d., zaradi česar ta potrdila družbo Petrol d.d. zavezujejo. Naročnik dalje navaja, da je izbrani ponudnik v resnici namesto vsako stran, podpisal in žigosal samo zadnjo stran vzorca pogodbe, vendar dodaja, da je temu navkljub presodil, da ne gre za takšno nepravilnost, da bi bilo zaradi le-te mogoče ponudbo izločiti kot nepravilno, saj je celoten vzorec pogodbe povezan z vrvico, s čimer je izbrani ponudnik izkazal strinjanje s celotnim vzorcem pogodbe. Naročnik zavrača trditve vlagatelja, ki se nanašajo na strukturo cene izbranega ponudnika in poudarja, da se instituta neobičajno nizke cene, kot ga ureja ZJN-1 v 53. členu, lahko posluži zgolj naročnik sam ter da neizbranemu ponudniku zakon ne daje možnosti zahtevati od naročnika, naj preveri cene drugih ponudnikov, niti ne more zahtevati izločitve ponudbe z domnevno neobičajno nizko ceno. Naročnik dodaja, da je v konkretnem primeru presodil, da izbrana ponudba ne vsebuje neobičajno nizkih cen, zato tudi ni zaprosil za obrazložitev posameznih postavk cene. V zvezi z vlagateljevim ugovarjanjem verodostojnost podpisov na izjavi podizvajalca ponudnika in na pogodbi o poslovnem sodelovanju ponudnika s podizvajalcem, naročnik vztraja na enakem stališču, kot ga je izrazil že zgoraj, v zvezi z referenčnimi potrdili družbe Petrol d.d.. Dokumenti so žigosani in podpisani, zato so tudi veljavni. Naročnik navaja tudi, da ima izbrani ponudnik v nasprotju s trditvami vlagatelja ustrezno zavarovanje projektantske odgovornosti, saj iz zavarovalne police, kopija katere je kot priloga 19 sestavni del ponudbe, izhaja, da ima odgovornost zavarovano celo nad zneskom, določenim v ZGO-l in sicer pod šifro 1111 (gr. obj., odg. za fizične poškodbe, vr.) za 5.000.000 SIT, pod šifro 1112 (gradbeni objekti, odg. konzaltinga, vr.) za 5.000.000 SIT, pod šifro 1221 (vgr. oprema, odg. za fizične poškodbe, vr.) za 27.000.000 SIT in pod šifro 1222 (vgrajena oprema, odg. konzaltinga, vr. p) za 27.000.000 SIT. s tem je izpolnjen pogoj iz ZGO-l.

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.12.2004, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 14.12.2004 na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je najprej preverila trditev vlagatelja, ki naročniku očita (1. točka zahtevka za revizijo), da je neutemeljeno izločil njegovo ponudbo kot nepravilno.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena (Definicije pojmov) določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)pravilna, je dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. V primerih, ko naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da posamezna ponudba ne izpolnjuje vseh njegovih zahtev iz razpisne dokumentacije, je takšno ponudbo dolžan zavrniti kot nepravilno (2. odstavek 76. člena ZJN-1), v nasprotnem primeru pa jo je dolžan sprejeti v postopek ocenjevanja.

V obravnavanem primeru je iz pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji štev. PDO-37/04, v poglavju 3.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ("Pogoji po 42. a členu ZJN-1"), pod točko 3.3.4 ("Zaposleni in zahtevana izobrazba - priloga 9") zapisal naslednjo zahtevo:
"Ponudnik mora imeti za nedoločen čas redno zaposlene najmanj 3 (tri) delavce, od tega enega univ. dipl. inž. stojne stroke, ki po 45. členu ZGO-l izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta.
Od ponudnika se tudi zahteva, da mora zagotoviti enega univ. dipl. inž. gradbene stroke in enega univ. dipl. inž. elektro stroke, ki po 45. členu ZGO-l izpolnjujeta pogoje za odgovornega projektanta.
V kolikor teh projektantov (univ. dipl. inž. gradbene stroke in univ. dipl. inž. elektro stroke) ne zaposluje sam, jih mora imeti za nedoločen čas zaposlene njegov prijavljeni podizvajalec.
V primeru, da ponudnik sam ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za odgovornega vodjo del, mora predložiti ustrezen dokument po 29. členu ZGO-1.
Ponudnik mora v prilogi 9 svoje ponudbene dokumentacije predložiti:
- kot dokazilo o redni zaposlitvi za nedoločen čas kopijo M-l / M-2 obrazca oziroma v primeru sprememb M-3 obrazca, ki so predpisani v Uradnem listu RS, št. 76/98; v primeru, da odgovorne projektante zaposluje njegov prijavljeni podizvajalec, pa mora predložiti ustrezne obrazce za podizvajalca;
- kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja za odgovornega projektanta mora ponudnik predložiti ustrezne dokumente v skladu s drugo točko 45. člena ZGO-1 za vse zahtevane strokovne delavce."

Zahtevo iz razpisne dokumentacije, da mora imeti ponudnik (sam ali njegov prijavljeni podizvajalec) za nedoločen čas zaposlene enega univ. dipl. inž. gradbene stroke, je potrebno obravnavati kot pogoj v smislu 10. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj "â?? element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Ker se (ne)izpolnjevanje (obveznih in drugih) pogojev za sodelovanje v posameznem postopku oddaje javnega naročila presoja izključno na podlagi listinskih dokazov, ki jih morajo ponudniki predložiti naročniku v svojih ponudbah na takšen način, kot je to za posamezni pogoj zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji, je morala Državna revizijska komisija v revizijskem postopku ugotoviti, ali je vlagatelj izpolnjevanje spornega pogoja dokazal tako, kot je bilo v obravnavanem primeru od njega zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Po pregledu ustreznih delov ponudbene dokumentacije vlagatelja (Ponudba št. P-1714-0408-ivk - Priloga št. 9) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je le-ta v svoji ponudbi med drugimi ponudbenimi dokumenti naročniku predložil dva seznama kadrov, in sicer "Seznam zaposlenih projektantov za strojne in elektro inštalacije, z opravljenim strokovnim izpitom za projektiranje, ki so vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije in ki so pri Genera d.o.o., Podmilščakova ulica 18, Ljubljana zaposleni za nedoločen čas" ter "Seznam zaposlenih projektantov gradbene in arhitekturne stroke, z opravljenim strokovnim izpitom za projektiranje, ki so vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS in ki so pri našem podizvajalcu za gradbeni del Spina Novo mesto d.o.o., Reslova 7, Novo mesto, zaposleni za nedoločen čas". Za vse kadre, ki so navedeni v prvem seznamu (osebe, zaposlene pri vlagatelju), je vlagatelj priložil v razpisni dokumentaciji zahtevana dokazila (kopije obrazcev M-l / M-2), iz katerih je razviden podatek o redni zaposlitvi za nedoločen čas, vendar pa med tam navedenimi kadri ni navedenega nobenega kadra z v razpisni dokumentaciji zahtevano izobrazbo univ. dipl. inž. gradbene stroke, zato na podlagi navedenega seznama ni mogoče šteti, da je vlagatelj dokazal izpolnjevanje pogoja, ki zahteva zaposlitev za nedoločen čas za vsaj enega univ. dipl. inž. gradbene stroke. V drugem predloženem seznamu (osebe, zaposlene pri podizvajalcu Spina d.o.o., Novo mesto) je vlagatelj res navedel dva univ. dipl. inž. gradbene stroke (odg. projektanta), s čimer bi dejansko lahko izpolnil sporni pogoj iz točke 3.3.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, vendar le v primeru, če bi izpolnjevanje tega pogoja dokazal na takšen način, kot ga je naročnik izrecno zahteval v razpisni dokumentaciji - to je s "â?? kopijo M-l / M-2 obrazca oziroma v primeru sprememb M-3 obrazca, ki so predpisani v Uradnem listu RS, št. 76/98;". Iz pregleda ponudbene dokumentacije vlagatelja je razvidno, da je vlagatelj za vsako od (štirih) oseb, ki so navedene v seznamu kadrov podizvajalca Spina d.o.o., Novo mesto, priložil tudi kopije obrazcev M-3 ("Potrdilo o spremembi podatkov med pokojninskim in invalidskim ter zdravstvenim zavarovanjem"), pri čemer pa so (razen za ga. K.F., univ.dipl.ing.arh.) v teh obrazcih ostale neizpolnjene vse tiste rubrike, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali so imenovane osebe pri zavezancu za prispevek zaposlene za določen ali nedoločen čas.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju Državna revizijska komisija zaključuje, da je ugotovitev naročnika o tem, da vlagatelj v obravnavanem primeru v svoji ponudbi ni pravilno predložil listin, ki jih je naročnik zahteval kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja, da mora imeti (sam ali s podizvajalcem) zaposlenega vsaj enega univ. dipl. inž. gradbene stroke za nedoločen čas, pravilna. Državna revizijska komisija se pridružuje mnenju naročnika, da je vlagatelj očitno napačno interpretiral naročnikove argumente, s katerimi je le-ta utemeljil svojo odločitev o izločitvi njegove ponudbe. Naročnik o (ne)pravilnosti vlagateljeve ponudbe namreč ni odločal (kot mu to očita vlagatelj) na podlagi ugotovitve, da naj vlagatelj med zaposlenimi delavci (svojimi ali pri podizvajalcu) ne bi imel za nedoločen čas zaposlenega univ. dipl. inž. gradb., temveč je o tem presojal na podlagi v razpisni dokumentaciji zahtevanih dokazil, s katerimi je bil vlagatelj dolžan omenjeno dejstvo dokazati. Ker je naročnik pri pregledu priloženih dokazil (obrazci M-3) ugotovil, da vlagatelj spornega dejstva (zaposlitve univ. dipl. inž. gradb. za nedoločen čas) ni dokazal na takšen način, kot je naročnik od ponudnikov izrecno zahteval v razpisni dokumentaciji, tudi ni mogoče šteti, da je vlagateljeva ponudba pravilna v smislu določil ZJN-1. Kot rečeno, ZJN-1 izrecno določa, da je "pravilna" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ker je v obravnavanem primeru nedvomno ugotovljeno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja zaposlitve za nedoločen čas zahteval predložitev kopije ustreznih obrazcev (predpisanih s Pravilnikom o obrazcih prijav podatkov za matično evidenco o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja), ki dokazujejo izpolnjevanje omenjenega pogoja ter ob ugotovitvi, da v obrazcih (M-3), ki so priloženi k vlagateljevi ponudbi, ni podatka o delovnem razmerju za univ. dipl. ing. gradbene stroke, je potrebno šteti, da sporni pogoj iz razpisne dokumentacije v vlagateljevi ponudbi formalno ni izpolnjen, zaradi česar njegovo ponudbo na tej podlagi ni mogoče obravnavati kot "pravilno ponudbo" v smislu 13. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1. Ob navedenem je vlagateljevo ponudbo tudi po mnenju Državne revizijske komisije potrebno šteti kot nepravilno ter jo je iz tega razloga na podlagi določbe 2. odstavka 76. člena ZJN-1 potrebno zavrniti.

Kar zadeva očitke vlagatelja o domnevno neobičajno nizki ceni, ki jo je ponudil izbrani ponudnik v svoji ponudbi (vlagatelj trdi, da za ponujeno ceno ni mogoče kvalitetno in v celoti izvesti predmetnega javnega naročila), Državna revizijska komisija opozarja na že večkrat zavzeto stališče, da je oblikovanje ponudbenih cen v prvi vrsti stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov. Ponudbena cena je namreč eden od bistvenih elementov konkurenčnosti na prostem trgu blaga in storitev, zagotovitev konkurenčnosti v postopkih oddaje javnih naročil pa obenem omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje. Zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno, zavrne. ZJN-1 v 1. odstavku 53. člena (Neobičajno nizka cena) določa, da mora naročnik "â?? če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene â??. preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti". V 2. odstavku istega člena ZJN-1 je določeno, da naročnik "â?? lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka, storitve ali izvedbo gradnje". Iz besedila citiranih določb ZJN-1 izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan k temu, da bi moral od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak mora to storiti le v primerih, ko sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: (1.) ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka" in (2.) naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak jo (zaradi svojih dvomov o možnosti izvedbe javnega naročila za ponujeno ceno) želi zavrniti. Iz besedila zakona je tako razvidno, da se opisani postopek nanaša (le) na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika v primeru, ko bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja izključno zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". ZJN-1 ne vsebuje pravil o tem, katero ceno je v danih okoliščinah posameznega primera potrebno šteti za "neobičajno nizko", zato je potrebno šteti, da je zakonodajalec oceno o tem, ali je ponujena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, v celoti prepustil poslovni presoji naročnika. Ob vsem navedenem je potrebno zaključiti, da ima naročnik v skladu z določilom 1. odstavka 53. člena ZJN-1 res možnost preveriti realnost ponudbene cene posameznega ponudnika - vendar je to dolžan storiti le v primeru, če sam oceni, da je ponujena cena tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. V obravnavanem primeru iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da naročnik očitno ni imel pomislekov o realnosti ponujenih cenovnih postavk v predračunu izbranega ponudnika (da torej sam ne dvomi v to, da bo naročilo izvedeno po ponujeni ceni), naročniku tudi ni mogoče očitati da je s tem, ko ni preverjal realnosti njegove ponudbene cene, ravnal v nasprotju z določilom 1. odstavka 53. člena ZJN-1.

Ob vsem doslej navedenem je bilo potrebno očitke vlagatelja pod 1. točko zahtevka za revizijo v skladu z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljene.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Kar zadeva vlagateljev očitek (2. točka zahtevka za revizijo), ki se nanaša na domnevne nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da (celo v primeru, če bi se njegovi očitki v tej smeri izkazali za utemeljene) vlagatelju ni bila in mu tudi ne bi mogla biti povzročena nikakršna škoda, zaradi česar mu v tem delu ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka.

ZRPJN v 1. odstavku 9. člena (Aktivna legitimacija v postopku revizije) določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) (vsaj potencialno možnost za) nastanek škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika. Medtem ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, pa je vendarle potrebno ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih naročniku očita pod 2. točko zahtevka za revizijo, dejansko izključena. Kot je ugotovil že naročnik v fazi formalnega pregleda vsebine vlagateljeve ponudbe (naročnikove ugotovitve pa so potrdili tudi zaključki Državne revizijske komisije v revizijskem postopku), le-to zaradi ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče obravnavati kot "pravilno ponudbo" v smislu 13. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1, zaradi česar jo je v skladu z določbo 2. odstavka 76. člena ZJN-1 potrebno zavrniti. Navedeno pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se ponudba izbranega ponudnika na podlagi njegovih očitkov naročniku pod 2. točko zahtevka za revizijo izkazala za nepravilno) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda.

Ob navedenem je morala Državna revizijska komisija očitke vlagatelja pod 2. točko zahtevka za revizijo v skladu z 1. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 29.12.2004


Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Energetika Ljubljana d.o.o., Podmilščakova 18, Ljubljana
- odvetnica Avrelija Barle Kuk, Slovenska 55a, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana
- Nafta - inženiring d.o.o., Rudarska ulica 1, Lendava

Natisni stran