Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-152/04 MOPE - PUH

    Številka: 018-152/04-24-1375
    Datum sprejema: 30. 7. 2004

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Marije Bezovšek, kot predsednice senata, člana dr. Aleksija Mužine kot poročevalca senata in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izvajanje investicijsko vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi v letih 2004 in 2005" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilio Podjetje za urejanje hudournikov, d.d., Hajdrihova 28, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.07.2004

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za "izvajanje investicijsko vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi v letih 2004 in 2005", ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. št. 57-58, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14557/04.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 474.692,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in o imenovanju strokovne komisije, št. 402-00-8/20004-49, z dne 07.05.2004, za predmetno javno naročilo in v Uradnem listu RS, št. 57-58, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14557/04 objavil javni razpis za "izvajanje investicijsko vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi v letih 2004 in 2005" po omejenem postopku na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1).

    Vlagatelj je pred rokom za oddajo prijav vložil zahtevek za revizijo, z dne 14.06.2004, ki ga je naročnik prejel dne 15.06.2004. Vlagatelj navaja, da je zahtevek za revizijo pravočasen ter da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo v skladu z 9. členom ZRPJN, saj je nedvomno oseba, ki je za dodelitev naročila zainteresirana in ji bi bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika. Predmet javnega naročila je neposredno povezan z njegovo osnovno dejavnostjo, vlagatelj pa sodeluje z naročnikom že vrsto let in je tako v celoti usposobljen za kandidiranje in izvedbo predmetnega javnega naročila.
    Vlagatelj očita naročniku kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN -1), načela enakopravnosti ponudnikov (7 .člen ZJN -1 ) in kršitve 2. odstavka 19. člena ZJN -1, 1. in 2. odstavka 23. člena ZJN -1, določbe 1. odstavka 24. člena ZJN -1, določbe 4. odstavka 47 .člena ZJN -1, določbe 2. odstavka 48. člena ZJN -1, 2. odstavka 42a. člena ZJN -1, določbe 50. člena ZJN -1 ter kršitve Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02 in 110/02, v nadaljevanju: ZV), Uredbe o načinu opravljanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (Ur. l. RS, št. 42/2003, v nadaljevanju: Uredba), Uredbe o koncesiji za opravljanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (Ur. l. RS, št. 42/2003, v nadaljevanju: Koncesijski akt) in Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02 in 47/04, v nadaljevanju: ZGO-1).
    V zvezi z nepravilno izbiro vrste postopka oddaje javnega naročila vlagatelj navaja, da so upoštevajoč razpisno dokumentacijo (Priloga D) predmet javnega naročila manjša investicijsko vzdrževalna dela in izboljšave ter obnove na vodni infrastrukturi. V primeru, da gre za investicije oz. izboljšave, niso izpolnjeni pogoji 2. odstavka 19. člena ZJN-1, saj investicije in izboljšave naročnik more in mora načrtovati in jih imeti v svojih načrtih. Nenazadnje mora imeti po 15. členu ZJN-1 za nabave investicijskega značaja izdelan investicijski elaborat. Investicijsko vzdrževanje na vodni infrastrukturi, kot ga po vsej verjetnosti predvideva naročnik, niso take vrste gradenj, ki jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti oz. se standardizirano dobijo na trgu, niti za njih ni vzpostavljen trg, saj bo vsak projekt specifičen in različen tako po vrsti aktivnosti, kot po količinah del. Dodatno se postavlja vprašanje, ali je storitve, kot gradnje prav gotovo so, sploh mogoče oddati z omejenim postopkom po 2. odstavku 19. člena ZJN -1, saj ZJN -1 govori le o nabavi in izvedbi nabave, kar kaže predvsem na nabavo blaga. Naročnik ne more investicijskih del oddati po omejenem postopku, saj bi po mnenju vlagatelja težko argumentiral, da investicij ne more oziroma ni mogel načrtovati in da jih bo izvajal po potrebi.
    V primeru, da gre za odpravo posledic delovanja vode ali drugih dejavnikov je predmetno javno naročilo oddaja koncesije in ne oddaja javnega naročila. Iz pojasnil v Prilogi D razpisne dokumentacije je razvidno, da naj bi bila predmet javnega razpisa tudi obnova vodne infrastrukture (odstranjevanje prodnih nanosov in čiščenje naplavin v vodotokih in zadrževalnikih plavin). Iz opisa predmeta javnega naročila je razvidno, da bo šlo za investicijska dela (vzdrževanje), kot tudi za vzdrževanje oz. odpravljanje posledic delovanja voda (npr. odstranjevanje prodnih nanosov), kar pa je po ZV oz. Uredbi ter Koncesijskem aktu predmet gospodarske javne službe, ki se oddaja s koncesijo na podlagi javnega razpisa po povsem drugem postopku. ZV ureja v 82. členu varstvo pred škodljivim delovanjem voda in v 93. členu določa, da je obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, obvezna državna ali lokalna gospodarska javna služba. Pogoji in način opravljanja javnih gospodarskih služb so predpisani z Uredbo in Koncesijskim aktom. V 44. členu ZV je opredeljeno, kaj spada v vodno infrastrukturo, to so nedvomno pragovi, jezovi, nasipi ipd., kar tudi omenja razpisna dokumentacija. Ključno vprašanje je torej, ali gre za gradnjo nove infrastrukture oziroma izboljšavo obstoječe, ali za vzdrževanje objektov obstoječe infrastrukture, kar bi moralo biti po mnenju vlagatelja predmet koncesijske pogodbe. Dodatno vlagatelja k temu prepričuje Strokovno navodilo o tem, kaj obsega vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnih zemljišč ter vodno gospodarskih objektov in naprav v splošni rabi (Ur. l. SRS, št. 27/84), ki še velja in v 1. členu določa obseg vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter vodnih zemljišč in v 2. členu obseg vzdrževanja vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. Postavka Priloge D razpisne dokumentacij določa, da spada v predmet javnega naročila tudi odstranjevanje prodnih nanosov in čiščenje naplavin v vodotokih in zadrževalnikih plavin, kar kaže na to, da bi utegnilo iti za vzdrževanje vodne infrastrukture, kar bi moralo biti predmet koncesije.
    V zvezi s kršitvijo 5. in 7. člena ter drugega odstavka 42a. člena ZJN-l vlagatelj navaja, da je naročnik v javni objavi in razpisni dokumentaciji, kot pogoj za priznanje sposobnosti na strani 4 zapisal, da mora ponudnik (pravilno in v nadaljevanju: prijavitelj) imeti izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV dalje in nadalje na strani 6 predvidel, da mora za izpolnjevanje tega pogoja, prijavitelj predložiti pogodbo o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda. Po mnenju vlagatelja takšen pogoj lahko izpolnijo samo vnaprej znani prijavitelji v točno določenem številu, tako je tak pogoj diskriminatoren ter neupravičeno omejuje konkurenco. Takšen pogoj hkrati tudi ni v sorazmerju s predmetom javnega naročila, saj naj bi bile po zatrjevanju naročnika predmet naročila novogradnje in investicije, za kar pa je naročnik kot pogoj zahteval izkazovanje izkušenj v zadnjih 5 letih na področju izgradnje vodne infrastrukture.
    Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je ZV, ki je v času samoupravnega dogovarjanja v 4. členu določal dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju vodnega gospodarstva, med katerimi navaja tudi vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih naravnih zbiralnikov ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. Isti zakon je v 35. členu določal, da dejavnosti iz 4. člena tega zakona opravljajo vodnogospodarske organizacije za urejanje voda in vodnogospodarske organizacije za urejanje hudournikov, ki vzdržujejo naravne vodotoke, jezera in izvire, obalno morje in vodna zemljišča ter vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi, spremljajo stanje vodnega režima in zagotavljajo varstvo vodnega režima, opravljajo naloge investitorja pri rekonstrukcijah vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, izvajajo nadzorne naloge pri gradnji vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, usmerjajo graditev vodnogospodarskih objektov in naprav ter regulacijo vodotokov, zagotavljajo enotno tekočo evidenco in sistem informiranja uporabnikov o stanju vodnega režima, zagotavljajo sočasno izvajanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in opravljajo druge zadeve, ki jih določa zakon. V nadaljevanju isti člen primeroma določa obseg vzdrževanje naravnih vodotokov, jezer in izvirov, obalnega morja, javnih vodnjakov, vodnih zemljišč ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. V tem času na področju vzdrževanja naravnih vodotokov, drugih naravnih zbiralnikov in vodnogospodarskih objektov in naprav ni bila zagotovljena konkurenca saj je bilo v 1. odstavku 37. člena istega zakona zapisano, da za opravljanje dejavnosti iz 35. člena tega zakona organizirajo delavci, ki opravljajo vodnogospodarske storitve, temeljne organizacije združenega dela.
    Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, v nadaljevanju ZGJS) je v 2. členu določil, da se gospodarske javne službe določijo z zakoni, med drugim tudi s področja vodnega gospodarstva, vendar nov zakon s tega področja do leta 2002 ni bil sprejet. ZGJS je nadalje v 3. alinei 68. člena določil, da se do določitve gospodarskih javnih služb z zakoni iz 2. člena tega zakona, za gospodarske javne službe štejejo dejavnosti oz. zadeve, katerih financiranje in oblikovanje cen, je potekalo preko sistema samoupravnih interesnih skupnosti oz. sistema financiranja javne porabe. Na podlagi Zakona o vodah iz leta 1981 se je vodno gospodarstvo financiralo v skladu s 27. členom, med drugim tudi s samoupravnim združevanjem sredstev samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so opravljale gospodarsko dejavnost. Subjekti, ki so torej pred tem opravljali dejavnost na področju vodnega gospodarstva, so z dejavnostjo, kot z gospodarsko javno službo nadaljevali tudi po uveljavitvi ZGJS. Na podlagi ZGJS je bila v letu 1996 sprejeta Uredba o načinu izvajanja vodno gospodarske javne službe v RS (Ur. l. RS, št. 57/96), ki je v 15. členu določila, da z dnem uveljavitve te uredbe nadaljujejo z izvajanjem vodnogospodarske javne službe na način in pod pogoji te uredbe obstoječa vodnogospodarska podjetja, ki so vpisana v sodni register in Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana. Obstoječe stanje se je tako ohranjalo tudi z uredbo iz leta 1996, prav tako pa tudi z Uredbo o načinu opravljanja obvezne republiške gospodarske javne službe na področju vodnega gospodarstva iz leta 2000 (Ur. l. RS, št. 4/00), ki je v 10. členu določala, da lahko ministrstvo do sklenitve nove koncesijske pogodbe sklene pogodbo o opravljanju javne službe na posameznem vodnem območju z gospodarsko družbo, ki je imela z ministrstvom sklenjeno pogodbo za opravljanje javne službe v letu 1999. Novi ZV iz leta 2002 je v skladu z ZGJS v 161. členu določil javne gospodarske službe s področja urejanja voda. Do izdaje podzakonskih predpisov so se tudi v letu 2002 sklenile koncesijske pogodbe z dosedanjimi izvajalci. Na osnovi ZV izdana Uredba in Koncesijski akt iz leta 2003 pa sta podrobneje določila način in pogoje za opravljanje gospodarske javne službe. Uredba iz leta 2003 je v 12. členu določila (podobno določbo ima v 23. členu tudi Koncesijski akt), da se po ena koncesija prvič podeli za koncesijsko opravljanje javnih služb na posameznem območju iz 3. člena te uredbe brez javnega razpisa osebam, ki so imele za ta območja v letu 2002 z ministrstvom sklenjeno pogodbo o opravljanju javne službe na področju vodnega gospodarstva. Skratka na podlagi te uredbe je Vlada RS sklenila pogodbe o koncesiji s subjekti oziroma njihovimi pravnimi nasledniki, ki vodnogospodarsko javno službo, brez da bi bili izpostavljeni kakršnikoli konkurenci, opravljajo že od leta 1981 dalje. Nihče drug torej ne more imeti izkušenj na področju upravljanja z vodami od sprejetja ZV iz leta 2002, kaj šele, da bi lahko predložil pogodbo o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda, sklenjeno po uveljavitvi ZV.
    Skratka, samo tisti subjekti, ki so ohranjali svoj položaj zaradi prehodnih in končnih določb raznih predpisov, ki so izhajali od Zakona o vodah iz leta 1981 dalje, so lahko na podlagi Uredbe in Koncesijskega akta oziroma ZV sklenili pogodbo, s katero lahko sedaj izkažejo izpolnjevanje â"žspornegaâ"ś pogoja predmetnega javnega razpisa. Ob tem vlagatelj poudarja, da obstajajo prijavitelji, ki imajo ustrezne izkušnje, ki bi lahko izpolnili pogoje, ki so v sorazmerju s predmetnega javnega razpisa.
    Naročnik s tem, ko je določil pogoj izkušenj od uveljavitve ZV dalje, ne samo, da je prekršil 5. in 7. člen ZJN-1 oziroma ustrezne direktive s področja javnih naročil v EU, temveč neposredno tudi načelo nediskriminatomosti in 86. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (OJ C 325 z dne 24.12.2002, v nadaljevanju: PES), ki med drugim določa, da države članice glede javnih podjetij ali podjetij, katerim so odobrile posebne ali izključne pravice, ne smejo sprejeti ali ohraniti v veljavi ukrepov, ki so v nasprotju s pravili iz te pogodbe, zlasti iz 12. člena in 81. do 89. člena. Skratka, država mora ravnati v skladu s pravili konkurence (81. do 89. členi PES) in nediskriminatomo (12. člen PES).
    Vlagatelj v konkretnem primeru meni, da tako Uredba, kot Koncesijski akt in razpisna dokumentacija glede navedenega diskriminatomega pogoja, kršijo neposredno določbe PES, ki se v Republiki Sloveniji neposredno uporablja kot primarna zakonodaja, zaradi česar je potrebno predmetni razpis v celoti razveljaviti.
    Sodišče Evropskih skupnosti v svoji praksi državi sicer priznava, da lahko določenim osebam glede na predmet podeli izključne pravice, da pa sme te uveljavljati le toliko in v takem obsegu, kolikor je to nujno potrebno zaradi varovanja upravičenih interesov. Uredba iz leta 2003 in Koncesijski akt nedvomno presegata takšno stališče sodišča, ravno tako pa ga presega naročnik z zahtevami v razpisni dokumentaciji glede dokazovanja izkušenj od uveljavitve novega ZV dalje.
    Vlagatelj še opozarja, da je naročnik s postavitvijo pogoja predložitve pogodbe o izvajanju javne službe po ZV kršil tudi 2. odstavek 42a. člena ZJN -1. Zakon namreč nikjer primeroma ne določa, da bi bila lahko med dokazili za izpolnjevanje kadrovskih in tehničnih zmogljivosti tudi zahteva, da dokaže izkušnje po točno določenem zakonu oz. od dne uveljavitve točno določenega zakona dalje. Naročnik bi lahko določil samo izkaze, ki so v skladu z namenom javnega naročila. Z uveljavitvijo ZV pa se stroka na področju upravljanja z vodami oz. vodno infrastrukturo ni spremenila ali spremenila tako, da bi bil tak dokaz upravičen. Celo nasprotno, ZV je do sprejema novih pustil v veljavi predpise na podlagi prejšnje zakonodaje, npr. Strokovno navodilo o tem, kaj obsega vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnih zemljišč ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi iz leta 1984, ki kljub temu, da je bil ZV sprejet leta 2002, velja še danes. Vlagatelj tako tudi z vidika predmeta javnega naročila ne vidi potrebe po takšnem dokazilu.
    V zvezi s kršitvijo prvega in drugega odstavka 23. člena ZJN-1 ter četrtega odstavka 47. člen ZJN -1 vlagatelj navaja, da pogoj v zvezi z referencami ni vnaprej objektivno določen. Naročnik je v javni objavi zapisal, da mora imeti prijavitelj izkušnje na področju izgradnje vodne infrastrukture (investicijsko vzdrževanje, novogradnje), izkazane z referenčnimi investicijskimi projekti po povodjih in porečjih na območju RS v zadnjih 5 letih, enaka določba je v razpisni dokumentaciji na strani 4, v 10. točki. V obrazcu, Priloga E3, ki ga mora prijavitelj potrjenega predložiti naročniku, pa je zapisano, da mora investitor potrditi, da je prijavitelj za njega izvedel objekte, ki po naravi, sestavi in obsegu, kot tudi v strokovnem in vizualnem smislu ustrezajo vrsti razpisanih del. S tem je uvedel povsem drugačen pogoj glede referenc, kot je zapisan v javni objavi in predhodno v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj oz. ponudniki tako ne morejo pripraviti pravilne prijave, saj sta določena pogoja vsebinsko povsem različna, pri čemer je zahteva na Prilogi E3 za vlagatelja strožja.
    Nadalje so določbe razpisne dokumentacije glede skupnega nastopa več prijaviteljev in določbe o izpolnjevanju pogojev takšne skupine prijaviteljev povsem nejasne, nedorečene in zavajajoče. V javni objavi naročnik najprej zapiše, da bo v drugi fazi sklepal pogodbo samo z enim ponudnikom, nato pa določa, da mora skupina ponudnikov, potem ko je izbrana, predložiti akt o skupni izvedbi naročila. Naročnik najprej ustvari vtis kot da se lahko prijavi samo posamezen prijavitelj, nato pa določa drugače. Nadalje nikjer v javni objavi, niti v razpisni dokumentaciji ne določi, katere pogoje morajo izpolnjevati vsi prijavitelji v skupnem nastopu, katere pa mora izpolniti vsaj eden od prijaviteljev, čeprav četrti odstavek 47. člena ZJN -1 izrecno določa, da mota naročnik določiti način ugotavljanja sposobnosti po 42a. in 43. členu ZJN -1 pri skupnih prijavah v razpisni dokumentaciji.
    Nadalje vlagatelj ugotavlja, da naročnik ni vnaprej določil minimalnih kriterijev, ki jih mora izpolniti prijavitelj pri pogoju referenčnih objektov s področja izgradnje vodne infrastrukture. Naročnik ni določil niti, koliko referenčnih objektov v zadnjih 5 letih mora izkazovati prijavitelj preko potrjenih referenc, niti ni določil minimalnih kriterijev, kaj se šteje za objekt, ki po naravi, sestavi, obsegu, kot tudi v strokovnem in vizualnem smislu ustreza vrsti razpisanih del. Glede na to, da gre glede na navedbe naročnika za manjša investicijska vzdrževanja, bi za kriterij, kateri objekt po obsegu ustreza razpisanim delom, težko vzeli vrednost 720 mio SIT, ki jo je naročnik sicer kot skupno orientacijsko vrednost vzdrževanj navedel v razpisni dokumentaciji. Poleg tega vsa dela ne bodo potekala hkrati, zaradi česar bi bil gotovo bolj utemeljen nižji vrednostni prag primerljivega objekta. Nadalje vlagatelju ni jasno, katere minimalne strokovne in vizualne sestavine bi moral imeti referenčni objekt, da bi s tem izpolnil pogoj referenc.
    Skratka, naročnik ni določil pogoja tako, da bi lahko po vnaprej določenih objektivnih kriterijih odločil, kateri prijavitelji izpolnjuje pogoj referenc in kateri ne, zaradi česar je kršil načelo enakosti prijaviteljev (7. člen ZJN-1), njegovo odločanje na podlagi tako postavljenega in celo nejasnega pogoja je lahko samo arbitrarno in pristransko do nekaterih prijaviteljev, saj bo naročnik nedvomno prejel tako vrednostno, kot vsebinsko povsem različne potrjene reference različnih prijaviteljev.
    V zvezi s kršitvijo 50. člena ZJN-1 vlagatelj navaja, da je naročnik izkoristil možnost, ki mu jo v primeru omejenega postopka daje 2. odstavek 48. člena ZJN -1 in v objavi ter razpisni dokumentaciji na strani 6 določil, da bo priznal sposobnost predvidoma od 5 do 10 kandidatom. V povabilu k oddaji prijave je naročnik zapisal, da bo v drugi fazi k oddaji ponudbe povabil vse kandidate (predvidoma v razponu od 5 do 10) in na podlagi meril izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Naročnik je verjetno, kljub nejasnim in kontradiktornim določbam, želel določiti, da bo sposobnost priznal od 5 do 10 prijaviteljem, ne pa, da bo izmed več kandidatov, ki jim je priznal sposobnost, v drugi fazi povabil k oddaji ponudbe samo od 5 do 10 kandidatov. Če je naročnik mislil izmed teoretično večjega števila kandidatov, ki bi izkazovali pogoje za priznanje sposobnosti, opraviti selekcijo (short list), bi moral za to določiti merila oziroma določiti pogoje tako, da bi lahko "meril" intenziteto izpolnjevanja pogojev.
    Po sprejemu novele zakona, je seveda edino možno in pravilno, v kolikor želi naročnik izkoristiti "novo" možnost iz 2. odstavka 48. člena ZJN -1, da v skladu s 50. členom ZJN-l vnaprej določi merila za izbor kandidatov, ki jim bo priznal sposobnost. Takšna merila morajo biti navedena tudi v javni objavi. Ker naročnik ni vnaprej predvidel meril, je priznanje sposobnosti samo določenim kandidatom izmed kroga tistih, ki bi prišli v poštev, lahko zgolj arbitrarno in pristransko ter v nasprotju tako s 50. členom ZJN-l kot tudi njegovimi temeljnimi načeli. To dokazuje tudi navedba naročnika na strani 6 razpisne dokumentacije, ko je določil, da so pogoji za sposobnost vezani na kadrovske, ekonomsko finančne in tehnične karakteristike kandidatov, upoštevajoč njihovo relevantnost na predviden obseg in predmet javnega naročila, s posebnim poudarkom na izkušnjah na področju izgradnje vodne infrastrukture v zadnjih 5 letih. Naročnik ni določil niti kriterijev za merjenje intenzitete izpolnjevanja nekega pogoja, niti ni opredelil uteži oziroma vpliva posameznih pogojev (meril) na skupno oceno prijavitelja. Predvideno selekcijo prijaviteljev bi naročnik lahko "nezakonito" opravil samo na podlagi sproti postavljenih dodatnih kriterijev, za katere bi prijavitelji izvedeli šele ob prejemu odločitve.
    Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil tudi 24. člena ZJN-1 in minimalne roke za oddajo prijav pri omejenem postopku. Vlagatelj navaja, da je preko svojega kurirja M.E. na dan objave javnega razpisa, dne 28.05.2004 zahteval vpogled in predajo razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija ni bila na razpolago niti dne 31.05.2004 in jo je vlagatelj lahko vpogledal oziroma prejel šele 01.06.2004.
    Naročnik je že tako skrajšal splošni rok za oddajo prijav v omejenem postopku, ki znaša najmanj 37 dni od dneva, ko je naročnik odposlal povabilo, pri tem pa ne gre prezreti dejstva, da je od dneva prejema razpisne dokumentacije vlagatelju ostalo le 14 dni časa za pripravo pravilne ponudbe (torej 10 delovnih dni za pridobivanje ustreznih potrdil državnih organov in potrjenih referenc s strani investitorjev). Vlagatelj tudi navaja, da je zahteval podaljšanje roka za prijavo, kar je naročnik dne 11.06.2004 zavrnil.
    V zvezi s kršitvijo ZGO-1 drugi vlagatelj navaja, da le-ta v 77. členu določa pogoje za odgovornega vodjo del in jih ne omejuje samo na stopnjo izobrazbe. Po citiranem členu je namreč pomanjkanje določene višje stopnje izobrazbe moč nadomestiti z ustrezno daljšimi delovnimi izkušnjami, v trajanju, kot jih predvideva citirani člen in opravljenim strokovnim izpitom. Naročnik pa neutemeljeno, brez da bi bilo povezano s predmetom javnega naročila, zahteva točno določeno stopnjo in smer izobrazbe. Po mnenju vlagatelja bi bil prijavitelj, katerega kadri v celoti izpolnjujejo pogoje po ZGO-1, neupravičeno diskriminiran pred ostalimi ponudniki, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja.
    Vlagatelj še pripominja, da mu ni poznano in si ne predstavlja, kako bi lahko pri oddaji javnega naročila po omejenem postopku subsidiarno določbam ZJN -1 prišel v poštev Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 in 73/04, v nadaljevanju ZUP), kot to predvideva naročnik v razpisni dokumentaciji.
    Nadalje je v nasprotju s pomenom določb ZJN -1 tudi določba na strani 3 razpisne dokumentacije, ki določa, da bo prijava, ki ne bo povezana z vrvico in zapečatena, štela za nepravilno in bo izločena iz nadaljnjega postopka. Takšna sankcija ni v skladu z namenom določb ZJN -1, saj navedene kršitve prijavitelja v ničemer ne pomenijo kršitve temeljnih načel, ali drugih določb ZJN -1 in jih lahko naročnik ob odpiranju sanira v skladu s 5. členom Navodila o postopku odpiranja ponudb. Namen naročnikove zahteve po vezanju in pečatenju ponudb je lahko samo v preprečitvi možnosti zamenjave delov prijave, potem, ko je ponudba oz. prijava enkrat odprta. To pa se da, kot že rečeno, sanirati drugače in je sankcija, da bi bila takšna ponudba nepravilna in izločena, povsem nesorazmerna z namenom pravne norme in zato nezakonita. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka in sicer vplačane takse v višini 200.00,00 tolarjev ter odvetniške stroške in sicer 400 odvetniških točk za konferenco s stranko in 3000 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo, skupaj s pripadajočim 20% DDV.

    Naročnik je s sklepom, št. 402-00-88/2004-49, z dne 28.06.2004 zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik na začetku ugotavlja, da je zahtevek za revizijo popoln, pravočasen in ga je vložila upravičena oseba.
    V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik nepravilno izbral vrsto postopka oddaje javnega naročila naročnik navaja, da je glede na to, da so predmet javnega naročila gradnje, vlagatelj napačno meni, da niso izpolnjeni pogoji za izvedbo omejenega postopka v skladu z 2. odstavkom 19. člena ZJN-l saj so v 17.členu ZJN-l opredeljene vrste postopkov za oddajo javnih naročil, v drugem odstavku istega člena pa je zapisano, da naročnik za oddajo javnega naročila izbere praviloma odprti ali omejeni postopek. Upoštevajoč določbo drugega odstavka 19. člena ZJN-l in njihove gramatikalne razlage je omejeni postopek možno uporabiti tudi za oddajo javnega naročila na področju gradenj.
    V zvezi z očitano kršitvijo načela zagotavljanja konkurence med ponudniki/prijavitelji (5. člen ZJN-1) in načela enakopravnosti ponudnikov/prijaviteljev (7. člen ZJN-1) naročnik navaja, da namen pravil o javnih naročilih ni, da bi vsem ponudnikom/prijaviteljem zagotavljala enake možnosti za pridobitev javnega naročila. Tega ne zahteva ne načelo enakopravnosti in ne načelo zagotavljanja svobodne konkurence. Naročnik sme in mora razlikovati ponudnike/prijavitelje in njihove ponudbe/prijave. V razpisni dokumentaciji je potencialnim ponudnikom naročnik povedal, katere okoliščine na strani prijavitelja so zanj relevantne. Določil je take pogoje, ki so v zvezi z razpisanimi deli objektivno opravičljivi. Trditev vlagatelja, da je pogoj za priznanje sposobnosti, ki se nanaša na izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV dalje, do vlagatelja in drugih prijaviteljev diskriminatoren in da neupravičeno omejuje konkurenco, ni pravilna.
    Naročnik navaja, da so bile z ZV iz leta 2002 na področju upravljanja z vodami vzpostavljene tri ključne spremembe (integralnost upravljanja z vodami na celotnem povodju ali porečju, ki ne dopušča delitev urejanja voda na posamezni reki na območje njenega hudourniškega povirja in območje nižinskega toka te reke, prenos vseh javnih pooblastil, ki so jih imeli izvajalci javnih služb na področju urejanja voda, na upravne organe države, javne službe na področju voda niso več službe gospodarjenja z vodami ampak službe urejanja voda, torej voda ni več prvina, ki je podrejena predvsem interesom njenega izkoriščanja, temveč del okolja, ki ga je treba varovati pred škodljivimi vplivi posegov v vodni prostor), na podlagi katerih je zahteva po referencah upravljanja z vodami predvsem zahteva po ugotavljanju usposobljenosti prijaviteljev in ne element za diskriminacijo prijaviteljev. Na podlagi teh sprememb je taka zahteva povsem sorazmerna predmetu javnega naročanja, ker zgolj reference na področju gradnje vodnih objektov ne zagotavljajo usposobljenost za rekonstrukcijo oziroma obnovo obstoječih objektov vodne infrastrukture.
    Spremembe v konceptu upravljanja z vodami imajo vpliv tudi na način gradnje objektov vodne infrastrukture in še posebej na tisto gradnjo, ki je rekonstrukcija že obstoječih vodnih objektov. Gre za to, da se od nosilnega izvajalca gradnje vodnega objekta zahteva:
    - da ima vpogled na urejanje celotnega porečja vodotoka, na katerem se gradi ali rekonstruira vodni objekt,
    - da je usposobljen sodelovanja z upravnimi organi na področju upravljanja z vodami in
    - da je seznanjen z sodobnimi koncepti upravljanja z vodami, ki temeljijo predvsem na načelih varstva voda in vodnega okolja, v katerem ni poudarkov na nenaravnem poseganju v vodni režim.
    Javni razpis se tudi ne nanaša na vzdrževanje objektov vodne infrastrukture, kot je navedeno v zahtevku za revizijo, ampak na obnovo torej rekonstrukcijo obstoječih objektov vodne infrastrukture, pa ne zgolj zaradi njihove poškodovanosti ampak tudi zaradi zahtev po funkcionalnih spremembah teh objektov. Gre torej za zelo specifične zahteve do graditelja teh objektov, ki pa se jih lahko preverja zgolj z referencami na področju upravljanja z vodami in to na podlagi konceptov, ki jih je zastavil zakon o vodah iz leta 2002 tako sodelovanje pri gradnji kateregakoli vodnega objekta ne more biti zadostna referenca, ker tako sodelovanje ne dokazuje, daje prijavitelj s tako referenco tudi usposobljen urejanja z vodami.
    Prav tako samostojna gradnja objekta, ki je umeščen v vodni prostor in ne gre za objekt urejanja voda, ne more biti zadostna referenca, ker taka gradnja ne dokazuje, da je prijavitelj tudi usposobljen umestiti in zgraditi vodni objekt, pri katerem koli režimu urejanja voda. Tudi gradnja vodnega objekta, ki je namenjen urejanju voda, zgrajen pa je bil v času drugačnih konceptov urejanja, to je v času, ko je bil koncept učinkovitega odvajanja voda edini koncept varstva pred škodljivimi vplivi voda ne more biti zadostna referenca, na podlagi katere se prijavitelj izkaže za usposobljenega izvajalca ponujenih del.
    Vsekakor je usposobljenost prijavitelja preverjena, če ta izkazuje reference na podlagi upravljavske pogodbe na področju voda. Na podlagi take reference se lahko preverja njegovo usposobljenost sodelovanja z upravnimi organi, ki so pristojni za upravljanje z vodami od načrtovanja pa do izbire primernih graditeljskih pristopov, pomembnih zaradi varstva voda in vodnega okolja.
    Naročnik poudarja, da zahteve, da prijavitelj izkaže izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture, ne izpolnjujejo zgolj tisti izvajalci javnih služb, ki so po uveljavitvi zakona o vodah v letu 2002 nadaljevali z izvajanjem javne službe, ampak tudi nove pravne osebe, ki so po uveljavitvi zakona o vodah v letu 2002 z ministrstvom podpisale pogodbo za opravljanje nalog na področju urejanja z vodami.
    V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik razpisne dokumentacije ni pripravil v skladu s prvim in drugim odstavkom 23. člena ZJN-l, naročnik meni, da je razpisna dokumentacija pripravljena v skladu z navedenimi določbami ZJN-1 in ne vidi razloga, zakaj potencialni prijavitelji ne bi mogli na njeni osnovi pripraviti pravilnih ponudb oz. prijav, kar dokazuje dejstvo, da naročnik ni prejel nobenega zaprosila za podrobnejše vsebinsko pojasnilo razpisne dokumentacije s tem, da je do postavljenega roka prispelo relativno veliko število prijav. Prav tako naročnik navaja, da so podatki v razpisni dokumentaciji enaki podatkom, navedenim v objavi javnega razpisa.
    Naročnik je v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora prijavitelj imeti izkušnje na področju izgradnje vodne infrastrukture (investicijsko vzdrževanje, novogradnje), izkazane z referenčnimi investicijskimi projekti po povodjih in porečjih na območju Republike Slovenije v zadnjih petih (5) letih. Za predložitev dokazil o referenčnih delih je naročnik v razpisni dokumentaciji priložil Prilogo E3 - Obrazec za predložitev referenc ponudnika in Prilogo E6 za morebitnega podizvajalca. Na podlagi vsebine teh obrazcev je zahtevano, da mora investitor prijavitelju potrditi, da je prijavitelj zanj kvalitetno in v dogovorjenem roku izvedel v obrazcu navedene referenčne objekte, ki po naravi, sestavi in obsegu, kot tudi v strokovnem in vizualnem smislu ustrezajo vrsti razpisanih del. Vlagatelj tako naročniku očita, da je s tem uvedel povsem drugačen oziroma strožji pogoj glede referenc, kot je zapisan v objavi in razpisni dokumentaciji, kar seveda ne drži. Naročnik je z navedenim tekstom na obrazcih Priloga E3 oz. Priloga E6 želel istočasno zagotoviti tudi potrditev investitorja, da so bili v obrazcu navedeni referenčni objekti izvedeni tudi kvalitetno in v roku in da ustrezajo vrsti razpisanih del.
    Glede trditve vlagatelja, da naročnik ni vnaprej določil minimalnih kriterijev, ki jih mora izpolniti ponudnik pri pogoju referenčnih objektov in da se vrednost 720 mio SIT ne more šteti za manjša investicijska vzdrževanja, naročnik meni, da je vrsta razpisanih del oz. opis predmeta javnega naročila dovolj jasno naveden v Prilogi D razpisne dokumentacije, prav tako je navedeno, da je vrednost 720 mio SIT okvirna vrednost celotnega programa investicijsko vzdrževalnih del za leti 2004 in 2005, torej vrednost vseh predvidenih del za obe leti skupaj.
    Nadalje vlagatelj očita naročniku nejasnosti glede predložitve skupne prijave zaradi navedbe v objavi, da bo naročnik sklepal pogodbo samo z enim ponudnikom in zaradi določila, da mora skupina prijaviteljev potem, ko je izbrana, predložiti akt o skupni izvedbi naročila. V navedbi, da bo naročnik sklepal pogodbo samo z enim ponudnikom, je mišljeno le to, da bo naročnik sklenil pogodbo le z enim od izbranih kandidatov, katerega ponudba bo ekonomsko najugodnejša, pri čemer pa ni bila mišljena pravno formalna oblika, saj ZJN-l določa, da mora biti pogoj o zahtevani - pravno formalni obliki ponudnikov izpolnjen ob sklenitvi pogodbe in ne ob predložitvi prijave/ponudbe.
    V zvezi z očitano kršitvijo 50. člena ZJN-l naročnik navaja, da je za izbiro v 1. fazi omejenega postopka pomembno, da naročnik določi pogoje, lahko pa določi tudi merila, ki pa so obvezna šele v 2. fazi omejenega postopka. Če naročnik določi le pogoje, mora status priznati vsem tistim, ki pogoje izpolnjujejo. Če pa želi med tistimi, ki pogoje izpolnjujejo, določiti še ožji krog oseb, mora določiti tudi merila oz. nediskriminatoren način izbire.
    V â"žNavodilih ponudnikom za izdelavo prijaveâ"ś je naročnik eksplicitno zapisal, da bo priznal sposobnost predvidoma od 5 do 10 kandidatom na podlagi stopnje izpolnjevanja pogojev za sposobnost. Pogoji za sposobnost so vezani na kadrovske, ekonomsko finančne in tehnične karakteristike kandidatov, upoštevajoč njihovo relevantnost na predviden obseg in predmet javnega naročila, s posebnim poudarkom na izkušnjah na področju izgradnje vodne infrastrukture v zadnjih petih letih - reference (točka 10 - ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji), pri čemer so kadrovske, ekonomsko finančne in tehnične karakteristike tesno povezane tudi z referencami in usposobljenostjo na področju upravljanja z vodami.
    Glede kršitev 24. člena ZJN-l in kršitev minimalnih rokov za oddajo prijav pri omejenem postopku naročnik ugotavlja, da prvi odstavek 24. člena ZJN-l določa, da mora naročnik od dneva objave javnega razpisa dalje omogočiti zainteresiranim ponudnikom/prijaviteljem vpogled v razpisno dokumentacijo in izročitev dokumentacije. Glede na to je razumeti, da ni treba, da je razpisna dokumentacija pripravljena na dan objave, temveč naslednji dan, ko mora biti zainteresiranim prijaviteljem omogočeno, da jo prevzamejo, kar je tudi bilo. Vlagatelj očita naročniku, da razpisna dokumentacija ni bila na razpolago na dan 31.05.2004 temveč šele 01.06.2004, kar pa ne drži. Naročnik trdi, da je vlagatelj preko svojega kurirja zahteval razpisno dokumentacijo na dan 31.05.2004 v zgodnjih jutranjih urah, ko ta še ni bila izročena v vložišče, bila pa je na voljo nekaj ur kasneje, o čemer je bil vlagatelj obveščen preko telefona in jo je še isti dan tudi prevzel.
    Glede na to, da noben drug potencialni prijavitelj ni predlagal podaljšanje roka in je prispelo kar veliko prijav, naročnik meni, da je bil rok za pripravo prijave primeren. Naročnik tudi navaja, da je splošni rok za oddajo prijav 37 dni, ki se lahko zmanjša za polovico (18,5dni, ker se zaokroži navzgor na 19 dni). Naročnik je zahtevo za objavo poslal 24.05.2004 na Uradni list RS, rok za prijavo pa je bil 15.06.2004, kar pomeni, da je rok za oddajo prijav znašal 23 dni.
    V zvezi navedbo vlagatelja o kršitvi določb ZGO-1 glede kadrovskih pogojev naročnik navaja, da se je odločil za izobrazbeno oz. strokovno kvalifikacijo gradbene smeri in sicer glede na naravo in vsebino razpisanega javnega naročila, takšna naročnikova odločitev pri tem postavljenem pogoju pa še ne pomeni kršitve citiranega zakona.
    Glede pripombe vlagateljeva na način oddaje prijave, ki ga je naročnik predvidel v razpisni dokumentaciji, naročnik poudarja, da gre za zahtevo naročnika zaradi sistematične podaje zahtevanih podatkov oziroma dokumentov in listin ter preprečitve morebitnih nepravilnosti, ki se lahko pojavijo pri tem.
    Zaradi zgoraj navedenih razlogov je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil in vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

    Vlagatelj je naročnika v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom z dne 01.07.2004 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V predlogu za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj tudi zahteva povrnitev stroškov postopka in sicer 50 odvetniških točk za sestavo predloga za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, 5% materialnih stroškov in pripadajoč 20% DDV.

    Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, dne 05.07.2004, z dopisom 402-00-8/2004-49, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-152/04-22-1278, z dne 19.07.2004, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, pozvala naročnika na sestanek zaradi pridobitve dodatnih pojasnil. Sestanek je potekal v prostorih Državne revizijske komisije dne 21.07.2004 ob 10.00 uri. Državna revizijska komisija je naročniku zastavila več vprašanj v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila po omejenem postopku, v zvezi z opravljanjem obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in v zvezi s pogojem, da mora ponudnik imeti izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV dalje. Naročnik je bil pozvan, da Državni revizijski komisiji do dne 23.07.2004 dostavi dodatno obrazložitev v zvezi z obravnavanimi vprašanji.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj ima kot oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti s področja predmeta javnega naročila in ima izkušnje pri gradnji vodne infrastrukture in urejanju ter vzdrževanju vodnih zemljišč, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

    Vlagatelj navaja, da niso izpolnjeni pogoji za oddajo javnega v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZJN-1. V zvezi s to navedbo vlagatelja Državna revizijska komisija opozarja na določilo drugega odstavka 17. člena (vrste postopkov), ki določa: "Naročnik za oddajo javnega naročila izbere praviloma odprti ali omejeni postopek.". Iz navedenega določila zakona velja tako zaključiti, da je omejeni postopek splošno dopusten in enakovreden odprtemu postopku, saj oba postopka zagotavljata ustrezno stopnjo javnosti in transparentnosti ter sta hkrati tudi ustrezno normirana v ZJN-1. Odločitev o izbiri postopka (odprti ali omejeni postopek) je tako prepuščena naročniku glede na predmet javnega naročila. Pri tem pa velja tudi posebej ugotoviti, da tudi direktive s področja javnih naročil predvidevajo enakovredno uporabo odprtega ali omejenega postopka.

    Iz razpisne dokumentacije naročnika izhaja, da naročnik oddaja javno naročilo po omejenem postopku na podlagi drugega odstavka 19. člena ZJN-1, ki določa: "Omejeni postopek lahko naročnik uporabi, če so predmet javnega naročila stalne nabave, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg.". Navedeni člen določa poseben primer oddaje javnega naročila po omejenem postopku, ki ga je mogoče uporabiti v primeru, če so predmet javnega naročila stalne nabave, ki jih po obsegu ni mogoče časovno vnaprej določiti in za katere obstaja trg oz. se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika. Če niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa drugi odstavek 19. člena ZJN-1 lahko naročnik vedno odda javno naročilo po omejenem postopku na podlagi prvega odstavka 19. člena ZJN-1, upoštevajoč dejstvo, da sta odprti in omejeni postopek v skladu z zakonom enakovredna. Upoštevajoč predmet javnega naročila (gradnje), bi bilo sicer težko zaključili, da so izpolnjene zahteve za oddajo javnega naročila na podlagi drugega odstavka 19. člena ZJN-1. Kljub temu, da se tako izkaže sklicevanje naročnika na drugi odstavek 19. člena ZJN-1 neutemeljeno, pa velja ugotoviti, da upoštevajoč splošno uporabnost omejenega postopka naročnik z izbiro postopka ni kršil določb ZJN-1, čeprav bi bilo v konkretnem primeru primernejše sklicevanje na prvi odstavek 19. člena ZJN-1, ki zgolj na splošno opredeljuje omejeni postopek oddaje javnega naročila.

    Vlagatelj v zahtevku tudi navaja, da postavka Priloge D razpisne dokumentacij določa, da spada v predmet javnega naročila tudi odstranjevanje prodnih nanosov in čiščenje naplavin v vodotokih in zadrževalnikih plavin, kar kaže na to, da bi utegnilo iti za vzdrževanje vodne infrastrukture, kar bi moralo biti predmet koncesije. V zvezi s predmetnim očitkom je naročnik Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 402-00-8/2004-49, dne 23.07.2004, posredoval dodatna pojasnila, v katerih obrazloži svojo odločitev, da v konkretnem primeru ne gre za koncesijo, temveč za oddajo javnega naročila, saj je predmet oddaje javnega naročila investicijsko vzdrževanje del na objektih vodne infrastrukture, taka dela pa se v skladu z ZV, pa tudi primerjalno s predpisi na drugih področjih, uvrščajo med investicije, stroški teh del pa se pokrivajo iz namensko zbranih skladov (amortizacija, vodni sklad) in ne iz sredstev, namenjenih pokrivanju rednih stroškov, kot so stroški javne službe urejanja voda. Kljub dodatni obrazložitvi naročnika, pa se še vedno kaže kot sporno ali niso v razpisni dokumentaciji navedena dela odstranjevanje prodnih nanosov in čiščenje naplavin v vodotokih in zadrževalnikih plavin, upoštevajoč ZV, Uredbo in Koncesijski akt, predmet oddaje koncesije. Glede na navedeno naj naročnik ponovno preveri, ali ne gre v spornem delu (odstranjevanje prodnih nanosov in čiščenje naplavin v vodotokih in zadrževalnikih plavin) za predmet, ki bi moral biti predmet oddaje koncesije.

    V obravnavanem primeru je morala Državna revizijska komisija odločati tudi o tem, ali je pogoj, da morajo imeti prijavitelji izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV, diskriminatoren.
    ZJN-1 v 10. točki 3. člena (Pomen v zakonu uporabljenih pojmov) določa, da je "pogoj" - element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Natančneje so pogoji urejeni v poglavju 2.6. (Pogoji za priznanje sposobnosti) - členi 41. do 44 ZJN-1. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik oziroma prijavitelj, da lahko sodeluje v postopku, mora naročnik navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, izpolnjevanje pogojev pa se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki (41. člen ZJN-1). Poleg obveznih pogojev, ki so določeni že v samem zakonu (1., 2. in 3. odstavek 42. člena ZJN-1) lahko naročnik določi tudi druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila (4. odstavek 42. člena in 42. a člen ZJN-1).
    Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 57-58/04, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14557/04, v 14. alinei točki III.2.1.3) Tehnične sposobnosti - obvezna dokazila določil, da mora ponudnik imeti izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV dalje.
    Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju 2. NAVODILA PONUDNIKOM ZA PRIPRAVO PRIJAVE (v nadaljevanju: navodila) v 8. točki "Način ugotavljanja sposobnosti ponudnikov" določil: "Ponudniku bo priznana sposobnost, v kolikor bo njegova prijava pravilna in sicer da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije:
    (1) da dokumentacija prijave izpolnjuje vse zahteve glede predloženih obveznih sestavin iz Priloge F
    (2) da ponudnik izpolnjuje vse obvezne in dodatne pogoje za priznanje sposobnosti po 42. členu ZJN-1 in 6. členu Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikovâ??.."
    ter v nadaljevanju v 14. alinei določil: "da ima ponudnik izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV.". V navodilih je naročnik v 11. točki "Dokumenti, ki jih morajo predložiti ponudniki naročniku kot dokazilo o sposobnosti" določil, da morajo prijavitelji obvezno za dokazovanje izpolnjevanja obveznih in dodatnih pogojev za priznanje sposobnosti iz 8. točke navodil predložiti naslednje listine, med katerimi v točki AD 14. navaja: "Dokazilo, da ima ponudnik izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV dalje - kot dokazilo mora ponudnik predložiti pogodbo o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda.".
    Naročnik je v razpisni dokumentaciji v delu II. SESTAVINE IN VSEBINA PRIJAVE med seznamom listin za ugotavljanje sposobnosti prijavitelja v 17. točki zapisal: "Dokazilo, da ima ponudnik izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture od sprejetja novega ZV dalje; (pogodba o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda).".
    Navedeni pogoj je potrebno obravnavati kot enega izmed izbirnih pogojev v smislu 42.a člena ZJN-1 (Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti). Tam primeroma naštete pogoje lahko naročnik določi po svoji presoji, vendar je pri tem dolžan upoštevati zahtevo, da pogoji ne smejo biti neupravičeno diskriminatorni. V skladu z zakonom posameznemu pogoju ni mogoče očitati, da je neupravičeno diskriminatoren takrat, kadar je določen "â?? v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila" (1. odstavek 42. a člena ZJN-1). Iz same narave pogoja izhaja, da gre za enega izmed bistvenih elementov v postopkih oddaje javnih naročil, ki kot takšen zahteva zagotavljanje konkurence med ponudniki in enakopravno obravnavanje vseh potencialnih ponudnikov. Pri določitvi pogojev torej naročnik ni v celoti avtonomen, pač pa je omejen s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).
    V zvezi z zgoraj navedenim pogojem velja najprej ugotoviti, da postavljeni pogoj omogoča/dopušča, da na javnem razpisu lahko sodelujejo le prijavitelji, ki so že sodelovali z naročnikom oziroma so z naročnikom sklenili ali imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda, kar potrjuje tudi sam naročnik, ki v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 402-00-88/2004-49, z dne 28.06.2004 zapiše: "Poudariti pa je treba, da zahteve, da ponudnik izkaže izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture, ne izpolnjujejo zgolj tisti izvajalci javnih služb, ki so po uveljavitvi zakona o vodah v letu 2002 nadaljevali z izvajanjem javne službe, ampak tudi nove pravne osebe, ki so po uveljavitvi zakona o vodah v letu 2002 z ministrstvom podpisale pogodbo za opravljanje nalog na področju urejanja z vodami.". Naročnik s tako postavljenim pogojem onemogoča sodelovanje na javnem razpisu vsem ostalim prijaviteljem, ki z naročnikom še niso sodelovali oziroma z njim nimajo sklenjene pogodbe o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda. Naročnik postavljeni pogoj utemeljuje s spremembami, ki jih je prinesel v letu 2002 sprejet ZV, ki po navedbah naročnika, od izvajalca zahteva, da ima vpogled na urejanje celotnega porečja vodotoka, da je usposobljen za sodelovanje z upravnimi organi in da je seznanjen s sodobnimi koncepti upravljanja z vodami. Zahtevano dokazilo, ki izkazuje, da ima prijavitelj izkušnje na področju upravljanja z vodami na področju vodne infrastrukture, je po mnenju Državne revizijske komisije diskriminatorno, saj omogoča, da izpolnijo zahtevani pogoj le prijavitelji, ki so že sodelovali z naročnikom in to le v določenem obdobju (od uveljavitve ZV dalje). Pri tem velja tudi poudariti, da ni mogoče zaključiti, da prijavitelji, ki še niso sodelovali (imeli sklenjene pogodbe o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda) z naročnikom v točno določenem obdobju (od uveljavitve ZV dalje), niso usposobljeni za sodelovanje z državnimi organi in niso seznanjeni s sodobnimi koncepti upravljanja ter nimajo celotnega vpogleda na urejanje celotnega porečja vodotoka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v revizijskem postopku ni uspel dokazati upravičenost njegovega ravnanja pri določitvi spornega pogoja, saj ni izkazal, da prijavitelji, ki z naročnikom nimajo sklenjene pogodbe o opravljanju nalog javnih služb na področju urejanja voda od uveljavitve ZV dalje, niso sposobni izvesti predmetnega javnega naročila.
    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija poudarja, da naročnik lahko v objavi v Uradnem listu RS in v razpisni dokumentaciji postavi pogoje za izvedbo javnega naročila ob upoštevanju zahtevnosti in obsega javnega naročila, vendar pa mora pri tem ravnati na način, da neupravičeno ne omejuje konkurence med ponudniki.
    Državna revizijska komisija poudarja, da predmet oddaje javnega naročila ni upravljanje z vodami na področju vodne infrastrukture, temveč je predmet javnega naročila izvajanje investicijsko vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi (kot izhaja iz objave v Uradnem listu RS in razpisne dokumentacije). Upoštevajoč predmet oddaje javnega naročila je tako tudi mogoče zaključit, da postavljeni pogoj ni neposredno povezan s samim premetom javnega naročila, saj se nanaša na upravljanje z vodami na področju vodne infrastruktur.
    Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da pomeni opisano naročnikovo ravnanje kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki je opredeljeno v 5. členu ZJN-1. Prvi odstavek 5. člena ZJN-1 namreč določa: "Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence."

    Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.". Namen pravil o javnih naročilih je zagotoviti vsem usposobljenim ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Enakopravnost pa ne pomeni, da se želi vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in drugih danosti je dejanski položaj ponudnikov različen. Prednosti, ki jih dajejo te danosti, je dovoljeno upoštevati. Naročnik sme in mora razlikovati ponudnike in njihove ponudbe, vendar pa lahko določi le takšne pogoje in merila, ki so v zvezi z določenim poslom objektivno opravičljiva. Niso torej dovoljeni takšni pogoji, ki izločujejo ponudbe/prijave brez objektivno opravičljivih razlogov ter onemogočajo enakopravnost ponudnikov/prijaviteljev.

    V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik ni vnaprej določil minimalnih kriterijev, ki jih mora izpolniti prijavitelj pri pogoju referenčnih objektov s področja izgradnje vodne infrastrukture, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, pod številko objave Ob-14557/04, v 10. alinei točke III.2.1.3) Tehnične sposobnosti - obvezna dokazila določil: "izkušnje na področju izgradnje vodne infrastrukture (investicijsko vzdrževanje, novogradnje), izkazane z referenčnimi investicijskimi projekti po povodjih in porečjih na območju Republike Slovenije v zadnjih 5 letih.". V razpisni dokumentaciji je naročnik v navodilih v točki 8. Način ugotavljanja sposobnosti ponudnikom v 10. alinei ponovno zapisal identično zahtevo. Kot dokazilo za izpolnjevanje zahtevanega pogoja je naročnik v navodilih v točki 11. Dokumenti, ki jih morajo predložiti prijavitelji naročniku kot dokazilo o sposobnosti, zahteval v alinei AD 10. "Dokazilo, da ima izkušnje na področju izgradnje vodne infrastrukture v zadnjih petih letih - kot dokazilo o izpolnjevanju navedenega pogoja mora ponudnik pridobiti ustrezno potrdilo naročnika /investitorja ter ga predložiti na obrazcu priloga E3 oz. priloga E5 za morebitnega podizvajalca.". V obrazcih priloga E3 in priloga E6 za podizvjalce (pravilno in v nadaljevanju priloga E6 in ne priloga E5, kot navaja naročnik) je v uvodu določeno, da mora investitor/ naročnik potrditi, da je ponudnik "â?? za nas kot investitorja kvalitetno in v dogovorjenem roku izvedel sledeče objekte, ki po naravi, sestavi in obsegu, kot tudi v strokovnem in vizualnem smislu ustrezajo vrsti razpisanih del". Na začetku velja najprej ugotovit, da naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji določil, kaj bo štel za objekte, ki po naravi, sestavi in obsegu, kot tudi v strokovnem in vizualnem smislu ustrezajo vrsti razpisanih del. Glede na dela, navedena v prilogi D Opis predmeta javnega naročila, ni mogoče objektivno določiti, katera dela po sestavi in obsegu, kot tudi v strokovnem in vizualnem smislu ustrezajo vrsti razpisanih del. Prav tako pa obsega razpisanih del ni mogoče tudi določiti, upoštevajoč ocenjeno vrednost javnega naročila, saj je le - ta določena kot skupna vrednost posameznih del v obdobju od 2004 do 2005. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je v tem delu razpisna dokumentacija nedorečena in pomanjkljiva in prijaviteljem ne omogoča, da predložijo ustrezne reference. Prav tako velja ugotoviti, da obstaja tudi neskladje med pogojem, navedenim v objavi javnega razpisa v 10. alinei točke III.2.1.3) Tehnične sposobnosti - obvezna dokazila, ki je ponovljen v 10. alinei 8. točke navodil in zahtevami po predložitvi referenc, kot izhajajo iz priloge E3 in priloge E6 razpisne dokumentacije. Nikakor ni mogoče zaključiti, da je zahteva naročnika, da prijavitelj izkaže reference na področju izgradnje vodne infrastrukture (investicijsko vzdrževanje, novogradnje), izkazane z referenčnimi investicijskimi projekti po povodjih in porečjih na območju Republike Slovenije v zadnjih 5 letih identična zahtevi naročnika, da prijavitelj izkaže, da je objekte, ki po naravi, sestavi in obsegu, kot tudi v strokovnem in vizualnem smislu ustrezajo vrsti razpisanih del. Tudi v tem delu je tako mogoče ugotoviti, da je razpisna dokumentacija pomanjkljiva oziroma nedosledna in da zahtevani pogoj iz priloge E3 in E6, ni identičen zahtevanemu pogoju navedenem v objavi javnega razpisa v 10. alinei točke III.2.1.3) Tehnične sposobnosti - obvezna dokazila in pogoju, ki je ponovljen v 10. alinei 8. točke navodil. V tem delu je tako zahtevek vlagatelja utemeljen.

    Vlagatelj naročniku očita tudi nejasnosti v zvezi z oddajo skupne ponudbe. V četrtem odstavki 47. člena ZJN-1 določa: "Pri skupnih ponudbah se izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje pogojev po 42.a in 43. členu tega zakona pa skladno s predmetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj. Naročnik mora način ugotavljanja sposobnosti po 42.a in 43. členu tega zakona pri skupnih ponudbah določiti v razpisni dokumentaciji.". Naročnik mora vedno določiti način ugotavljanja sposobnosti po 42. a in 43. členu, ne le pri skupnih ponudbah. Pri skupnih ponudbah pa mora upoštevajoč 47. člen ZJN-1 naročnik posebej določiti, katere pogoje mora izpolnjevati vsak ponudnik iz skupne ponudbe in hkrati katere pogoje lahko ponudniki iz skupne ponudbe izpolnjujejo skupaj. Glede na navedeno določilo zakona je očitek vlagatelja v tem delu utemeljen, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil načina ugotavljanja sposobnosti po 42.a in 43. členu ZJN-1, pri oddaji skupnih ponudb. Vse navedeno velja tudi za določitev pogojev za oddajo prijav v omejenem postopku.

    Vlagatelj naročniku tudi očita, da ni vnaprej predvidel meril, na podlagi katerih bo izmed kroga prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, v drugi fazi povabil k oddaji ponudbe samo od 5 do 10 kandidatov.
    Naročnik je v objavi javnega razpisa v Uradnem listu pod točko III.2.1) v predzadnjem odstavku določil: "Naročnik bo priznal sposobnost predvidoma od 5 do 10 kandidatom na podlagi stopnje izpolnjevanja pogojev za sposobnost." in v zadnjem odstavku iste točke: "Pogoji za sposobnost so vezani na kadrovske, ekonomsko-finančne in tehnične karakteristike kandidatov, upoštevajoč njihovo relevantnost na predviden obseg in predmet javnega naročila, s posebnim poudarkom na izkušnjah na področju izgradnje vodne infrastrukture v zadnjih petih letih - reference.". V razpisni dokumentaciji, v povabilu k oddaji prijave za priznanje sposobnosti je naročnik določil: "Naročnik bo v drugi fazi pri oddaji konkretnega naročila povabil k oddaji ponudbe vse kandidate (predvidoma v razponu od 5 do 10) in na podlagi meril izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo.".
    V navodilih je naročnik v 10 točki določi: "Na podlagi tega javnega razpisa bo ponudnikom, ki bodo izpolnjevali vse pogoje, navedene v točki 8 teh Navodil, priznana sposobnost glede na njihovo prijavo. Kandidatom bo sposobnost za razpisana dela priznana za obdobje do izvedbe novega javnega razpisa s tega področja oziroma največ za 3 leta.". V navodilih je naročnik v predzadnjem odstavku 11. točke Dokumenti, ki jih morajo predložiti ponudniki naročniku kot dokazilo o sposobnosti, zapisal: "Naročnik bo priznal sposobnost predvidoma od 5 do 10 kandidatom na podlagi stopnje izpolnjevanja pogojev za sposobnost. Pogoji za sposobnost so vezani na kadrovske, ekonomsko-finančne in tehnične karakteristike kandidatov, upoštevajoč njihovo relevantnost na predviden obseg in predmet javnega naročila, s posebnim poudarkom na izkušnjah na področju izgradnje vodne infrastrukture v zadnjih petih letih - reference (točka 10 - ekonomsko - finančni, tehnični in kadrovski pogoji).".
    ZJN-1 v drugem odstavku 48. člena določa: "Naročnik lahko v postopku izbire dobavitelja ali izvajalca po omejenem postopku določi število kandidatov, ki jih namerava povabiti k oddaji ponudbe, v razponu. Naročnik mora v javnem razpisu objaviti največje in najmanjše predvideno število kandidatov. Razpon se določi glede na naravo predmeta javnega naročila in obsega od najmanj pet do največ dvajset kandidatov. Če je usposobljenih manj kot pet kandidatov, mora naročnik povabiti k oddaji ponudbe vse kandidate. Naročnik ne sme omejevati števila kandidatov tako, da bi s tem neupravičeno omejeval konkurenco.". Naročnik mora v primeru, ko v drugi fazi k oddaji ponudb ne povabi vseh prijaviteljev/kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, na objektiven način določiti kriterije oziroma merila, na podlagi katerih bo izmed vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, izbral tiste, ki jih bo povabil k oddaji ponudb v drugi fazi omejenega postopka. Zgolj navedba, da bo izbral kandidate na podlagi stopnje izpolnjevanja pogojev za sposobnosti, ni objektivno merilo/kriterij, na podlagi katerega bi lahko izmed vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, izbral tiste, ki jih bo povabil k oddaji ponudb v drugi fazi omejenega postopka in kot tak dopušča arbitrarno presojo naročnika.
    Glede meril, ki jih bo naročnik uporabil, da bo izmed vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, izbral tiste, ki jih bo povabil k oddaji prijav, velja zapisati, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, prav tako pa tudi kakšne vrednostne uteži (ponderje) jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer pa je njegova dispozitivnost omejena z določbami zakona, saj merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Navedeni zakon obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Merila, na podlagi katerih bo izmen prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, izbral tiste, ki jih bo povabil k oddaji ponudb v drugi fazi omejenega postopka, pa mora glede na navedeno naročnik vedno določiti, upoštevajoč zgoraj navedeno v zvezi z merili.
    Kot sporna pa se je izkazala tudi navedba naročnika v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji, da bo k oddaji ponudb v drugi fazi povabil kandidate v razponu (od 5 do 10 kandidatov), saj prav tako dopušča arbitrarno presojo naročnika o številu kandidatov, ki jih bo povabil k oddaji ponudb v drugi fazi omejenega postopka. Glede na to mora naročnik konkretizirati tudi število kandidatov, ki jih bo povabil k oddaji ponudb v drugi fazi omejenega postopka.

    Vlagatelj naročniku tudi očita kršitev 24. člena ZJN-1 in minimalnih rokov za oddajo prijav pri omejenem postopku.

    ZJN-1 v prvem odstavku 24. člena med drugim tudi določa: "Naročnik mora od dneva objave javnega razpisa dalje omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva.". V zvezi z navedenim določilom velja zapisati, da zakon določa, da mora biti razpisna dokumentacija na voljo ponudnikom/prijaviteljem od dneva objave v Uradnem listu RS iz česar velja zaključiti, da mora naročnik omogočiti zainteresiranim ponudnikom/prijaviteljem vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva najkasneje naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Glede na to naročnik ni ravnal v nasprotju z zakonom, ko prijaviteljem ni omogočil vpogleda v razpisno dokumentacijo in predajo (dvig) le - te na dan objave javnega razpisa v Uradnem listu RS.

    V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik kršil minimalne roke za oddajo prijav v omejenem postopku, naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo (št. 402-00-88/2004-49, z dne 28.06.2004) navaja, da je določil roke za oddajo prijav, upoštevajoč 61. in 64. b člen ZJN-1. ZJN-1 v 61. členu (Roki za sprejem prijav v omejenem postopku in postopku s pogajanji) določa: "Rok za sprejem prijave za sodelovanje v omejenem postopku in v postopku, ki vključuje pogajanja po predhodni objavi javnega razpisa, vrednost naročila pa zahteva od naročnika, da objavi oddajo naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora biti daljši od 37 dni od dneva, ko je naročnik odposlal povabilo." in v 64. b členu (Roki za predložitev ponudb pod vrednostmi, ko je potrebna objava v uradnem glasilu Evropskih skupnosti): "Roki za predložitev ponudb in prijav v postopkih oddaje javnih naročil iz 58. do 64. člena tega zakona se lahko v primerih, ko vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, skrajšajo, vendar ne več kot za polovico od rokov, določenih s tem zakonom, pri čemer mora naročnik pri določitvi roka upoštevati:
    - predvideni čas potreben za objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila,
    - da morajo imeti ponudniki pri pripravi ponudbe oziroma prijave ustrezen čas za pripravo pravilne ponudbe oziroma prijave.".
    Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik posredoval objavo javnega naročila na Uradni list po faksu dne 25.05.2004. Navedeni datum je naveden tudi v objavi v Uradnem listu RS v točki VI.5) kot datum, ko je bilo obvestilo poslano. V objavi je naročnik v točki IV.3.4) določil, da je rok za sprejem prijav za sodelovanje 15.06.2004 do 12. ure. Upoštevajoč prvi odstavek 56. člena ZJN-1, ki določa, da se roki za predložitev ponudb štejejo od dneva, ko je naročnik poslal zahtevo za objavo javnega razpisa na enotni informacijski portal Urada za javna naročila, je bil rok za oddajo prijave 21 dni. Upoštevajoč, da mora naročnik pri skrajšanju rokov upoštevati še dan objave v Uradnem listu RS (prva alinea prvega odstavka 64.a člena), so imeli prijavitelji za pripravo prijave 18 dni časa oz. 12 delovnih dni. Pri tem tudi velja ugotoviti, da je le vlagatelj zahteval podaljšanje roka za oddajo prijav in v zahtevku za revizijo naročniku tudi očita, da prijavitelji niso imeli dovolj časa za pripravo prijave ter hkrati tudi to, da je kar nekaj prijaviteljev oddalo prijave v roku določenem za oddajo prijav. Glede na navedeno velja ugotoviti, da so imeli prijavitelji dovolj časa za pripravo pravilne prijave.

    Upoštevajoč zgoraj zapisano in zgoraj navedeni določili ZJN-1 je tako mogoče zaključiti, da naročnik pri določitvi roka za oddajo prijav in njegovem skrajšanju ni kršil določil ZJN-1, saj je upoštevajoč najdaljši rok za sprejem prijave za sodelovanje v omejenem postopku (61. člen ZJN-1) le - tega skrajšal v skladu s 64. b členom ZJN-1 na 21 dni, torej manj kot za polovico roka, določenega v 61. členu ZJN-1.

    V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik kršil 77. člen ZGO-1, ki določa pogoje za odgovornega vodjo del in jih ne omejuje samo na stopnjo izobrazbe, velja zapisati, da je naročnik pri postavitvi pogojev (kot je bilo že zgoraj navedeno) avtonomen, omejen s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Velja ugotoviti, da je postavljeni pogoj povezan s predmetom javnega naročila, saj je mogoče kvalitetno izvedbo zahtevanih del izvesti le z ustreznim kadrom, za katerega je naročnik v razpisni dokumentaciji, navodilu ponudnikom za izdelavo ponudbe v 12. alinei 8. točke (Način ugotavljanja sposobnosti ponudnikov) določil: "â??da ima ustrezno kadrovsko zasedbo in vsaj enega redno zaposlenega univerzitetnega diplomiranega inženirja gradbeništva in vsaj dva redno zaposlena diplomirana inženirja gradbeništva.".
    Pri tem velja posebej opozoriti, da se 77. člen ZGO-1 nanaša na pogoje za odgovornega vodjo del in posameznih del. Naročnik je v zvezi z odgovornim vodjem del v razpisni dokumentaciji, navodilu ponudnikom za izdelavo ponudbe v 13. alinei 8. točke (Način ugotavljanja sposobnosti ponudnikov), določil, da morajo prijavitelji, kot pogoj za priznanje sposobnosti izkazati, "da odgovorni vodja del izpolnjuje pogoje iz ZGO-1". Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da se zahtevana stopnja izobrazbe v 12. alinei 8. točke navodil, ne nanaša na odgovornega vodjo del, temveč zgolj na kadrovsko zasedbo pri ponudniku.
    Velja posebej ugotoviti, da vlagatelj ni izkazal in utemeljil, v čem naj bi bil zahtevani pogoj diskriminatoren do ostalih ponudnikov. Glede na navedeno je ta navedba vlagatelja neutemeljena.

    Po mnenju vlagatelja je v nasprotju z določili ZJN -1 tudi določba na strani 3 razpisne dokumentacije, ki določa, da bo prijava, ki ne bo povezana z vrvico in zapečatena, štela za nepravilno in bo izločena iz nadaljnjega postopka. Tudi v zvezi s to navedbo je treba ugotoviti, da je navedena zahteva naročnika opravičljiva in dopustna, saj naročniku omogoča lažji pregled prijav, ob tem da hkrati tudi onemogoča kasnejšo zamenjavo posameznih dokumentov iz prijavitvene dokumentacije (in tako zagotavlja večjo varnost predvsem prijaviteljem pred zamenjavo posameznih dokumentov iz prijave). Navedena zahteva naročnika je hipotetično sicer res lahko v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), vendar pa je dopustna in tudi opravičljiva iz zgoraj navedenih razlogov. Navedeni očitek vlagatelja je v tem delu tako neutemeljen.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov revizijskega postopka in sicer: takse v višini 200.00,00 tolarjev ter odvetniške stroške 400 odvetniških točk za konferenco s stranko, 3000 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo in 50 odvetniških točk za sestavo predloga za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ter 5% materialnih stroškov, skupaj s pripadajočim 20% DDV.
    Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške plačila takse v višini 200.000,00 SIT. Kot potrebne stroške, nastale z revizijo, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala 2000 odvetniških točk (tarifa št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03)), stroške sestave zahteve za nadaljevanje postopka - 50 točk, materialne stroške po 13. členu Odvetniške tarife ter 20% davek na dodano vrednost, t.j. stroške za zastopanje v višini 274.692,00 SIT. Skupaj mora naročnik vlagatelju torej povrniti 474.692,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


    V Ljubljani, dne 30.07.2004


    Predsednica senata:
    mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.
    članica Državne revizijske komisije




    Vročiti:
    - Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova 12a, Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska cesta 48
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

    Natisni stran