018-320/04 SSSV

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po predsedniku dr. Aleksiju Mužina, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za najem s postopnim odkupom- finančni leasing neopremljenih, finaliziranih poslovnih prostorov za potrebe Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Maribor, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Komunaprojekt, družba za projektiranje, urbanizem, inženiring in posredovanje, d.d., Partizanska cesta 3-5, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, Servis skupnih služb vlade, Gregorčičeva 27a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.12.2004

odločila:

Vlogi "Predlog za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo", z dne 21.12.2004 in z dne 22.12.2004, ki ju gre šteti kot pritožbo po drugem odstavku 13. člena ZRPJN, se zavrneta.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30.07.2004 sprejel sklep, št. 363-33/2004, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku s predmetom "Najem s postopnim odkupom- finančni leasing neopremljenih, finaliziranih poslovnih prostorov za potrebe Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Maribor". Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 95, z dne 27.08.2004, pod št. objave Ob-22504/04, ter v Uradnem glasilu Evropske unije, št. 2004/S 168-145072, z dne 28.08.2004.

Dne 15.12.2004 je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga določitev novega, primernega roka začetka naročila, ki bo ustrezal tako ponudnikom, ki gradijo objekt, kot ponudnikom, ki imajo objekt že zgrajen, predlagal pa je tudi odpravo merila, ki ponder predčasne vselitve precenjuje. V I. točki obrazložitve zahtevka je vlagatelj navedel: "Vlagatelj ima neposreden pravni in ekonomski interes, da postane družba KBM Leasing d.o.o. izbrana kot najugodnejši ponudnik na Javnem razpisu št. 363-33/2004- NAJEM S POSTOPNIM ODKUPOM- LEASING NEOPREMLJENIH POSLOVNIH PROSTOROV ZA POTREBE MINISTRSTVA ZA FINANCE, DAVČNE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, DAVČNEGA URADA MARIBOR, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 95/2004, z dne 27.08.2004, in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 2004/S 168-145072, z dne 28.08.2004. Vlagatelj ima z družbo KBM Leasing d.o.o. sklenjeno prodajno predpogodbo, po kateri bo družba KBM Leasing d.o.o. postala lastnik nepremičnine parc. št 1159, 1160/1, 1160/2, 1160/3, 1160/4, 1161, 1165/1, 1165/2, 1165/3, 1163, 1164, k.o. Maribor- Grad, vlagatelj pa bo na podlagi te pogodbe prejel pogodbeno dogovorjeno kupnino. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo ponudnik KBM Leasing d.o.o. izbran na zgoraj navedenem javnem razpisu.". Vlagatelj je na tem mestu ponudil dokaza fotokopij predpogodbe med njim in KBM Leasing d.o.o. ter pooblastila, s katerim vlagatelj pooblašča KBM Leasing d.o.o., da v svojem imenu in na svoj račun sodeluje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj v nadaljevanju iste točke obrazložitve zahtevka za revizijo navaja: "Vlagatelj s tem izkazuje neposredni pravni interes in dokazuje, da je aktivno legitimiran v postopku revizije (Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, in ji je bil ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila /prvi odstavek 9. člena ZRPJN/). Rok za predložitev ponudbe se izteče dne 17.12.2004. Glede na to, da ima vlagatelj neposredni interes za dodelitev javnega naročila KBM Leasing d.o.o. in je bila ponudniku z ravnanjem naročnika- s postavitvijo neprimernih- diskriminatornih meril za izbiro ponudnika omejena možnost za oddajo ponudbe, kar posledično pomeni nastanek škode, saj v primeru, da ponudnik ne bo izbran na javnem razpisu ne bo prišlo do realizacije predpogodbe, to je do sklenitve kupoprodajne pogodbe.".
V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj navaja kršitve v postopku oddaje javnega naročila, ki se nanašajo na spornost meril za ocenjevanje ponudb in roka začetka naročila. Vlagatelj ob tem predlaga, da naročnik določi nov, primer rok začetka naročila, ki bo ustrezal tako ponudnikom, ki gradijo objekt, kot ponudnikom, ki imajo objekt že zgrajen, predlaga pa tudi odpravo merila, ki ponder predčasne vselitve precenjuje.

Dne 16.12.2004 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V predlogu naročnik navaja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil dan pred odpiranjem ponudb, kot tudi, da za vložitev zahtevka vlagatelj ni aktivno legitimiran. V utemeljitvi predloga naročnik navaja, da so bili v predmetnem postopku oddaje javnega naročila objavljeni štirje roki za oddajo ponudb, vendar je dan pred vsakokratnim rokom vložen zahtevek za revizijo. Naročnik meni, da "ponudnik" namerno vlaga zahtevke za revizijo in s tem onemogoča izvedbo javnega naročila. V nadaljevanju naročnik predstavlja terminski pregled rokov za oddajo ponudb, z navedbo datumov vložitve posameznih zahtevkov za revizijo in odločitev o le-teh. Naročnik v zaključku navaja, da iz teh razlogov vlaga predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ter da se naročniku dovoli nadaljevati s postopkom oddaje javnega naročila, to je z izvedbo odpiranja ponudb, dne 17.12.2004 ob 09.30 uri.

O zahtevku za revizijo je naročnik odločil s sklepom, št. 363-33/2004, z dne 17.12.2004, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, odločil pa je tudi, da se vlagatelju ne prizna priglašenih stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je ob predhodnem preizkusu zahtevka ugotovil, da ga je vložila oseba, ki ni prevzela razpisne dokumentacije in ki v postopku ne nastopa kot ponudnik, s tem pa gre za osebo, ki v skladu z 9. členom ZRPJN ni aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo. Iz navedenih razlogov je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, vlagatelju pa ni priznal priglašenih stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik je v zaključek sklepa zapisal naslednji pravni pouk: "Vlagatelj mora v roku 3 (treh) dni od prejema tega sklepa pisno sporočiti ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Če vlagatelj ne odgovori, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen.". Iz vročilnice sklepa, s katerim je bilo odločeno o zahtevku za revizijo, izhaja, da je bil sklep vlagatelju vročen dne 20.12.2004.

Dne 21.12.2004 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo, ki jo je poimenoval kot "Predlog za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo". V njej je navedel, da skladno z ZRPJN in pravnim poukom, vsebovanim v sklepu naročnika, slednjemu sporoča, da bo nadaljeval postopek revizije nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Dne 22.12.2004 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, ki jo je tudi tokrat poimenoval kot "Predlog za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo". V njej pojasnjuje, da se z odločitvijo naročnika, vsebovano v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 17.12.2004, nikakor ne strinja. V zvezi s tem opozarja, da je stališče naročnika napačno. Vlagatelj dalje navaja, da ZRPJN ne določa, da je prevzem razpisne dokumentacije pogoj za vložitev zahtevka za revizijo, tako kot v zahtevku za revizijo pa pojasnjuje tudi interes za dodelitev javnega naročila. Vlagatelj ob tem navaja, da je njegov interes za dodelitev javnega naročila KBM leasing d.o.o. najmanj enak interesu te družbe. Vlagatelj kot slednje opozarja tudi, da njegov namen ni zavlačevanje postopka oddaje javnega naročila, kot trdi naročnik, želi namreč, da zahtevek obravnava Državna revizijska komisija, ki naj odloči, ali so merila za oddajo javnega naročila diskriminatorna ali ne.

Istega dne, torej dne 22.12.2004, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil tako, da je le-tega, zaradi neobstoja aktivne legitimacije na strani vlagatelja, zavrgel. V sklepu, s katerim je vlagatelja seznanil s svojo odločitvijo, je podal naslednji pravni pouk: "Vlagatelj mora v roku 3 (treh) dni od prejema tega sklepa pisno sporočiti ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Če vlagatelj ne odgovori, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen.".
Iz določil drugega odstavka 13. člena ZRPJN izhaja: "Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, se zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. Kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh.". Ob upoštevanju zapisanega gre ugotoviti, da je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, podal pravni pouk, ki ni skladen z določili ZRPJN; vlagatelj v primeru zavrženja zahtevka za revizijo namreč ni upravičen do podaje zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki bi jo naslovil na naročnika, temveč je upravičen do pritožbe, ki mora biti naslovljena neposredno na Državno revizijsko komisijo.
Državna revizijska komisija je v konkretni zadevi vpogledala v vlagateljevo vlogo, z dne 21.12.2004, iz vsebine katere izhaja, da želi vlagatelj postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Čeprav v nasprotju z ZRPJN, je vlagatelj svojo vlogo podal skladno s pravnim poukom, ki ga je v izrek svojega sklepa o zavrženju revizijskega zahtevka zapisal naročnik. Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. V skladu z določbo 25. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004; v nadaljevanju: Ustava RS) je pravica do pravnega sredstva ustavna pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic. Z napačnim pravnim poukom o pravici do pritožbe je stranka v eni od svojih temeljnih, ustavnih pravic, zavedena v zmoto glede možnosti vložitve pravnega sredstva, zaradi česar ne sme trpeti škodljivih posledic. Ker je naročnik vlagatelju dal možnost podati obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, slednji zaradi vložitve takšnega obvestila, v postavljenem mu tridnevnem roku, ne sme trpeti škodljivih posledic. Skladno z zapisanim gre vlagateljevo vlogo, z dne 21.12.2004, ki je bila Državni revizijski komisijo izročena dne 22.12.2004, torej še vedno v zakonskem roku treh dni od vlagateljevega prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, šteti kot pravočasno in dopustno pritožbo po drugem odstavku 13. člena ZRPJN.

Dne 22.12.2004 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil novo vlogo, zopet poimenovano kot "Predlog za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo", ki pa se vsebinsko razlikuje od vloge, z dne 21.12.2004. Tudi v zvezi s to vlogo pa gre ugotoviti, da vlagatelj do podaje zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki izhaja iz vloge, ni upravičen, je pa, kot že argumentirano, upravičen do podaje pritožbe v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Ob upoštevanju zapisanega je Državna revizijska komisija tudi vlagateljevo vlogo, z dne 22.12.2004, štela kot pritožbo, tudi to pa je, ob dejstvu, da je bila vložena v zakonskem roku treh dni od vlagateljevega prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, obravnavala kot pravočasno in dopustno.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju postopka revizije presojala utemeljenost podane pritožbe, ob čemer je ugotovila, da ta ni utemeljena.

Kot že zapisano, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker vlagatelj ni aktivno legitimiran za njegovo vložitev. Naročnik je v argument svoje odločitve navedel ugotovitev, da je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ni dvignila razpisne dokumentacije in ki v postopku oddaje javnega naročila ne nastopa kot ponudnik.
Iz določil 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami naročnika izpostavlja, da dvig razpisne dokumentacije ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, aktivno legitimirane za vložitev le-tega pa so tudi osebe ki razpisne dokumentacije niso prevzele; razpisno dokumentacijo bi lahko vlagatelj namreč dvignil do roka za oddajo ponudb, ki do vložitve zahtevka za revizijo še ni potekel, tudi sama oddaja ponudbe pa na prevzem razpisne dokumentacije ni vezana. Enako velja tudi, da procesna predpostavka za vložitev revizijskega zahtevka, pred potekom roka za oddajo ponudb, ni niti sama oddaja ponudbe, saj so v tej fazi postopka oddaje javnega naročila poleg ponudnikov, ki oddajo svoje ponudbe, aktivno legitimirane za vložitev zahtevka tudi osebe, ki so zgolj potencialni ponudniki, torej osebe, ki imajo namen oddati svojo ponudbo, pa tega zaradi kršitev, ki jih je zagrešil naročnik, ne morejo storiti, ali pa svojih ponudb, zaradi dejstva, da rok za njihovo oddajo še ni potekel, enostavno še niso oddali.

V konkretni zadevi gre ugotoviti, da vlagatelj aktivne legitimiranosti za vložitev zahtevka za revizijo ne izkazuje niti kot oseba, ki je oddala ponudbo, niti kot oseba, ki ima namen oddati ponudbo, temveč kot oseba, ki ima interes, da se javno naročilo dodeli nekemu drugemu ponudniku; vlagatelj v 1. točki svojega zahtevka za revizijo namreč izrecno poudarja: "Vlagatelj ima neposreden pravni in ekonomski interes, da postane družba KBM Leasing d.o.o. izbrana kot najugodnejši ponudnik na Javnem razpisu..." in nadaljuje: "Vlagatelj ima z družbo KBM Leasing d.o.o. sklenjeno prodajno predpogodbo, po kateri bo družba KBM Leasing d.o.o. postala lastnik nepremičnine parc. št. ......, vlagatelj pa bo na podlagi te pogodbe prejel pogodbeno dogovorjeno kupnino. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo ponudnik KBM Leasing d.o.o. izbran na zgoraj navedenem javnem razpisu.".
Smiselno enake vlagatelj navaja tudi v svoji vlogi, z dne 22.12.2004.
Iz zgoraj zapisanih navedb vlagatelja po presoji Državne revizijske komisije nesporno izhaja, da slednji nima namena oddati svoje ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, sam pa tudi nima interesa, da bi se javno naročilo dodelilo njemu; vlagateljev interes je namreč usmerjen izključno v to, da se javno naročilo dodeli ponudniku KBM Leasing d.o.o., na to pa se navezuje tudi njegov ekonomski interes. Državna revizijska komisija ob tem izpostavlja, da vlagateljevega interesa, da v postopku uspe drug ponudnik, s katerim namerava po morebitni dodelitvi naročila izpeljati pravni posel, ni mogoče šteti kot interes za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila oz. interes za dodelitev naročila. Ker slednji predstavlja enega od dveh pogojev, ki morata biti skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN kumulativno izpolnjena, da bi vlagatelj izkazal aktivno legitimiranost v revizijskem postopku, gre ugotoviti, da vlagatelj aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, z dne 15.12.2004, ni uspel izkazati. Ob upoštevanju te ugotovitve je bila naročnikova odločitev, da se zahtevek za revizijo zavrže, skladna z ZRPJN, vlagateljevi vlogi, z dne 21.12.2004 in 22.12.2004, ki ju gre šteti kot pritožbo po drugem odstavku 13. člena ZRPJN, pa je potrebno zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


Naročnik je, v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN, Državni revizijski komisiji z vlogo, z dne 16.12.2004, predlagal sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je v predmetnem postopku ocenila, da predloga naročnika za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne bo obravnavala, pač pa je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila. Glede na vsebinsko odločitev Državne revizijske komisije o predmetnem zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz izreka tega sklepa, bi bilo odločanje o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti tudi brezpredmetno.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.12.2004


dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Komunaprojekt, družba za projektiranje, urbanizem, inženiring in posredovanje, d.d., Partizanska cesta 3-5, Maribor,
- Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, Servis skupnih služb vlade, Gregorčičeva 27a, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran