Na vsebino
EN

018-156/04 Javni stanovanjski sklad MOL

Številka: 018-156/04-22-1327
Datum sprejema: 22. 7. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana dr. Aleksija Mužine, kot predsednika senata, članice mag. Marije Bezovšek kot poročevalke in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt, kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "pridobitev natečajne rešitve idejnih zasnov za arhitekturo, krajinsko arhitekturo, konstrukcijski del, strojne in električne instalacije z opremo ter telekomunikacije in izbira izvajalca za izdelavo kompletne projektne dokumentacije (IDP, PGD, PZR in PZI) in tehnične dokumentacije (PID, PVO in PVUE) za arhitekturo, krajinsko arhitekturo, gradbene konstrukcije, strojne in električne instalacije z opremo, telekomunikacije in potrebne študije za stanovanjsko poslovne objekte A3, B1, V1 v funkcionalni enoti F3 v Zeleni jami v Ljubljani" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje API d.o.o., Zemljemerska 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.07.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na izvedbo odprtega postopka oddaje javnega naročila z natečajem, zavrže.

2. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25.08.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za pridobitev natečajne rešitve idejnih zasnov za arhitekturo, krajinsko arhitekturo, konstrukcijskih del, strojne in električne inštalacije z opremo ter telekomunikacije in izbora izvajalca za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za izgradnjo stanovanjsko poslovnih objektov A3, B1, V1 v funkcionalni enoti F3 v območjih urejanja MS 1/2 -1 in MR 1/1 Zelena jama, Ljubljana. Naročnik je dne 25.08.2003 s sklepom o imenovanju žirije, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD) imenoval žirijo za predmetni postopek oddaje javnega naročila. Dne 12.09.2003 je naročnik v Uradnem listu RS, št. 89/03, pod številko objave Ob-101691, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila.
Iz zapisnika posebne komisije o dospelosti in odpiranju ponudb ter pregledu pravilnosti vsebine samo 3 mape za izbor najugodnejšega ponudnika za pridobitev natečajnih rešitev, št. 361-7012/01 z dne 20.11.2003, je razvidno, da je do roka za oddajo ponudb naročnik prejel osem ponudb ter da je komisija najprej ugotavljala, ali so ponudbe pravilno označene in pravilno oddane, pri odpiranju ponudb pa zgolj ugotavljala ali ponudbe vsebujejo tri mape in tri kuverte. Navedenega zapisnika naročnik ni posredoval ponudnikom.

Iz zaključnega poročila žirije za ocenjevanje natečajnih rešitev za predmetno javno naročilo, št. MD-361-7094/01, z dne 15.12.2003, izhaja, da je žirija ocenjevala vseh osem natečajnih rešitev, za katere je posebna komisija ugotovila, da so pravilno označene ter da so prispele pravočasno.

Naročnikova strokovna komisija za izvedbo javnega naročila z natečajem je dne 06.01.2004 sprejela poročilo, št. JR-5/03-MD, v katerem je ugotovila, da je naročnik prejel osem pravočasnih in pravilno označenih ponudb, da pa nobena ponudba ni primerna oziroma pravilna. Naročnik je dne 07.01.2004 na podlagi 21. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) in 3. točke 97. člena ZJN-1 v povezavi s 1. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1 sprejel sklep o oddaji naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD).

Naročnik je dne 07.01.2004 izdal obvestilo o zaključku postopka za oddajo javnega naročila "javni razpis z natečajem za pridobitev natečajne rešitve idejnih zasnov za arhitekturo, krajinsko arhitekturo, konstrukcijskih del, strojne in električne inštalacije z opremo ter telekomunikacije in izbora izvajalca za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za izgradnjo stanovanjsko poslovnih objektov A3, B1, V1 v funkcionalni enoti F3 v območjih urejanja MS 1/2 -1 in MR 1/1 Zelena jama, Ljubljana" in pričetku postopka za oddajo predmetnega javnega naročila s pogajanji, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD), iz katerega je razvidno, da naročnik ni izbral najugodnejšega ponudnika ter da bo nadaljeval postopek po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Dne 16.01.2004 je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem med drugim navaja, da bi naročnik v skladu z določili iz razpisne dokumentacije in ZJN-1 moral ponudbo pod šifro 21858 izločiti kot nepravilno opremljeno, ker ni vsebovala treh kuvert. Naročnik je s sklepom, št. 361-7094/01, z dne 28.01.2004, zahtevku za revizijo ugodil. Naročnik je z dopisom št. 361-7094/01, z dne 03.02.2004, ponudnikoma Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o., Ljubljana, ki sta oddala ponudbo pod šifro 21858, posredoval sklep, s katerim je zahtevku za revizijo vlagatelja ugodil, št. 361-7094/01, z dne 28.01.2004. Ponudnika Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o., Ljubljana sta dne 09.02.2004 vložila "predlog za izdajo popravnega sklepa podredno pritožba" zoper sklep naročnika, št. 361-7094/01, z dne 28.01.2004, ter predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Naročnik je dne 10.03.2004 izdal sklep, št. 361-7094/01, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Ponudnika Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o., Ljubljana sta v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 15.03.2004, obvestila naročnika, da vztrajata pri zahtevku za revizijo ter da bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je ob presojanju utemeljenosti zahtevka za revizijo tako ugotovila, da je naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila kršil določila razpisne dokumentacije in načelo enakopravnosti med ponudniki (7. člen ZJN-1), zato je v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila (sklep št. 018-62/04-22-575, z dne 29.3.2004) ter naročniku naložila, da mora pri ponovni presoji pravilnosti vseh ponudb upoštevati določila razpisne dokumentacije in ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa ter na tej podlagi izdati novo obvestilo o oddaji javnega naročila.

Naročnik je, upoštevajoč zgoraj navedeni sklep Državne revizijske komisije, z dopisom št. 361-7094/01-JR-5/03, z dne 15.04.2004, vse ponudnike obvestil, da bo nadaljeval postopek za izbor najugodnejšega ponudnika po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s prvo točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1, v povezavi s prvo točko drugega odstavka 20. člena ZJN-1 in 3. točko 97. člena ZJN-1, z nespremenjeno razpisno dokumentacijo in hkrati ponudnike pozval, da svojo ponudbo ustrezno dopolnijo, v segmentih, navedenih v povzetku poročila strokovne komisije, št. JR-5/03-MD, z dne 06.01.2004 in priložijo novo bančno garancijo za resnost ponudbe (veljavno do 06.08.2004) in izjavo o novi opciji ponudbe. Naročnik je vse ponudnike z dopisom, št. 361-7094/01-JR-5/03, z dne 29.04.2004 obvestil, da skrajšuje opcijo ponudbe in s tem tudi veljavnost bančne garancije na 30.06.2004. Naročnik je dne 06.05.2004 izvedel javno odpiranje ponudb. Naročnik je z dopisom, št. 361-7094/01-JR-5/03, z dne 19.05.2004, vsem ponudnikom posredoval "povzetek poročila strokovne komisije za izvedbo javnega naročila z natečajem Zelena jama - postopek s pogajanji in odločitev naročnika" (št. JR-5/03-MD, z dne 14.05.2004).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.05.2004, zahteval od naročnika obrazloženo obvestilo v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1. Naročnik je z dopisom št. 361-7094/01, z dne 27.05.2004, vlagatelja obvestil, da je svojo odločitev natančno obrazložil v povzetku poročila strokovne komisije, št. 361-7094/01-JR-5/03-MD, z dne 08.04.2004, in povzetku poročila strokovne komisije za izvedbo javnega naročila Zelena jama - postopek s pogajanji in odločitev naročnika, št. JR-5/03-MD, z dne 14.05.2004, ki ju je prejel tudi vlagatelj. Naročnik obenem opozarja vlagatelja, da je dolžan ravnati v skladu s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-62/04-22-575, z dne 29.03.2004, ki ga vlagatelju tudi pošilja v prilogi.
Dne 31.05.2004 je vlagatelj z dopisom od naročnika ponovno zahteval obrazloženo obvestilo, v katerem od naročnika zahteva, da mu obrazloži, kako je strokovna komisija ocenjevala ponudbe in ali je strokovna komisija obravnavala tudi pripombe, dane na javnem odpiranju ponudb, dne 06.05.2004.
Naročnik je z dopisom, št. 361-7094/01, z dne 08.06.2004 vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo, v katerem navaja, da je strokovna komisija ocenjevala ponudbe po merilih iz razpisne dokumentacije in je tudi obravnavala pripombe, dane na javnem odpiranju ponudb, dne 06.05.2004.

Vlagatelj je dne 18.06.2004 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj naročniku očita kršitev načela zakonitosti, načela formalnosti in načela enakopravnosti med ponudniki tako določb ZJN-1, kot tudi Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02, v nadaljevanju: ZGO-1).
Vlagatelj v 1. točki zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik kršil formalnosti in zakonitosti javnega natečaja, kot ga ureja ZGO-1, saj ni ravnal skladno z razpisno dokumentacijo in ni spoštoval pravnih podlag, ki jih je navedel v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da je naročnik za predmetni javni anonimni arhitekturni natečaj v razpisni dokumentaciji v pravnih podlagah navedel, da bo pri tem postopku spoštoval predpise ZJN-1 in tudi predpise ZGO-1. Vlagatelj naročniku očita, da je le delno spoštoval določila 96. člena ZJN-1, saj je imenoval strokovno žirijo, ki je anonimno ocenjevala in izbrala strokovno najprimernejšo rešitev, pri tem pa ni spoštoval določil ZGO-1, ki v 43. členu določa, da se postopek oddaje z javnim natečajem izvaja skladno s Pravilnikom o natečajih. Vlagatelj opozarja na dejstvo, da Ministrstvo za okolje, prostor in energijo še ni objavilo novega Pravilnika o natečajih, zato obstoječi še velja. Vlagatelj tudi ugotavlja, da je ZGO-1 v razpisni dokumentaciji naveden kot pravna podlaga in da je v razpisni dokumentaciji v 3. poglavju z nazivom "Namen natečaja in programska izhodišča" Pravilnik o natečajih (ZDAS, 1996) eksplicitno naveden in torej kot tak za naročnika zavezujoč. Vlagatelj tudi prereka ugotovitev Državne revizijske komisije, ki v obrazložitvi sklepa št. 018-62/04-22-575, z dne 29.3.2004, ugotavlja, da je bilo dovolj, da so ponudbe ponudnikov v predmetnem razpisu vsebovale šifro in označbe "Natečaj Zelena jama", za tri zahtevane kuverte , ki jih ponudnika Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o., Ljubljana nista predložila, pa zapisala, da se lahko dopolnjujejo v postopku s pogajanji. Slednji v poglavju 6. točka 6.6. z nazivom "Predhodno preverjanje" določa, da se pred anonimnim ocenjevanjem preverja izpolnjevanje formalnih natečajnih zahtev, v istem poglavju točka 6.7., z nazivom "Ocenjevanje žirije" pa govori, da se k ocenjevanju ne dopusti natečajnih del, ki ne ustrezajo formalnim pogojem iz točke 6.3. z nazivom "Formalni postopek". Ponudba ponudnikov Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o., Ljubljana ni izpolnjevala formalnih natečajnih zahtev, saj ni predložila treh kuvert, zato naročnik nikakor ne bi smel pristopiti k ocenjevanju te ponudbe in ponudnika ne bi smel povabiti k nadaljevanju postopka, saj bi naročnik njuno ponudbo moral zaradi nespoštovanja formalnih pogojev in načel izločiti iz nadaljevanja postopka. Vlagatelj vztraja pri trditvi, da so pravna podlaga in pogoji, ki jih je naročnik postavil v razpisni dokumentaciji, za naročnika zavezujoči. Vlagatelj navaja, da vztraja pri očitku kršitve zakonitosti in formalnosti tega postopka in zahteva izločitev ponudbe ponudnika pod šifro 21858 (Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o., Ljubljana), katerega ponudba ni izpolnjevala formalnih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v 2. točki zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik kršil postopek s pogajanji brez predhodne objave, kot ga določa ZJN- 1. Za bistvene spremembe razpisne dokumentacije se po mnenju vlagatelja šteje spremembo tehnične rešitve, roka izvedbe naročila, spremembe količin, komercialnih pogojev ter kvalifikacijskih zahtev in pogojev. Za nebistvene spremembe razpisne dokumentacije pa se štejejo spremembe, ki izhajajo iz nujnih potreb ob izvedbi postopka, ki so posledica njegovega teka, rok za oddajo ponudb, kraj predložitve ponudb, trajanje finančnih zavarovanj. Predmet pogajanj so lahko vsi elementi vsebine pogodbe (ponudbene cene, zavarovanja, jamstva, garancije), pri čemer bi moral naročnik imeti natančno izdelano in pripravljeno strategijo za pogajanja. V predmetnem postopku s pogajanji brez predhodne objave je naročnik ravnal nezakonito, saj se s ponudnik se ni pogajal o določilih pogodbe. Pogajanja je namreč naročnik izvedel tako, da je od ponudnikov zahteval dopolnjevanje ponudbe tudi z dokumenti, ki izkazujejo kvalifikacijo in pogoje za sposobnost, kot jih opredeljuje 42. člen ZJN-1. Naročnik je tudi od ponudnikov Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear d.o.o. Ljubljana zahteval dopolnitev ponudbe (registracijo, aneks k dogovoru o sodelovanju med poslovnima partnerjema, izjavo banke o dobri izvedbi del, eno referenco (zahtevani sta bili dve), originalno potrdilo, da ponudnik Siplan, d.o.o., Ljubljana ni v postopku prisilne poravnave, v stečajnem ali likvidacijskem postopku, izjavo ponudnika, da proti ponudniku ni bila izdana pravnomočna sodna odločba, ki kaže na njegovo nestrokovnost in pa vse zahtevane obrazce rekapitulacije). ZJN- 1 v tretjem odstavku 42. členu, določa, da mora naročnik izločiti iz postopka ponudnike, ki ne izpolnjujejo pogojev 1., 2. in 3. točke prvega odstavka istega člena. Vlagatelj prav tako izpostavlja, da tudi ponudbe ostali ponudnikov niso bile pravilne. V razpisni dokumentaciji (8. točka) je naročnik natančno določil, da mora biti sestavni del ponudbe specifikacija cen, kjer morajo biti podane cene vseh zahtevanih elementov tako, da so izpolnjene vse pozicije, vmesne in končne vsote. Če ponudnik ne bo izpolnil zahtevanih pozicij iz specifikacije cen, bo njegova ponudba izločena. Na to dejstvo je vlagatelj naročnika opozoril na javnem odpiranju ponudb, ko je na zapisnik dal pisno pripombo. Na posebno zahtevo vlagatelja je naročnik to dejstvo obrazložil na ta način, da je rekapitulacijo ponudnik Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o. Ljubljana, v skupni ponudbi priložil, vendar ne na originalnih obrazcih temveč, samo izpisano na računalnik. Vlagatelj ugotavlja, da ta odgovor ne ustreza resnici in izjavlja, da je na pogajanjih zahteval vpogled v ponudbo ponudnika Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o., Ljubljana in pred vsemi prisotnimi ugotovil, da ta v ponudi ni imel listov 38, 39 in 40 razpisne dokumentacije, na katerih je bila zahtevana specifikacija ponudbene cene. To dejstvo izkazuje tudi povzetek Poročila o oddaji javnega naročila z dne 6.01.2004, ki ga je naročnik podpisal in poslal vsem ponudnikom.
Zato vlagatelj vztraja pri trditvi, da je naročnik kršil tudi 54. člen ZJN-1, saj je s svojim ravnanjem z zahtevo po dopolnitvi nepravilne ponudbe slednjo naredil za pravilno in jo celo izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj naročniku oporeka tudi, da glede na to, da trije od ponudnikov niso podali specifikacij ponudbenih cen na originalnih obrazcih, naročnik ni mogel preveriti računskih napak v skladu s 54. členom ZJN-1 in jih tudi ni mogel in ni smel ocenjevati, saj bi se z dopolnitvijo ponudbenih specifikacij ponudbene cene lahko spremenile, pa te preveritve iz obrazloženega obvestila o dodelitvi naročila niso razvidne.
Vlagatelj ponovno poudarja in opozarja, da ZJN-1 šteje postopek s pogajanji brez predhodne objave za nadaljevanje istega postopka, pri tem postopku mora biti tudi kumulativno izpolnjen pogoj, da se vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremeni. Naročnik je s tem, da je pozval k dopolnitvi dokumentov, ki izkazujejo kvalifikacijske zahteve in pogoje ter dopolnitev ponudb s specifikacijami in rekapitulacijami ponudbenih cen, navedene ponudnike pozval, da prilagodijo in spremenijo svojo ponudbo tako, da iz neprimerne naredijo primerno. S tem je naročnik bistveno spremenil razpisno dokumentacijo in tako kršil 1. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1. S tem ko je naročnik zahteval dopolnitve razpisne dokumentacije z zgoraj naštetimi dokumenti, je kršil 54. člen ZJN-1 in tretji odstavek 42. člena ZJN-1 ter zahteve lastne razpisne dokumentacije.
Vlagatelj ugotavlja, da iz vsega navedenega izhaja, da je naročnik poleg načela formalnosti kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, saj je pozval vse ponudnike, katerih ponudbe niso vsebovale zahtevanih dokumentov in prilog k dopolnitvi, s čimer je dopustil, da nepravilne ponudbe postanejo pravilne. S tem ravnanjem je postavil v neenakopraven položaj ponudnike, katerih ponudbe so imele vse zahtevane listine, ki so izkazovale, da so ponudniki usposobljeni za izvedbo del. Iz prakse izhaja, da se lahko naročnik in ponudnik pogajata o tehnični izvedbi pogodbe, ne pa o tem, da bi iz nepravilnih napravili pravilne ponudbe.
Vlagatelj tudi ugotavlja, da naročnik s tem javnim anonimnim arhitekturnim natečajem ni sledil dikciji 43. člena ZGO-1, ki govori, da se natečaj izvede zaradi izbire strokovno najprimernejše rešitve izdelave projektne dokumentacije. Vlagatelj ugotavlja, da je posebna strokovna žirija v anonimnem postopku vlagateljevo idejno rešitev točkovala z najvišjim številom točk in je bila tako njegova idejna zasnova strokovno najprimernejša. Ponudba ponudnikov Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o., Ljubljana, v kateri niso bile predložene tri kuverte in niti ni vsebovala vseh dokumentov, zahtevanih v razpisni dokumentaciji, je dosegla najvišje število točk zaradi najnižje ponudbene cene, ki je bila za 40% nižja od ponudb vseh ostalih ponudnikov in je bila na osnovi merila cena ponudba točkovana z 10 točkami in tako cenovno najugodnejša, ne pa tudi strokovno najprimernejša. Vlagatelj naročniku očita, da je ponudnikoma Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o., Ljubljana, katerih ponudba ni bila pravilna, primerna in sprejemljiva ter njuna idejna rešitev ni bila strokovno najprimernejša, dal in ponudil vse možnosti, da svojo nepravilno ponudbo naredi pravilno in jo na osnovi najnižje ponudbene cene izbere za najugodnejšo. Naročnik pa vlagatelju kljub temu, da je bila njegova strokovna rešitev najprimernejša, njegova ponudba pa je vsebovala vse zahtevane dokumente (na pogajanjih je moral samo zamenjati obrazec dokumenta BON - 1 za BON - 1/P), v postopku s pogajanji brez predhodne objave ni dal nobene možnosti, da bi se pogajal o ponudbeni ceni ali o drugih določilih pogodbe, kot to določa 4. točka 43. člena ZGO-1 in 20. člen ZJN-1. Iz vsega povedanega vlagatelj tako sklepa, da je naročnik opravil vsa dejanja, da bi izbral cenovno najugodnejšo ponudbo in ne strokovno najprimernejšo ponudbo, zaradi česar javni anonimni natečaj ni dosegel namena in kot tak tudi ne poslanstva - izbire najboljše strokovne rešitve izvedbe projekta gradnje stanovanjske soseske Zelena jama, kar vse je v nasprotju z ZGO-1 in posredno tudi z ZJN-1.
Naročniku vlagatelj očita kršitev formalnosti, zakonitosti in enakopravnosti postopka in zahteva izločitev vseh ponudb, ki niso izkazovale kvalifikacijskih zahtev in pogojev ter ponudb, ki niso imele priloženih specifikacij in rekapitulacij. Vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve naročnika o izboru najugodnejšega izvajalca razpisanega javnega arhitekturnega natečaja ter izločitev vseh ponudb, ki niso izpolnjevali pogojev v skladu z ZGO-1 in podrejeno Pravilniku o natečajih iz nadaljevanja postopka ter hkrati izločitev vseh ponudnikov, ki niso izpolnjevali kvalifikacijskih zahtev in pogojev po ZJN-1 in zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj zahteva ponovitev postopka s pogajanji brez predhodne objave skladno z določili ZJN-1 in ZGO-1.


Naročnik je dne 01.07.2004 izdal sklep, št. 361-7094/01, s katerim zahtevku za revizijo ni ugodil. Naročnik navaja, da je v skladu s prvim odstavkom l3. člena ZRPJN opravil predhodni preizkus zahtevka za revizijo, pri čemer je ugotovil, da je zahtevek za revizijo pravočasen in da ga je vložila upravičena oseba.
V zvezi z vlagateljevim očitkom, navedenim pod 1. točko zahtevka za revizijo, da naročnik pri celotnem postopku ni ravnal skladno z razpisno dokumentacijo, saj ni spoštoval pravnih podlag, na katere se je skliceval pri postopku izvedbe predmetnega javnega anonimnega natečaja naročnik, ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji v poglavju III. Razpisni pogoji in navodila ponudnikom za pripravo ponudbe v točki 2. Pravna podlaga navedel, da bo v obstoječem postopku kot pravno podlago med drugi uporabil tudi ZGO-1, ne pa tudi Pravilnik o izvajanju natečajev. Res je naročnik v nadaljevanju razpisne dokumentacije v istem poglavju v točki 3. Namen natečaja in programska izhodišča navedel, da je namen naročnika, da pri izvedbi predmetnega postopka v sodelovanju z IZS -Matično sekcijo arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov pridobi natečajne rešitve in sicer v skladu z ZJN-l in s Pravilnikom o natečajih. Posebej pa je naročnik poudaril, da je to sodelovanje vezano zgolj do trenutka pridobitve natečajne rešitve na nivoju idejnih zasnov za arhitekturo, krajinsko arhitekturo, konstrukcijskih del, strojne in električne instalacije z opremo ter telekomunikacije, ne pa tudi v nadaljevanju pri ocenjevanju in vrednotenju ponudb. Naročnik ob tem še opozarja vlagatelja, da obstoječi Pravilnik o natečajih iz leta 1996 ni podzakonski akt, zato ne velja kot obvezni predpis. Kot pa vlagatelj tudi sam pravilno ugotavlja, pravilnik o natečajih, na katerega se sklicuje ZGO-1, še ni bil sprejet, zato je naročnik zgoraj navedeni pravilnik iz leta 1996 uporabil in upošteval le pri delu žirije, pa še to le toliko, kolikor le-ta ni bil v nasprotju z ZJN-1 in določili razpisne dokumentacije.
Glede navedb vlagatelja v zvezi s kuvertami pa se naročnik ni spuščal v njihovo presojo, kajti spornost kuvert je že bila predmet zahtevka za revizijo, ki sta ga v predmetnem postopku vložila vlagatelja Siplan, d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o., Ljubljana in o katerem je že odločila Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-62/04-22-575, z dne 29.3.2004. Naročnik navaja, da se zaradi vezanosti na odločitev Državne revizijske komisije ni opredeljeval do omenjenih navedb vlagatelja.

Naročnik v zvezi z navedbami vlagatelja, navedenim pod 2. točko zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na izvedbo postopka s pogajanji, ki naj bi bil po mnenju vlagatelja nepravilno izveden, ugotavlja, da nobena ponudba v predmetnem postopku ni bila popolna in pravilna, tudi vlagateljeva ne. Naročnik navaja, da se je potem, ko je pridobil same nepravilne ponudbe, odločil, da izkoristi možnost, ki jo ponuja ZJN-1 in je uporabil institut pogajanja ter tako vsem ponudnikom ponudil možnost, da so za svoje natečajno delo nagrajeni, hkrati pa tudi pridobi ekonomsko najugodnejšo ponudbo in najprimernejšo natečajno rešitev. Naročnik ugotavlja, da sicer lahko obstaja drugačna interpretacija 20. člena ZJN-l, vendar pa naročnik ne vidi smisla, zakaj bi zakon, v primeru samih nepravilnih ponudb, naročniku nudil možnost postopka s pogajanji, če ne zato, da postopek veljavno spelje do konca. Dokler nepravilne in nepopolne ponudbe niso dopolnjene z manjkajočimi dokazili in dokumenti, ne izpolnjujejo pogojev ZJN-l in razpisne dokumentacije ter prav zato ostajajo nepopolne in nepravilne. Iz navedenega logično sledi, da naročnik ne more zaključiti postopka drugače, kot da postopek nadaljuje s pogajanji, kjer ponudniki svojo ponudbo ustrezno dopolnijo, kajti kot najugodnejšo ponudbo naročnik ne more in ne sme izbrati nepopolno in nepravilno ponudbo. V končni fazi bi naročnik lahko izbral drugo možnost, ki jo ponuja zakon, in postopek zaključil tako, da ne bi izbral nobene ponudbe. S tem tudi ne bi razdelil nagrad, odškodnin in odkupov, kajti v razpisni dokumentaciji je naročnik posebej opozoril, da bo nagrade in odškodnine podelil samo tistim ponudnikom na javnem razpisu z natečajem, katerih ponudbe bodo izpolnjevale vse zahteve iz razpisne dokumentacije. ZJN-l nikjer ne določa, na kakšen način mora naročnik izvesti pogajanja, v 3. členu ZJN-1 najdemo le splošno definicijo, da je postopek s pogajanji tisti postopek, pri katerem se naročnik pogaja z dobavitelji ali izvajalci o svoji izbiri in pogodbenih določilih. Glede na to, da je naročnik v razpisni dokumentacije zelo natančno določil pogoje za sodelovanje na razpisu in merila, po katerih so se natečajne rešitve vrednotile, praktično ni imel na voljo nobene možnosti za pogajanje. Cena za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije je bila namreč le eno od meril in vključena v seštevek končne ocene natečajne rešitve in s tem ponudbe. V nadaljevanju je naročnik le še preveril, ali ponudbe vsebujejo vse predpisane priloge in dokazila, medtem ko se v samo vrednotenje natečajnih rešitev ni več spuščal. V nasprotnem primeru bi namreč naročnik posegel v delo žirije, ki je samostojno ocenjevala in ovrednotila natečajne rešitve po vseh merilih hkrati (med drugim tudi ceni), s čemer bi naknadno spremenil določila razpisne dokumentacije, kar bi bilo v nasprotju z določili ZJN-1. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj ves čas meša ZGO-1 z ZJN-1 ter hkrati poudarja, da je naročnik kot proračunski porabnik glede porabe sredstev vezan na ZJN-l in zato pri izbiri najugodnejše ponudbe ne zgolj na najprimernejšo ponudbo, temveč tudi in predvsem na najugodnejšo ponudbo, pri čemer ima pomembno vlogo tudi cena, ki jo ponudnik ponudi za izdelavo del po svoji ponudbi. Naročnik je tudi že vnaprej natančno opredelil, po kakšnih kriterijih bo ocenjeval natečajne rešitve. Tako je v razpisni dokumentaciji v poglavju III. Merila za ocenjevanje ponudbe z natečajno rešitvijo navedel, da bo komisija predlagala za izbor tistega ponudnika, katerega ponudba bo v seštevku meril za ocenjevanje dosegla največje število točk. Kot najprimernejša bo vrednotena tista ponudba, ki bo dosegla maksimalno število točk, ostale ponudbe bodo vrednotene glede na doseženo število točk. Naročnik poudarja, da so bila merila za ocenitev ponudbe kvalitativni in kvantitativni kriteriji, ki so bili osnova za vrednotenje natečajnih rešitev in sestavni del razpisne dokumentacije, ter cena za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije. Torej se vlagatelj ne more sklicevati, da ni vedel, da je bila tudi cena ena izmed meril in ovrednotena z 10 % vrednosti, saj je v ponudbi podpisal in žigosal obrazec, na katerem je izjava, "da se v celoti strinjamo z merili za ocenjevanje ponudbe z natečajno rešitvijo ter nanje nimamo pripomb". Sedaj pa vlagatelj presenečeno ugotavlja, da je bila na osnovi merila cena ponudbe ponudnikov Siplan d.o.o., Ljubljana in Linear d.o.o., Ljubljana točkovana z 10 točkami in cenovno najugodnejša, ne pa tudi strokovno najprimernejša. Naročnik opozarja vlagatelja, da je pri dveh skoraj enakovrednih idejnih rešitvah (število točk, doseženih po kvalitativnih in kvantitativnih kriterijih brez upoštevanja cene za izdelavo dokumentacije: skupna ponudba Siplan d.o.o., Ljubljana in Linear d.o.o., Ljubljana 51,82 točk, in Api d.o.o., Ljubljana 54,63 točk) izbral tisto, ki je bila tudi cenovno najugodnejša.
Naročnik tudi navaja, da vlagatelj zmotno ugotavlja, da je njegova ponudba vsebovala vse zahtevane dokumente, kajti v tem primeru bi bila njegova ponudba pravilna in popolna in bi naročnik tako njegovo ponudbo izbral kot najugodnejšo in z njim sklenil pogodbo. S tem pa bi tudi odpadel razlog za nadaljevanje postopka s pogajanji. Naročnik navaja, da je vlagatelj v ponudbi predložil napačen obrazec BON - 1 ter vlagatelj opozarja, da obrazec BON - 1 ni enak obrazcu BON - l/P in da napačno priložen obrazec še ne pomeni, da je ponudba vsebovala vse zahtevane dokumente.
Naročnik je vlagatelja tudi pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 08.07.2004, obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo ter da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V svojem dopisu vlagatelj ponovno navaja iste kršitve kot že v zahtevku za revizijo in poudarja, da v celoti vztraja pri svojih navedbah. Tako vlagatelju ponovno očita, da bi moral pri oddaji javnega naročila upoštevati Pravilnik o natečajih (ki je sedaj v veljavi), da je naročnik vodil postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji v nasprotju z ZJN-1, da je naročnik napačno uporabil 54. člen ZJN-1 ter poudarja da je v svoji ponudbi ponudil vse dokumente z nepopolnim obrazcem BON - 1, ki ga je na poziv naročnika tudi dopolnil.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom 361-7094/01, z dne 12.07.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je tako aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V zvezi z očitkom vlagatelja, da je naročnik kršil načelo formalnosti s tem, ko je v postopek s pogajanji povabil tudi ponudnika, katerega ponudba po navedbah vlagatelja ni izpolnjevala zahtev iz razpisne dokumentacije in bi jo moral naročnik izločiti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo o spornem vprašanju že odločeno s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-62/04-22-575, z dne 29.03.2004. Državna revizijska komisija je namreč že odločila o spornem vprašanju in je v obrazložitvi zgoraj citiranega sklepa tudi navedla, da je bila ponudba ponudnikov Siplan d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o. Ljubljana pravilno označena, saj je vsebovala šifro, tako kot je bilo zahtevano/določeno v razpisni dokumentaciji, zato ni bilo, upoštevajoč določila razpisne dokumentacije razlogov za izločitev te ponudbe iz nadaljnje obravnave. Ponudnika v svoji ponudbi nista predložila treh kuvert, zato njuna ponudba ni bila pravilno opremljena v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije o opremljenosti ponudb, 11. točke "Oprema in označevanje ponudbe", vendar naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni določil, da bo nepravilno opremljeno ponudbo zaprto vrnil ponudniku oziroma le-to izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Glede na to, da ponudba ponudnikov Siplan d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o. Ljubljana, ni vsebovala tudi z razpisno dokumentacijo zahtevanih treh kuvert, je ponudbo teh dveh ponudnikov treba šteti zgolj za nepravilno opremljeno in tako tudi za nepravilno. Državna revizijska komisija je naročnika tudi opozorila, da glede na dejstvo, da so vse ponudbe, ki jih je prejel naročnik, nepravilne, naročnik ne bi smel ponudbe ponudnikov Siplan d.o.o., Ljubljana in Linear, d.o.o. Ljubljana, obravnavati manj ugodno kot (nepravilne) ponudbe ostalih ponudnikov.

Vlagatelj naročniku tudi očita, da bi moral pri oddaji javnega naročila upoštevati Pravilnik o natečajih, saj 43. člen ZGO-1, določa, da se postopki javnih natečajev izvajajo v skladu s Pravilnikom o natečajih. Tudi v zvezi s to očitano kršitvijo je Državna revizijska komisija že odločila v sklepu št. 018-62/04-22-575, z dne 29.03.2004, kjer je zapisala, da naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 2. PRAVNA PODLAGA ni navedel omenjenega pravilnika. V postopku oddaje javnega naročila lahko naročnik torej upošteva zgolj tiste določbe pravilnika Zveze društev arhitektov Slovenije, ki jih je povzel in jasno zapisal v razpisni dokumentaciji.

Velja ugotoviti, da je Državna revizijska komisija o teh dveh navedbah, ki jih vsebuje vlagateljev zahtevek za revizijo, že odločala s sklepom, št. 018-62/04-22-575, z dne 29.03.2004, ki ga je izdala na podlagi zahtevka, ki sta ga vložila ponudnika Siplan d.o.o., Ljubljana in Linear d.o.o., Ljubljana. Glede na to je bilo treba predmetni zahtevek za revizijo v tem delu, ki vsebuje identični "tožbeni predlog", ki se opira na isto dejansko podlago, na podlagi prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 in 2/04 v nadaljevanju ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavreči. Zahtevek za revizijo je bilo tako v skladu s 1. alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN v delu, ki se nanaša na izločitev ponudbe ponudnikov Siplan d.o.o., Ljubljana in Linear d.o.o., Ljubljana in uporabo pravilnika Zveze društev arhitektov Slovenije, zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj naročniku tudi očita, da je izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave nezakonito, saj je dopustil, da sta ponudnika Siplan d.o.o., Ljubljana in Linear d.o.o., Ljubljana dopolnila njuno ponudbo z manjkajočo dokumentacijo. Iz dokumentacije izhaja, da je naročnik prejel same nepravilne oziroma nesprejemljive ponudbe in je na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa: "V primeru, da naročnik prejme samo neprimerne ali samo nesprejemljive ponudbe, lahko nadaljuje postopek oddaje javnega naročila po določbah 20. člena tega zakona.", pričel postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 20. čelna ZJN-1. Naročnik je tako ponudnikom z dopisom 361-7094/01-JR-5/03, z dne 08.04.2004, posredoval poročilo strokovne komisije, v katerem je navedel, da bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in da bo k oddaji ponudb povabil vseh osem ponudnikov, katerih natečajne rešitve je pregledala in pozitivno ocenila žirija. Naročnik je z dopisom, št. 361-7094/01-JR-5/03, z dne 15.04.2004, obvestil vse ponudnike o nadaljevanju postopka po postopku ter vse ponudnike (tudi vlagatelja) pozval, da ustrezno dopolnijo svojo ponudbo, tako kot izhaja iz obvestila naročnika, št. 361-7094/01 (JR -5/03 -MD), z dne 07.01.2004, tako da bo njihova ponudba ustrezala razpisnim pogojem. Hkrati je ponudnike tudi pozval, da dostavijo novo bančno garancijo in izjavo o novi opciji ponudbe (podaljšanje veljavnosti ponudbe). Rok za dopolnitev ponudb je bil dne 06.05.2004 do 12.00 ure. Naročnik je vse ponudnike z dopisom, št. 361-7094/01-JR-5/03, z dne 29.04.2004, obvestil da skrajšuje opcijo ponudbe in s tem tudi veljavnost bančne garancije na 30.06.2004.
V zvezi z navedenim velja ugotoviti, da naročnik ni spreminjal vsebine razpisne dokumentacije, razpisnih pogojev in meril. Naročnik je zgolj prilagodil razpisno dokumentacijo dejstvu, da zaradi revizije postopka javnega naročila postopek oddaje javnega naročila ni bil zaključen v predvidenem roku in je tako zgolj zahteval novo bančno garancijo in izjavo o podaljšanju opcije ponudbe. Naročnik tako ni kršil 20. člena ZJN-1, ki določa, da se v primeru nadaljevanja odprtega ali omejenega postopka po postopku s pogajanji brez predhodne objave, bistveno ne spremeni vsebina razpisne dokumentacije.
Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da v kolikor bi se vlagateljeve navedbe nanašale na vsebino razpisne dokumentacije, bi bil ta očitek vlagatelja upoštevajoč peti odstavek 12. člena ZRPJN prepozen, kot izhaja iz nadaljevanja.

Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, pa je naročnik v postopku s pogajanji dopustil dopolnitev ponudb, saj je od ponudnikov zahteval, da ustrezno dopolnijo njihovo ponudbo, tako kot izhaja iz obvestila naročnika, št. 361-7094/01 (JR -5/03 -MD), z dne 07.01.2004, tako da bo njihova ponudba ustrezala razpisnim pogojem in jih hkrati tudi pozval, da dostavijo novo bančno garancijo in izjavo o novi opciji ponudbe (podaljšanje veljavnosti ponudbe). V zvezi s tem vlagatelj navaja, da je naročnik dopustil dopolnjevanje in spreminjanje ponudb tako, da so le - te iz neustrezne oz. nepravilne postale ustrezne oz. pravilne. Naročnik je tako, po navedbah vlagatelja, kršil prvi odstavek 54. člen ZJN-1, ki določa: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršne-koli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustreznoâ??". V zvezi s tem očitkom vlagatelja velja zapisati, da v navedenem primeru naročnik ni uporabil določila 54. člena ZJN-1, temveč je dovolil dopolnjevanje ponudbene dokumentacije v postopku s pogajanji, ki ga je izvedel na podlagi neuspešno zaključenega odprtega postopka. Prav postopek s pogajanji, ki ga naročnik izvede na podlagi neuspešno izvedenega odprtega ali omejenega postopka (tretji odstavek 76. člena ZJN-1 v povezavi z 20. členom ZJN-1), namreč naročniku omogoča, da uspešno zaključi postopek oddaje javnega naročila v primeru, da v odprtem ali omejenem postopku pridobi same nepravilne, nesprejemljive ali neprimerne ponudbe.
Izvedba postopka s pogajanji na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZJN-1 je mogoča le, če naročnik prejme same neprimerne ali nesprejemljive ponudbe. Kot izhaja iz dokumentacije naročnika (obvestilo naročnika št. 361-7094/01, z dne 07.01.2004 skupaj s povzetkom poročila, št. JR -5/03 -MD, z dne 06.01.2004 in iz povzetka poročila, št. JR-5/03-MD, z dne 06.04.2004) je naročnik prejel nepravilne ponudbe. Glede na to, da je strokovna komisija naročnika ugotovila, da so bile vse pravočasno prispele ponudbe nepravilne, so bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka po postopku s pogajanji po določbah 20. člena ZJN-1. Ker naročnik lahko izbere najugodnejšega ponudnika le, če pridobi dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov (prvi odstavek 76. člena ZJN-1), je torej namen izvedbe postopka s pogajanji, v primeru, da naročnik v odprtem ali omejenem postopku pridobi same nesprejemljive ali neprimerne ponudbe tudi, da se ponudbe ustrezno dopolnijo in prilagodijo zahtevam, ki jih je naročnik postavil že v razpisni dokumentaciji. Na podlagi izvedenega postopka s pogajanji, v katerem imajo ponudniki možnost dopolniti ponudbe z manjkajočimi dokumenti, naročnik v končni fazi izbere najugodnejšo ponudbo med pravilnimi ponudbami.
Glede na navedeno velja zaključiti, da naročnik ni dopustil dopolnjevanja in spreminjanja ponudb v nasprotju s 54. členom ZJN-1, temveč je v skladu z zakonom (76. in 20. člen ZJN-1) omogočil ponudnikom, da dopolnijo svoje ponudbe z manjkajočimi dokumenti v postopku s pogajanji brez predhodne objave ter tako omogočijo naročniku, da neuspešno izveden odprti postopek zaključi z izborom najugodnejše ponudbe, čemur je tudi namenjen postopek s pogajanji. Kot je bilo že zgoraj ugotovljeno, naročnik v postopku s pogajanji ni bistveno spreminjal razpisne dokumentacije in pri izvedbi postopka ponudnikov ni obravnaval neenakopravno, saj je v postopek s pogajanji povabil vse ponudnike, ki so oddali pravočasno ponudbo že v predhodno izvedenem odprtem postopku in tako vsem ponudnikom omogočil dopolnitev njihove ponudbe in sodelovanje v postopku s pogajanji brez predhodne objave.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da naročnik ni upošteval določila 3. odstavka 42. člena ZJN-1A (Uradni list RS, št. 2/04), ki določa, da mora naročnik izločiti iz postopka ponudnike, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena, velja opozoriti na prvi odstavek 107. člen ZJN-1A, ki določa: " Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bili javni razpisi objavljeni pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.". Glede na to, da je naročnik objavil javni razpis v Uradnem listu RS, št. 89/03, z dne 12.09.2003, je treba zaključiti, da se v skladu z navedeno določbo za oddajo predmetnega javnega naročila uporabljajo določbe ZJN-1 (pred novelo), kar pomeni, da se ne more uporabiti novelirana določba 42. člena ZJN-1A. V tem delu je zahtevek vlagatelja zato neutemeljen.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je bil vlagatelj o izvedbi postopka s pogajanji brez predhodne objave seznanjen že z obvestilom naročnika, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD), z dne 07.01.2004, z obvestilom naročnika, št. 361-7094/01-JR-5/03, z dne 08.04.2004, z obvestilom o nadaljevanju postopka, št. 361-7094/01-JR-5/03, z dne15.04.2004 in obvestilom o nadaljevanju postopka, št. 361-7094/01-JR-5/03, z dne 29.04.2004 ter je vlagatelj sodeloval v postopku s pogajanji brez predhodne objave s tem, da je dopolnil svojo ponudbo tako kot je zahteval naročnik z dopisom, št. 361-7094/01 (JR -5/03 -MD), z dne 07.01.2004 in dopisom, št. 361-7094/01-JR-5/03, z dne 29.04.2004. Pri tem velja posebej poudariti, da naročnik sam določi način izvedbe postopka s pogajanji, kakor tudi način izvedbe pogajanj in o čem se bo pogajal, omejen je zgolj s temeljnimi načeli javnega naročanja in določbami ZJN-1, ki urejajo postopek s pogajanji. V kolikor je vlagatelj menil, da niso izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka s pogajanji oziroma da naročnik pri izvedbi postopka s pogajanji ne ravna v skladu z ZJN-1 bi moral zahtevek za revizijo v zvezi s to očitano kršitvijo vložiti takoj oziroma najkasneje pred prejemom povzetka poročila strokovne komisije (JR-5703-MD, z dne 14.05.2004), ki mu ga je naročnik posredoval z dopisom, št. 361-7094/01-JR-5/03, z dne 19.05.2004, ki ga je glede na naravo in vsebino šteti za obvestilo o oddaji javnega naročila. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je bil ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Ta določba predstavlja način izvedbe načel hitrosti in učinkovitosti (tretji odstavek 3. člena ZRPJN) in od ponudnikov zahteva posebno skrbnost, saj jih zavezuje v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika ter zoper njih nemudoma reagirajo. Pravilo petega odstavka 12. člena ZRPJN skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljeva navedba nanaša na samo izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, s katerim je bil vlagatelj seznanjen z zgoraj navedenimi obvestili naročnika ter je v postopku s pogajanji tudi sodeloval, zato bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo v zvezi s to kršitvijo vložiti pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je bila na osnovi meril izbrana ponudba, ki je bila cenovno najugodnejša, ne pa tudi strokovno najprimernejša.
V skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb". Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. ZJN-1 določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, prav tako pa tudi kakšne vrednostne uteži (ponderje) jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer pa je njegova dispozitivnost omejena z določbami zakona, saj merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Navedeni zakon obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in ovrednotena.

V objavi v Uradnem listu RS, št. 89/03, z dne 12.09.2003, pod številko objave Ob-101691, je naročnik v točki 17. določil merila in sicer kvalitativni kriteriji, kvantitativni kriteriji in ceno za izdelavo dokumentacije, skupaj največ 100 točk. Naročnik je prav tako v razpisni dokumentaciji, v poglavju III. Merila za ocenjevanje ponudbe z natečajno rešitvijo, določil merila in sicer, da so merila:
1. kvalitativni kriteriji - 55 točk
2. kvantitativni kriteriji - 35 točk
3. cena za izdelavo dokumentacije - 10 točk,
kar skupaj znaša 100 točk. Merila je naročnik tako v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, kot tudi v razpisni dokumentaciji še podrobneje opisal in ovrednotil.
Po pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je strokovna komisija naročnika pri vrednotenju ponudb upoštevala zgolj merila, določena v objavi javnega naročila v Uradnem listu RS in v razpisni dokumentaciji in sicer: kvalitativni kriteriji, kvantitativni kriteriji in ceno za izdelavo dokumentacije. Po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS naročnik meril ni več spreminjal in je pri ocenjevanju uporabil le tista merila, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji in objavil v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS in na način, kot so bila le - ta opisana in ovrednotena.
V primeru, da vlagatelj meni, da v konkretnem primeru kot merilo za izbor ponudbe ne bi smela biti upoštevana tudi najnižja cena, bi moral zahtevek za revizijo v zvezi s to očitano kršitvijo, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, vložiti pred prejemom Povzetka poročila strokovne komisije (JR-5703-MD, z dne 14.05.2004), ki mu ga je naročnik posredoval z dopisom, št. 361-7094/01-JR-5/03, z dne 19.05.2004, ki ga je glede na naravo in vsebino šteti za obvestilo o oddaji javnega naročila. Upoštevajoč že zgoraj navedeno, velja na tem mestu zgolj ponovno ugotoviti, da je bil vlagatelj s postavljenimi merili seznanjen že z objavo v Uradnem listu RS in z razpisno dokumentacijo, torej bi moral zahtevek za revizijo vložiti pred sprejemom odločitve naročnika o dodelitvi javnega naročila, zato je njegov očitek v tem delu prepozen.

V zahtevku za revizijo vlagatelj večkrat navaja, da je njegova ponudba vsebovala vse zahtevane dokumente iz razpisne dokumentacije ter je moral vlagatelj v postopku s pogajanji zgolj zamenjati obrazec dokumenta BON - 1 za BON - 1/P. Na tem mestu velja vlagatelja opozoriti, da mora biti ponudba pripravljena v skladu z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "Pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.". Ponudbo, ki v celoti ne ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije, je tako šteti za nepravilno. Upoštevajoč navedeno, velja vlagatelja zgolj opozoriti, da ni dovolj, da ponudnik samo predloži določen dokument, ampak mora predložiti tisti dokument, ki ga je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, dokument pa mora izkazovati tudi zahtevano vsebino. V primeru, da ponudnik predloži nepravilen dokument, se tako šteje, kot da tega dokumenta sploh ni predložil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil obrazec BON - 1, namesto BON - 1/P, ki ga je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji in je tako ponudbo vlagatelja prav tako šteti za nepravilno, kot tudi ponudbe ostalih ponudnikov.

Ob vsem zapisanem je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila v delu, ki se nanaša na očitane nepravilnosti pri izvedbi postopka s pogajanji brez predhodne objave.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 22.07.2004

Predsednik senata
dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova 3, Ljubljana
- API d.o.o., Zemljemerska 10, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran