018-153/04 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99,110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo in montažo splošne in medicinske opreme za dokončanje traumatološkega oddelka v SB Celje in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Lesnina MG Oprema d.d., Ljubljana, Parmova 53 (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Ljubljana, Slovenska c. 55B, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.7.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nabavo in montažo splošne in medicinske opreme za dokončanje traumatološkega oddelka v SB Celje, štev. 3531-29/2003-2, z dne 14.7.2004.

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 23/04, z dne 12.3.2004, pod štev. objave Ob - 6476/04, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za nabavo in montažo splošne in medicinske opreme za dokončanje traumatološkega oddelka v SB Celje.

Naročnik je z odločitvijo o oddaji javnega naročila, štev. 3531-29/2003-6, z dne 2.6.2004, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju Mollier d.o.o., Opekarniška 3, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi naročnik navaja, da sta na razpis prispeli dve ponudbi ter da je razpisna komisija pri pregledu in analizi obeh ugotovila, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da je iz tehničnih podatkov v priloženem prospektu razvidno, da je vlagatelj za artikel bolniške postelje (postavka 3, 1 na strani 74/32) ponudil postelje z žično podlago ter da ima ponujeni artikel kromirano mrežo, medtem ko je v razpisni dokumentaciji zahtevano, da postelja ne sme imeti žične ali lesene podlage za posteljne vložke in da mora biti primerna za higienizacijo v dezinfektorju oz. sterilizatorju postelj (sterilizacija pri 120 stopinj C). Dalje naročnik navaja, da je vlagatelj pri ponujenem artiklu AD (postavka 1,03 na strani 74/33) predložil fotokopijo prospekta v italijanščini, medtem ko je v razpisni dokumentaciji določeno, da mora biti ponudba in celotna ponudbena dokumentacija izdelana in predložena v slovenskem jeziku ter da so izjema prospekti, katalogi in drugo tiskano gradivo, priloženo ponudbi, ki so lahko tudi v angleškem jeziku. Naročnik navaja, da je vlagatelj s predložitvijo prospekta zgolj v italijanskem jeziku kršil splošna navodila ponudnikom in s tem onemogočil strokovni komisiji, da bi lahko ugotovila, ali ponujeni artikel ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Ob navedenem je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno.

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj meni, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil nekorektno in v nasprotju z določili Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, štev. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), zato predlaga, da naj naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi v delu, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika ter naj ponovi oceno obeh prispelih ponudb, podrejeno pa da naj predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti. Vlagatelj zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka.
V zvezi z domnevnimi nepravilnostmi njegove ponudbe vlagatelj zatrjuje, da je ponudil tip bolniške postelje, ki je v celoti skladen z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj poudarja, da je ponujeni tip bolniške postelje A 333/TR/VO/C ustrezno modificiran, to pa je razvidno tudi iz posredovane ponudbe. Vlagatelj navaja, da je pri originalnem popisu za postavko 3.1, točka 1.01, točka 1.02 na strani 74/32 in 74/33 ustrezno označil, da nudi modificiran tip postelje ter modifikacije tudi podrobno opisal. Za označeni tip bolniške postelje in za vse modifikacije in dodatke je vlagatelj v prilogi, poleg prospekta za osnovni tip bolniške postelje, priložil tudi vse dodatke za modifikacije in jih s postavkami v skladu z navodili iz razpisa tudi vse označil, in sicer (1) da je mogoč položaj ležišča tudi trendalenburg in antitrendelenburg (kot je označeno na hrbtni strani originalnega prospekta); in (2) da je podlaga za posteljni vložek izdelana iz perforiranih plastičnih plošč (in ne iz kromirane jeklene mreže, kot naj bi napačno ugotovila naročnikova razpisna komisija). Vlagatelj dodaja, da je posteljno podlago mogoče videti na priloženem prospektu (2. stran prospekta) s posteljnimi dodatki ("Bed accessories"), prospekt pa je na prvi strani označen z oznakami postavk iz ponudbe, na katere se nanašajo.
Kar zadeva drugi razlog za izločitev njegove ponudbe, vlagatelj meni, da je naročnikov namen izločiti cenovno ugodnejšo ponudbo vlagatelja ter tako usposobiti kot najugodnejšega ponudnika lokalnega ponudnika iz Celja, ki je bil tudi izbran. Vlagatelj navaja, da iz razpisne dokumentacije (določilo splošnih navodil A 04, točka XII) res izhaja, da mora biti ponudba izpolnjena v slovenskem jeziku z izjemo prospektov, katalogov in drugega tiskanega gradiva, ki je lahko tudi v angleškem jeziku, vendar pa pripominja, da pravzaprav ni jasno, zakaj bi naročnik razlikoval med angleškim in italijanskim jezikom, saj sta oba uradna jezika EU. Vlagatelj opozarja, da je šlo pri zadevnem artiklu oziroma prospektu za antidekubitusne blazine v skupni vrednosti 238.050,00 SIT, kar predstavlja le 3.8 promilov celotne vrednosti ponudbe ter za dva kratka pasusa v Italjanščini na proizvajalčevem prospektu, ki je edino neslovensko oziroma neangleško besedilo vlagateljeve ponudbe, pri čemer zadevna blazina italijanskega proizvajalca tudi ustreza vsem zahtevam naročnika, zadevni prospekt pa je vlagatelj priložil zgolj zaradi vizualne predstave. Vlagatelj tako meni, da bi lahko naročnik v smislu 54. člena ZJN-1 vlagatelja pred izločitvijo njegove ponudbe, kot najbolj radikalnega ukrepa, pozval, naj zagotovi prevod navedenih dveh kratkih tekstov in prospekta, v kolikor je menil, da sta bistvena, in sicer kot dodatno pojasnilo v smislu 1. odstavka 54. člena ZJN-1. Vlagatelj je namreč prepričan, da mora naročnik zasledovati temeljne cilje javnega naročanja, to je zlasti, da izbere ponudnika, ki je kvaliteten in cenovno ugoden, v tem smislu pa si mora prizadevati, da morebitne malenkostne nejasnosti ali pomanjkljivosti ponudbe s ponudniki dodatno razjasni.

Naročnik je s sklepom, štev. 3531-29/203-8, z dne 28.6.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da je vlagatelj pod artikel 1.01 - bolniška postelja intenzivne nege, ponudil naslednji tip: "A 333/TR/VO/C, modificirana : hidravlični pomik vseh delov ležišča, položaja trendalenburg ali antitrendelenburg in z dodatki v skladu z zahtevami opisa: antidekubitusni posteljni vložek s preobleko na zadrgo" ter da je v prilogi priložil prospekt (2 lista), na katerem je na prvem listu označil tip A 333/TR/VO/C, na drugem listu pa ni označil nobenega artikla posebej, ampak je zgolj označil, da se prospekt nanaša na postavki 3.1/0.01/BPIh, 3.1/1.02/BPh. Naročnik navaja, da je na drugem listu prospekta tudi slika postelje, pod katero je v angleškem jeziku zapisano: "Bed 333/LF with sections from holed sheet" - kar bi v prevodu pomenilo postelja tipa 333/LF s segmenti iz luknjaste podlage, pri čemer iz prospekta z nobeno besedo ne izhaja, da gre za podlago za posteljni vložek izdelan iz perforiranih plastičnih plošč, kot to trdi vlagatelj, prav tako pa na prospektu tudi ni označeno, kateri od ponujenih artiklov (vseh artiklov je 7) se nanaša na postavko 3.1/0.01/BPIh, 3.1/1.02/BPh. Naročnik meni, da v kolikor je vlagatelj dejansko želel ponuditi modificiran tip bolniške postelje A 333/TR/VO/C, bi moral v svoji ponudbi eksplicitno navesti oznako artiklov, s katerimi modificira izrecno ponujeni tip bolniške postelje A 333/TR/VO/C. Zgolj sklicevanje na priloženi Prospekt, iz katerega ni razvidno, katere artikle ponudnik dejansko ponuja, po naročnikovem mnenju ni ustrezno in ne zadostuje za pravilno ponudbo, poleg tega pa iz drugega lista priloženega prospekta tudi ne izhaja, da se katerikoli od artiklov nanaša na podlago za posteljno ležišče izdelano iz perforiranih plastičnih plošč, ki bi bile primerne za higienizacijo v dezinfektorju oz. sterilizatorju postelj (sterilizacija pri 120 stopinj C).
Naročnik prav tako zavrača vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na drugi razlog za izločitev njegove ponudbe, pri čemer se naročnik sklicuje na točko XII. na 11. strani razpisne dokumentacije, kjer je določeno, da mora biti ponudba in celotna ponudbena dokumentacija izdelana in predložena v slovenskem jeziku ter da so izjema prospekti, katalogi in drugo tiskano gradivo, priloženo ponudbi, ki so lahko tudi v angleškem jeziku. Naročnik navaja, da takšno možnost dopušča tudi ZJN-1 v 12. členu ter da je angleški jezik izbral zato, ker gre za jezik, ki ga naročnik lahko prebira brez sodelovanja uradnega prevajalca. Naročnik nadaljuje, da iz vlagateljevega zahtevka izhaja, da je vlagatelj kljub zavedanju, da krši razpisna navodila, predložil del ponudbe v italijanskem jeziku in da bi zato že glede na pravilo "ignorantia iuris nocet" moral trpeti tudi posledice takšnega svojega ravnanja. Naročnik tudi opozarja, da sta sporna dva kratka teksta edina informacija, ki bi lahko zagotovila preverjanje ustreznosti ponujenega artikla AD (antidekubitusne blazine), za katerega iz tehničnih specifikacij artikla (ACT Genadyne, ki ga je naročnik navedel kot izhodišče za določitev zahtevane kvalitete), izhaja, da gre za zelo podrobno specificirane blazine, ki morajo zagotavljati določeno kvaliteto.

Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 5.7.2004, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj navaja, da vztraja pri svojem stališču, da je iz njegove ponudbe jasno razvidno, da ponuja bolniško posteljo, ustrezno modificirano tako, da ustreza vsem zahtevam naročnika, enako pa velja tudi glede zadevnega prospekta za antidekubitusne blazine v italijanskem jeziku. Vlagatelj dodaja, da gre za dve povsem nebistveni potencialni pomanjkljivosti ponudbe, ki bi ju bilo mogoče, v kolikor bi naročnik ravnal v smislu načela o gospodarnem ravnanju s proračunskimi sredstvi, mogoče razrešiti z uporabo določbe 54. čl. ZJN-l, pri čemer vlagatelj izrecno poziva revizijsko komisijo, da se opredeli tudi do uporabe določbe 54. čl. ZJN-l ter pojasni, čemu je zadevna določba namenjena, če ne ravno razreševanju morebitnih nejasnosti v ponudbi.

Naročnik je dne 7.7.2004 na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-153%04-22-1241, z dne 9.7.2004, naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 17. člena in 2. odstavkom 20. člena ZRPJN posreduje manjkajočo dokumentacijo. Naročnik je zaprošeno manjkajočo dokumentacijo posredoval z dopisom, štev. 3531-29/2003-12, z dne 13.7.2004.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 14.7.2004 organizirala sestanek z vlagateljem, na katerem ji je le-ta skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval zahtevana dodatna pojasnila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljene dodatne dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V obravnavanem primeru je morala Državna revizijska komisija presoditi o tem, ali je naročnik s tem, ko je ponudbo vlagatelja kot nepravilno izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, prekršil določila ZJN-1.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena (Definicije pojmov) določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)pravilna, je dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) vse naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je najprej preverila očitek vlagatelja, ki v nasprotju z naročnikom trdi, da je v svoji ponudbi ponudil tip bolniške postelje, ki je v celoti skladen z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Po pregledu dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru v razpisni dokumentaciji (Posebni del - E 02./2 Popisi opreme s količinami) pri splošnem opisu postavke 3.1 (Bolniške postelje) med drugim izrecno zapisal tudi zahtevo, da "â?? Postelja ne sme imeti žične ali lesene podlage za posteljne vložke;". Kot je razvidno iz pregleda ponudbene dokumentacije vlagatelja, je vlagatelj pri artiklih, ki jih je ponudil v okviru postavke 3.1 pod (pod)postavkama 1,01 (BPIh) in 1,02 (BPh) navedel tip postelje A 333/TR/VO/C proizvajalca KSP, Italija, pri čemer je dodatno zapisal, da je ponujena postelja: "â?? modificirana: hidravlični pomiki vseh delov ležišča, položaj trendalenburg in antitrendelenburg in z dodatki v skladu z zahtevami opisa: antidekubitusni posteljni vložek s prevleko na zadrgo" (artikel pod postavko 1,01 - BPIh) oziroma "â?? modificirana: hidravlični pomiki vseh delov ležišča, položaj trendalenburg in antitrendelenburg in z dodatki v skladu z zahtevo opisa" (artikel pod postavko 1,02 - BPh). Vlagatelj je v svojo ponudbo vključil tudi prospekt proizvajalca KSP, Italija, iz katerega je razvidno (prvi list prospekta - Letti serie 300), da se nanaša na artikel A 333/TR/VO/C, ponujen pod postavkama 3.1/0.01/BPIh in 3.1/1.02/BPh. Tako iz slike kot tudi iz opisa artikla na prvem listu prospekta je razvidno, da so posamezni deli posteljnega ležišča pri artiklu A 333/TR/VO/C izdelani iz snemljive kromirane jeklene mreže debeline 5 mm v rastru 100 x 50 mm. Dalje je iz označbe (pripisa) vlagatelja na drugem listu prospekta (Accesori letti - Bed Accessories) razvidno, da se (tudi) ta del prospekta nanaša na postavki 3.1/0.01/BPIh in 3.1/1.02/BPh. Državna revizijska komisija ugotavlja, da na omenjenem delu prospekta ni nikjer navedeno, da se v njem opisani dodatki nanašajo na (ponujeni) artikel (model A 333/TR/VO/C). Kot navaja vlagatelj, je iz slike na 1. strani drugega lista prospekta sicer res razvidno, da ima tam prikazani model postelje drugačno posteljno dno, kot ga ima ponujeni artikel (namesto mrežastega dna je prikazano luknjičasto dno, katerega material pa v tem delu prospekta ni opisan), vendar pa je iz besedila pod fotografijo razvidno, da se le-ta nanaša na drug model postelje (A 333/LF) in ne na artikel, ki ga vlagatelj ponuja pod postavkama 3.1/0.01/BPIh in 3.1/1.02/BPh (to je na prvem listu prospekta opisani model A 333/TR/VO/C). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da (v nasprotju s trditvami vlagatelja) v vlagateljevi ponudbi ni nikjer zapisano, da modifikacije ponujenega artikla (model A 333/TR/VO/C), ki so v ponudbi opisane v rubrikah pod postavkama 3.1/0.01/BPIh in 3.1/1.02/BPh, vključujejo tudi drugačno posteljno dno od tistega, ki je opisan in prikazan na prvem listu prospekta oziroma, da je (kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo) podlaga za posteljni vložek izdelana iz perforirane plastične mase (in ne iz kromirane jeklene mreže). Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba v tem delu ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije ter da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določila 13. točke 3. člena ZJN-1.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na naročnikovo ugotovitev, da je vlagatelj v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije pri ponujenem artiklu pod postavko 1,03 na strani 74/33 v svoji ponudbi predložil fotokopijo prospekta v italijanščini, kar po naročnikovem mnenju predstavlja (drugi) razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe kot nepravilne. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (Splošni del - A 04. Splošna navodila ponudnikom, točka XII) izrecno zapisal naslednjo zahtevo: "Ponudba in celotna ponudbena dokumentacija mora biti izdelana in predložena v slovenskem jeziku. Izjema so prospekti, katalogi in drugo tiskano gradivo, priloženo ponudbi, ki so lahko tudi v angleškem jeziku. Navodila za uporabo opreme morajo biti v slovenskem jeziku.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da takšna zahteva ni v nasprotju z določili ZJN-1, ki v 12. členu (Jezik v postopku javnega naročanja), ki v 1. odstavku določa, da mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo in voditi postopek v slovenskem jeziku ter da morajo ponudniki predložiti ponudbo v slovenskem jeziku, v 2. odstavku istega člena pa dopušča, da sme naročnik poleg razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku dovoliti tudi uporabo tujih jezikov oziroma da lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki predložiti svoje ponudbe delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo. Kot je razvidno iz pregleda ponudbene dokumentacije vlagatelja, je vlagatelj pri artiklu, ki je v posebnem delu razpisne dokumentacije opisan pod postavko 1,03 ("Blazine za preprečevanje razjed zaradi pritiska /antidekubitusne blazine/; kvalitete kot npr. ACT Genadyne - dinamično preventivno terapevtska antidekubitusna blazina brez kompresorja") ponudil proizvod "Memory Mat" proizvajalca Termoletto, Italija, pri čemer je v zvezi z omenjenim proizvodom v ponudbi predložil tudi izvleček (fotokopijo) prospekta z opisom proizvoda v italijanskem jeziku. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zanika dejstva, da je ta del ponudbe predložen izključno v italijanščini (ne pa tudi v slovenščini in/ali angleščini, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji). Pač pa se vlagatelj sklicuje na dejstvo, da gre pri spornem prospektu za opis blaga, ki predstavlja le 3.8 promilov celotne vrednosti ponudbe ter (le) za dva kratka odstavka v italijanščini, pri čemer vlagatelj tudi meni, da ponujeni artikel ustreza vsem zahtevam naročnika. Ob navedenem je vlagatelj prepričan, da bi ga moral naročnik bodisi pozvati, naj zagotovi prevod navedenih dveh kratkih tekstov iz prospekta, v kolikor je menil, da sta bistvena, ali pa bi od njega moral zahtevati dodatna pojasnila v smislu 54. člena ZJN-1.

Zgoraj navedenemu stališču vlagatelja ni mogoče pritrditi. Kot rečeno, je v skladu z določili ZJN-1 za odločitev o tem, ali je posamezna ponudba (ne)pravilna, odločilno dejstvo, da le-ta v celoti izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) vse naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v definiciji "pravilne ponudbe" iz 13. točke 3. člena ne razlikuje med t.im. "bistvenimi" in/ali "nebistvenimi" zahtevami, ampak vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentaciji obravnava kot enako pomembne. Za ugotovitev o tem, da določena ponudba ni pravilna, torej zadostuje že neizpolnjevanje ene same naročnikove izrecne zahteve iz razpisne dokumentacije, in sicer ne glede na to, na kateri in/ali kolikšen delež predmeta javnega naročila se posamezna zahteva nanaša. Naročnika v postopku oddaje javnega naročila tudi ni mogoče prisiliti v to, da bi od ponudnikov zahteval dodatna pojasnila v zvezi z obstoječo ponudbeno vsebino. ZJN-1 v 54. členu (Dodatna pojasnila in dopustni popravki) določa, da sme naročnik zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili, pri čemer pa ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Določilo o dodatnih pojasnilih in dopustnih popravkih je torej splošni institut prava javnih naročil, ki v postopku oddaje javnega naročila naročniku daje možnost, da lahko v primeru dvoma o pomenu in/ali popolnosti vsebine posameznih dokumentov od ponudnikov zahteva njihovo pojasnitev. Zakon pa naročnika, ki se odloči ravnati v skladu z možnostjo, ki mu jo daje določba 54. člena, obenem tudi omejuje: naročnik sme dopolnitve oziroma pojasnila zahtevati le glede razjasnitve v ponudbi predloženih dokumentov in glede v dokumentih navedenih podatkov, ne sme pa zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli vsebinske spremembe ponudbe, kajti naročnik sploh ne sme zahtevati kakršnihkoli pojasnil, ki bi utegnila iz nepravilne ponudbe narediti pravilno. Ureditev instituta izhaja iz naročnikove potrebe, da v času pred izbiro najugodnejšega ponudnika odpravi dvome o vsebini ponudb ter obsegu in pomenu posameznih elementov ponudbe, predvsem glede nejasnosti oziroma dvoumnosti zaradi katerih ponudbe ne bo mogel ali jo bo težko ocenil. Namen dodatnih pojasnil je torej v razčiščevanju naročnikovega (subjektivnega) dvoma o nepravilnosti posameznega dokumenta. (Če pa je naročnik nasprotno prepričan, da je ponudba zaradi nepravilnih dokumentov in podatkov, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji, nepravilna, je dolžan ravnati v skladu s 76. členom ZJN-1, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.) Glede na to, da zakon v 54. členu naročniku zgolj dopušča možnost, da od ponudnikov zahteva dodatna pojasnila obstoječe ponudbene vsebine (ZJN-1 uporablja besedico "sme"), je potrebno skleniti, da zahteva po dodatnih pojasnila v nobenem primeru ne more biti naročnikova dolžnost, temveč je le njegova pravica. V skladu z zakonom je namreč ponudnik tisti, ki je dolžan zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo (seveda ob predpostavki, da mu razpisna dokumentacija to omogoča). Tako je vsebina razpisne dokumentacije pri ugotavljanju pravilnosti ponudb v posameznem postopku oddaje javnega naročila izrednega pomena. Le-ta mora biti vselej pripravljena tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo (23. člen ZJN-1). Jasnost razpisne dokumentacije tako navadno pogojuje tudi jasnost ponudbe in preprečuje njeno nepotrebno dopolnjevanje in pojasnjevanje (in claris non fit interpretatio). Vsebina razpisne dokumentacije naj zagotavlja tudi primerljivost pridobljenih ponudb. V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta obe sporni zahtevi v razpisni dokumentaciji določeni popolnoma jasno in ne dopuščata nobenega dvoma v interpretaciji. Prav tako je bilo v obravnavanem primeru nedvomno ugotovljeno, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje v celoti zahteve iz splošnega dela razpisne dokumentacije - A 04. "Splošna navodila ponudnikom", točka XII ter zahteve iz posebnega dela razpisne dokumentacije - E 02./2 "Popisi opreme s količinami", navedene pri splošnem opisu postavke 3.1 ("Bolniške postelje") ter da jo zato ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Obvezno ravnanje z nepravilno ponudbo določa 1. odstavek 76. člena ZJN-1, po katerem mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Naročnik mora tako ponudbe, ki so nepravilne bodisi zaradi manjkajočih ali nepravilnih dokumentov in podatkov, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji, že takoj izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila in ne sme zahtevati ali dovoliti njihovih dopolnitev oziroma sprememb, sicer v nasprotnem primeru povzroči nedopustno konvalidacijo nepravilne ponudbe v pravilno in s tem krši določilo 54. člena ZJN-1.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ni ravnal v nasprotju z zakonom, zato je zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 19.7.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- RS, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Ljubljana, Slovenska c. 55B
- Mollier d.o.o., Opekarniška 3, Celje
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran