018-303/04 Inštitut Jožef štefan

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Franciju Kodela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za "Uvedba informacijskega sistema IJS", ki ga je vložilo podjetje MC Center za informacijski inženiring d.d., Koprska 98, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Gorazd B. Južina, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika INšTITUT JOŽEF šTEFAN, Jamova 39, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.12.2004

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.03.2004 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila za "Uvedba informacijskega sistema IJS" po omejenem postopku v skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). V Uradnem listu RS, št. 32/2004 z dne 02.04.2004 je naročnik pod številko objave Ob-8469/04 objavil javni razpis za I. fazo omejenega postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dne 21.05.2004 izdal obvestilo št. 2/04 o priznanju usposobljenosti in sposobnosti, iz katerega je razvidno, da je usposobljenost in sposobnost priznal 8 prijaviteljem in jih povabil k oddaji ponudbe za II. fazo omejenega postopka. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 14.09.2004 je razvidno, da je naročnik prejel 7 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 27.09.2004 izdal obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila št. 2/04/II FAZA, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje MAOP računalniški inženiring d.o.o., Moškričeva 39, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dokumentom z dne 04.10.2004 skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik je z dokumentom št. U3-MN/DK-1 z dne 21.10.2004 vlagatelju podal dodatno obrazložitev svoje odločitve.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 29.10.2004, v katerem navaja domnevne kršitve naročnika. Vlagatelj meni, da je naročnik izvedel kršitve določb ZJN-1 in ZRPJN, kot tudi materialno napačno ter nepopolno ugotovil dejansko stanje v zvezi s prejetimi ponudbami, na podlagi katerih je izdal tudi napačno odločbo in je tako celotni postopek oddaje predmetnega javnega naročila izvedel nezakonito.
Vlagatelj navaja, da naročnik ni preveril izjav ostalih ponudnikov niti po opozorilu vlagatelja v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ne glede na to, da imajo taki podatki značaj javnih informacij. Naročnik mora, po mnenju vlagatelja, razčistiti vse utemeljene dvome, na katere ga vlagatelj opozarja pred izbiro končnega izvajalca in ne po njej. Vlagatelj navaja, da so navedbe v obrazloženem odgovoru naročnika pavšalne narave, pri čemer se sklicuje na izvedbo točkovanja vsake postavke, kar pa dejansko ne pomeni dodatne obrazložitve izbora najugodnejšega ponudnika. Podatki ostalih ponudnikov, ki naj bi bili javno dostopni in iz katerih izhajajo določene predpostavke, ki jih je upošteval naročnik pri svoji odločitvi, po mnenju vlagatelja ni možno preveriti, saj niso niti argumentirane niti podprte s kakršnokoli dokumentacijo. Za slednje se ne morejo šteti samo izjave ponudnikov. Vlagatelj dodaja, da morajo biti odnosi pri poslovanju izkazani s pogodbo ali drugimi ustreznimi in predvsem verodostojnimi poročili.
Vlagatelj navaja, da naročnik pri določanju točk prvo in drugo izbranega ponudnika ni upošteval vseh izhodišč pri posameznem merilu in jih je zato napačno uvrstil v točkovne kategorije kot tudi izvedel materialno in postopkovno napačno točkovanje in posledičen seštevek.
Vlagatelj opozarja, da iz javno dostopnih podatkov obeh ponudnikov ni moč preveriti izjave o trženju informacijskega sistema in sicer, da informacijski sistem drugega podjetja "samostojno trži, uvaja in skrbi za njegovo vzdrževanje", kot je opredeljeno v obrazcu IS-6A. Pogoji, navedeni v tej točki so kumulativni, kar pomeni, da je potrebno informacijski sistem ne samo tržiti temveč tudi vzdrževati. Kljub temu, da je v Sloveniji nekaj informacijskih sistemov katerega trži in uvaja ter vzdržuje več podjetij, je vlagatelj mnenja, da prvo in drugo izbrana ponudnika ne tržita in ne vzdržujeta takšne količine informacijskih sistemov kot jo zatrjujeta. Zaradi navedenega vlagatelj meni, da je racionalno in smiselno ter nenazadnje zakonito preveriti navajanja prvo in drugo izbranega ponudnika tako, da se ju pozove na predložitev konkretnih pogodb, ki jih imajo sklenjene iz zatrjevanega naslova.
Iz javnih podatkov nadalje tudi ne izhaja, da njihov informacijski sistem vsebuje "RM + FM + programersko orodje" za samostojno delo uporabnika, kot ga je naročnik zahteval v Obrazcu IS-7. Vlagatelj opozarja, da v kolikor bi bilo slednje vsebovano v informacijskem sistemu bi pomenilo, da prvo in drugo izbrana ponudnika v ceni ne ponujata samo informacijskega sistema temveč tudi izvorno kodo in razvojno okolje za 50 uporabnikov. Iz ponudbe obeh ponudnikov bi moralo biti slednje razvidno kakor tudi kateri uporabnik, ki uporablja celoten informacijski sistem, uporablja vse naštete opcije. Vlagatelj je mnenja, da ponujena cena obeh ponudnikov ne vsebuje cene izvorne kode niti cene razvojnega okolja. še posebej je pri izbranem ponudniku potrebno izpostaviti, da je vrednost razvojnega orodja za 50 uporabnikov večja od cene za informacijski sistem, ki naj bi vseboval razvojno orodje.
Za vlagatelja je sporna tudi izjava (Obrazec IS-11) glede shranjevanja ter povezovanja dokumentov pri prvo in drugo uvrščenem ponudniku. Vlagatelj trdi, da je dobro seznanjen s področjem arhiviranja vseh dokumentov, zaradi česar utemeljeno dvomi v korektnost trditev prvo in drugo izbranega kandidata. V Sloveniji je le nekaj specializiranih ponudnikov arhivskih sistemov, cene pa dosegajo višino informacijskih sistemov. V uradni dokumentaciji, vezani na uradno naročilo, ni bilo v zvezi z navedenim zaslediti nobenih podatkov o številu vseh dokumentov ali njihovi velikosti. Poleg navedenega vlagatelj še dodaja, da dvomi v zakonitost in pravilnost naročnikovega izbora, saj le-ta v dokumentu št. U3-MN/DK-1 navaja, da je poznavanje sistemov vlagatelja bistveno boljše kot ga imajo sami. Ravno iz tega razloga vlagatelj smatra, da je za razjasnitev odnosov potrebno spremeniti merila za izbor tako, da bo dejansko potrebno dostaviti tako dokumentacijo iz katere bodo izhajali konkretni poslovni odnosi. Naročnik je po mnenju vlagatelja kršil 45. člen ZJN-1, ki od naročnika zahteva, da mora pred priznanjem sposobnosti pri izbiri kandidatov preveriti izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi, postopek oddaje predmetnega javnega naročila pa delno ali v celoti razveljavi ter vlagatelju povrne celotne stroške tega postopka.

Naročnik je z dopisom št. u3-dk-Iš-171/04 z dne 02.11.2004 vlagatelja pozval, da v skladu z 12. členom ZRPJN dopolni zahtevek za revizijo. Vlagatelj je z dopisom, z dne 05.11.2004, naročniku posredoval kopijo potrdila o plačilu takse.

Naročnik je s sklepom z dne 18.11.2004 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila in navaja, da ni kršil določb ZJN-1.
Vlagatelj samo enkrat in še to pavšalno navaja 42. in 45. člen ZJN-1, ki se nanašata na ugotovitev sposobnosti ponudnika pri izbiri kandidatov. Nikjer pa ne navaja s čim in kako je naročnik kršil navedena člena zakona. Naročnik opozarja, da je bila I. faza oddaje predmetnega javnega naročila že izvedena in da so bili vsi pogoji navedeni v I. fazi. V drugi fazi naročnik ni navajal dodatnih pogojev, najugodnejša ponudba je bila izbrana na osnovi postavljenih meril, ZJN-1 v 42. členu govori o pogojih za priznanje sposobnosti in navaja dokazila za njihovo izpolnjevanje, ki jih mora naročnik zahtevati pri predložitvi ponudbe. O dokazih pri merilih ne govori. Vlagatelj merilom pripisuje določila, ki veljajo za pogoje. Naročnik navaja, da so vsi kandidati izpolnili vse pogoje, ki jih zahteva zakonodaja in vse dodatne pogoje, ki jih je določil naročnik. V prvi fazi javnega naročila ni bilo pritožb na postopek. Naročnik dodaja, da če je vlagatelj opazil nepravilnosti povezane s pogoji, bi moral to ugotoviti že v I. fazi in takrat sprožiti ustrezen postopek.
Naročnik nasprotuje ugotovitvi vlagatelja, da je zahteva po dodatnih dokazilih za posamezna merila pogoj, brez katerega se javno naročilo ne more pravilno izpeljati. Vlagatelj po mnenju naročnika nepravilno ugotavlja materialno napačno ter dejansko nepopolno stanje v zvezi prejetih ponudb. Naročnik nasprotuje ugotovitvi vlagatelja, da je za uvrščanje ponudnikov v posamezne kategorije meril zahteval nezadostna in neprimerna dokazila in navaja 10. in 12. člen ZRPJN. Vlagatelj je predložil zahtevek za revizijo zaradi postavljenih meril s strani naročnika in ne zaradi pogojev, ki so bili predmet I. faze javnega naročila. Vlagatelj omenja člene ZJN-1, ki veljajo za pogoje in ne za merila ter tako zaobide določbo iz 10. člena ZRPJN. Dodatno se vlagatelj po oceni naročnika ne ravna po 12. členu istega zakona, saj se v času med prejemom razpisne dokumentacije in odločitvijo naročnika ni spremenilo nič, kar bi lahko vplivalo na izbiro najugodnejše ponudbe, zato bi moral vlagatelj vložiti revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Naročnik dodaja, da za vsa dokazila, ki jih je naročnik zahteval pri merilih, je vlagatelj vedel od dneva dviga razpisne dokumentacije naprej in jih je tudi sam predložil na enak način kot vsi ostali ponudniki.
Vlagatelj po mnenju naročnika nepravilno ugotavlja, da pri določanju točk prvo in drugo izbranega ponudnika ni upošteval vseh izhodišč pri posameznem merilu in jih je zato napačno uvrstil v točkovne kategorije. Naročnik opozarja, da izhodišča za posamezna merila v skladu z zakonom določa naročnik in ne ponudnik. Upoštevajo se lahko samo izhodišča navedena v razpisni dokumentaciji, ki jo je pripravil naročnik. Če izhodišča niso bila dovolj jasna ali niso bila dovolj obsežna, bi vlagatelj, po mnenju naročnika, moral ustrezno reagirati že pred oddajo ponudbe in ne šele po obvestilu o izbiri najugodnejše ponudbe. Poleg tega naročnik še dodaja, da se je vsak ponudnik sam uvrstil v točkovno kategorijo z izbiro okenca pred ustrezno točko merila. Le-ta je samo potrdil ali zavrnil uvrstitev v točkovno kategorijo glede na priložena zahtevana dokazila (izjave ponudnikov in potrdila uporabnikov). Naročnik zavrača tudi trditev vlagatelja glede materialnega in postopkovno napačnega točkovanja. Točkovanje je avtomatična posledica lastne uvrstitve kandidata v posamezno točko merila ob predpostavki, da je predložil ustrezna dokazila. Seštevek svojih točk pri navedenih merilih je vsak kandidat lahko določil že vnaprej, brez posredovanja naročnika. Naročnik ne vidi možnosti, da bi pri navedenem načinu točkovanja izvedel napačen postopek. Naročnik trdi, da je seštevek pri vseh ponudnikih pravilen in v skladu s predloženimi dokazili. Naročnik nadaljuje, da je med dokazili poleg izjav kandidatov zahteval tudi potrdila uporabnikov, ki jih je bilo potrebno priložiti v ponudbi. Ker vlagatelj oporeka izjavam prvo in drugo izbranega ponudnika, posledično dvomi tudi v dokazila uporabnikov, ki uporabljajo informacijski sistem teh ponudnikov. Kopije pogodb, ki jih zahteva vlagatelj, ni možno zahtevati zaradi poslovne tajnosti med dvema partnerjema, ki z naročnikom nimata poslovnega razmerja. Naročnik meni, da je zahtevano potrdilo s strani uporabnika informacijskega sistema zadostno dokazilo.
Naročnik nadaljuje, da je svoje zahteve glede obsega in obveznih lastnosti informacijskega sistema navedel in podrobneje opisal v I. fazi razpisa. Med I. in II. fazo javnega naročila so bile izvedene predstavitve informacijskih sistemov vseh kandidatov. Naročnik je ugotovil, da nekateri sistemi poleg v I. fazi naštetih zahtev ponujajo še dodatne funkcionalne lastnosti kot svojo standardno rešitev. Vsaka taka nadgradnja osnovnih zahtev je za naročnika prednost, ki je bila izražena s točkovanjem pri merilih v II. fazi razpisa. Tako so bila merila postavljena brez navedb o kvaliteti ponujenih rešitev. Razlika v kvaliteti dodatkov je izražena s ceno informacijskega sistema. Naročnik navaja, da bi lahko vlagatelj ponudil svoj informacijski sistem skupaj s sistemom za arhiviranje, za katerega trdi, da stane enako. Vsota obeh bi bila še vedno nižja od cene informacijskega sistema drugo uvrščenega kandidata, ki izjavlja, da takšno arhiviranje že vsebuje. Naročnik se zaveda, da nekatere dodatne rešitve stanejo toliko kot nekateri osnovni informacijski sistemi, vendar to ne pomeni, da so najboljši informacijski sistemi na tržišču (npr. SAP) cenejši kot vsota osnovnega informacijskega sistema in dodanih ločenih rešitev. Naročnik se sicer strinja z ugotovitvijo vlagatelja, da za ustrezno dokumentacijo šteje samo izkazan odnos s pogodbo ali drugimi ustreznimi in predvsem verodostojnimi poročili. Naročnik pa se ne more strinjati, da je edina verodostojna dokumentacija, ki je pogoj za pravilnost postopka, kopija pogodb. Naročnik smatra, da je zahteval ustrezno in verodostojno dokumentacijo v obliki potrdila vsaj enega od uporabnikov informacijskega sistema. Če je vlagatelj ugotovil, da potrdila ne predstavljajo verodostojne dokumentacije, bi to mogel ugotoviti še pred oddajo ponudbe in takrat sprožiti ustrezen postopek (12. člen ZRPJN).
Naročnik nadaljuje da ni zahteval izvorne kode, ki naj bi bila vključena v ceno informacijskega sistema (Obrazec IS-7). Naročnik sicer ve, da lahko vlagatelj programersko orodje ponudi samo s prodajo izvorne kode, vendar imajo ostali ponudniki drugačne rešitve, za katere izvorna koda osnovnega informacijskega sistema ni potrebna. Dodatke k osnovnemu informacijskemu sistemu lahko programira uporabnik sam brez posega v izvorno kodo osnovnega sistema. To vprašanje, kot navaja naročnik, je zastavil vsakemu od kandidatov pri predstavitvi njihovega informacijskega sistema in takrat ugotovil razlike med posameznimi rešitvami.
Podobno je glede razlage obsega pri shranjevanju in povezovanju dokumentov informacijskega sistema (Obrazec IS-11). Naročnik pojasnjuje, da obstaja več različnih rešitev. Naročnik navaja, da vlagatelj pozna eno od dražjih rešitev arhiviranja in jo navaja kot edino možno. Vlagatelj bi lahko ponudil svoj informacijski sistem skupaj z njemu znanim sistemom za arhiviranje, za katerega trdi, da stane enako. Vsota obeh bi bila po mnenju naročnika še vedno nižja od cene informacijskega sistema drugo uvrščenega kandidata, ki izjavlja, da takšno arhiviranje že vsebuje.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila in ga skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 23.11.2004 skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj povzema navedbe iz zahtevka za revizijo ter prereka naročnikove ugotovitve iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 18.11.2004. Poleg tega priglaša povračilo stroškov tega postopka, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom z dne 26.11.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Ob presoji revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija uvodoma obravnavala vlagateljevo trditev, da naročnik dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, št. U3-MN/DK-1, z dne 21.10.2004 (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev), ni izdal skladno z določilom 78. člena ZJN-1. Le-ta v drugem odstavku določa:
"Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahteva se lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve. Obrazložitev mora vsebovati:
1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.".

Po mnenju vlagatelja naročnik v dodatni obrazložitvi ni navedel konkretne razloge za izbiro izbranega ponudnika, temveč je podal le pavšalne odgovore za izvedbo točkovanja, ki ga je uporabil pri izbiri. Namen dodatne obrazložitve je podrobnejša obrazložitev naročnika glede pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, s poudarkom na podatkih, ki so relevantni za ponudnika, ki je zahteval dodatno obrazložitev (razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, če je bila le-ta zavrnjena, prednosti ponudbe izbranega ponudnika glede na izpolnjevanje meril oziroma pojasnitev njegove ponudbe glede na postavljena merila). Dodatna obrazložitev naročnika ni namenjena pravnemu varstvu ponudnikov, temveč se lahko ponudnik, ki je le-to zahteval odloči, ali bo uveljavljal pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo ali ne. Poudariti je potrebno, da prejem dodatne obrazložitve (drugi odstavek 78. člena ZJN-1) ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, ampak lahko ponudnik, ki ni izbran, skladno z 12. členom ZRPJN, vloži zahtevek za revizijo v desetih dneh od prejema obvestila o oddaji naročila. Ko namreč ponudnik prejme obvestilo o oddaji naročila lahko ugotovi, da so njegove pravice kršene in lahko za zavarovanje svojih interesov vloži zahtevek za revizijo, lahko pa zahteva dodatno obrazložitev in šele nato vloži zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je ob vpogledu dokumenta "Dodatna obrazložitev obvestila št. 2/04/II faza", št. U3-MN/DK-2, z dne 21.10.2004, ugotovila, da le-ta vsebuje elemente, kot jih določa drugi odstavek 78. člena ZJN-1. Naročnik je svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila zadovoljivo podkrepil z razlogi, zaradi katerih je zavrnil ponudbo vlagatelja, kot tudi navedel prednosti sprejete ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe vlagatelja, zato ni bilo mogoče slediti navedbam vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo.
V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj na splošno navaja, da izjave ponudnikov na podlagi katerih je naročnik izvršil vrednotenje ponudb in izbor najugodnejših ponudnikov ne morejo šteti kot zadostne, temveč morajo biti podatki iz ponudb ponudnikov podkrepljeni z bolj tehtnimi dokazili. Glede na navedeno meni, da bi moral naročnik izjave prvo in drugo izbranega ponudnika preveriti na način, da predložita konkretne pogodbe ali druga ustrezna in predvsem verodostojna poročila, ki jih imata sklenjene iz zatrjevanega naslova. Vlagatelj hkrati zatrjuje, da naročnik ni postavil jasnih zahtev oziroma ni zahteval ustreznih dokazil za vrednotenje ponudb po postavljenih merilih ter, da je za razjasnitev odnosov potrebno spremeniti merila za izbor tako, da bo dejansko potrebno dostaviti tako dokumentacijo iz katere bodo izhajali konkretni poslovni odnosi. Na tem mestu velja v zvezi z obravnavanimi očitki najprej poudariti, da je naročnik pri postavitvi meril, ki jih bo upošteval pri izbiri najugodnejše ponudbe, avtonomen. Omejen pa je le v tolikšni meri in na način ki določa, da morajo biti postavljena merila naročnika povezana s predmetom in obsegom javnega naročila. Naročnik mora hkrati določiti, katera dokazila za izpolnitev meril iz razpisne dokumentacije bo zahteval. Ne glede na navedeno velja na tem mestu ugotoviti, kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, da se velika večina navedb vlagatelja nanaša na razpisno dokumentacijo naročnika, kar pa je skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, ki določa: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.", prepozno.

Citirano zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti morebitne pravne situacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev ker meni, da bo morda imel v postopku korist. Državna revizijska komisija je ob presoji očitka, da naročnik, ki je zahteval le predložitev izjav ni postavil jasnih zahtev oziroma ni zahteval ustreznih dokazil za vrednotenje ponudb po postavljenih merilih ugotovila, da je iz predložene listinske dokumentacije razvidno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot osnovo za pridobitev točk in način izpolnjevanja meril zahteval izjave in potrdila ponudnikov. Ker gre pri navedenih očitkih za presojo vprašanj, ki so urejena že v razpisni dokumentaciji, je potrebno ugotoviti, da je navedeni vlagateljev očitek vložen prepozno. Vlagatelj je bil z razpisno dokumentacijo seznanjen že na samem začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zaradi česar je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan svoje eventualne očitke, ki zadevajo njeno vsebino, uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj v zakonsko določenem roku zoper vsebino razpisne dokumentacije in v njej določen način dokazovanja določenih dejstev ter postavljena merila ni uveljavlja pravnega varstva. Glede na navedeno je šteti, da se je z njeno vsebino strinjal zaradi česar so vsi kasnejši očitki naročniku iz tega naslova prepozni zato ni bilo mogoče slediti navedbam vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti navedbam vlagatelja revizije, ki izpostavlja, da bi moral naročnik pred izbiro najugodnejšega ponudnika preveriti sporne izjave tako, da bi od prvo in drugo izbranega ponudnika zahteval, da predložita konkretne pogodbe ali druga ustrezna in predvsem verodostojna poročila, ki jih imata sklenjene iz zatrjevanega naslova. Kot sporne vlagatelj izrecno izpostavlja izjavo o trženju informacijskega sistema, izjavo o programskih orodjih in izjavo glede shranjevanja ter povezovanja dokumentov. Dolžnost naročnika je, da po odpiranju ponudb, skladno z razpisno dokumentacijo, oceni in pregleda ponudbe ter ugotovi njihovo pravilnost, primernost in sprejemljivost. Navedeno pomeni, da naročnik preveri ali ponudbe med drugim vsebujejo vse dokumente (velja tudi za izjave) predvidene v razpisni dokumentaciji. Na tem mestu je potrebno posebej poudariti, da ima naročnik dolžnost preveriti vsebine ponudb glede na določila razpisne dokumentacije in ne mimo njenih določil. Naročnik je v postopku pregledovanja in vrednotenja ponudb sledil določilom razpisne dokumentacije in ponudbe ovrednotil glede na predložene, v razpisni dokumentaciji zahtevane izjave. Naročnik za preverjanje izjav v razpisni dokumentaciji ni določil posebnega načina zaradi česar za njihovo preverjanje ni bil niti upravičen niti dolžan od ponudnikov zahtevati katera koli druga dokazila kot le tista, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji. Ob obravnavi domnevnih zatrjevanih kršitev glede izjav je Državna revizijska komisija preverila zakonitost izvedenega postopka oddaje javnega naročila, razvidnega iz predložene dokumentacije in vpogledala v ponudbi prvo in drugo uvrščenega ponudnika, da bi ugotovila ali so bile izpolnjene zahteve naročnika glede spornih izjav na način, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Glede izjave o trženju in vzdrževanju informacijskega sistema vlagatelj trdi, da prvo in drugo uvrščeni ponudnik ne tržita in vzdržujeta takšne količine informacijskih sistemov, kot jo zatrjujeta v svojih izjavah. Zaradi navedenega je mnenja, da bi moral naročnik te izjave posebej skrbno preveriti. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahteval izjavo ponudnikov o trženju informacijskega sistema (Obrazec IS-6A) nekaterih organizacij in kot dokaz navedeni izjavi zahteval potrdilo vsaj enega uporabnika, ki samostojno trži, uvaja in vzdržuje informacijski sistem. Kot izhaja iz ponudb obeh ponudnikov, sta oba priložila podpisano in žigosano izjavo kot tudi potrdila več uporabnikov, ki le-tega uporabljajo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta oba ponudnika predložila zahtevani izjavi kot je določeno v razpisni dokumentaciji in bila v tem delu ocenjena skladno z merili iz razpisne dokumentacije.

Nadalje vlagatelj navaja, da ni mogel preveriti izjave o programskih orodjih (Obrazec IS-7), ki ga smatra kot javno dostopen podatek ter, da iz javnih podatkov ne izhaja, da informacijska sistema izbranih ponudnikov vsebujeta "RM+FM+programsko orodje" za samostojno delo uporabnika. Državna revizijska komisija je ob obravnavi zatrjevanih nepravilnosti glede sporne izjave ugotovila, da sta oba ponudnika predložila zahtevani izjavi kot je določeno v razpisni dokumentaciji in bila v tem delu ocenjena skladno z merili iz razpisne dokumentacije. Glede na to, da vlagatelj v zvezi s tem očitkom ni pojasnil zatrjevanih kršitev, niti ni za svoje trditve predložil nobenih dokazov (kot to zahteva 3. odstavek 12. člena ZRPJN) in se je skliceval le na "javnost podatkov" brez posebne konkretizacije, ni mogoče, ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1.

Vlagatelj oporeka naročniku tudi zahtevano izjavo ponudnika glede shranjevanja ter povezovanja dokumentov (Obrazec IS-11). Po mnenju vlagatelja nikjer iz uradne dokumentacije ne izhaja število potrebnih arhivskih dokumentov. Državna revizijska komisija je preverila način izpolnitve predmetne izjave v ponudbah prvo in drugo uvrščenega ponudnika ter tudi v tem primeru ugotovila, da sta jo izpolnila skladno z določili razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na domnevno sporno uporabo meril in s tem povezano tudi napačno točkovanje ponudnikov v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Ob obravnavi navedenega je uvodoma potrebno poudariti, da je Državna revizijska komisija, skladno s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Izpostaviti je treba, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti.
Kot je uvodoma pojasnjeno je vlagatelj oporekal ravnanju naročnika v delu, ki se nanaša na domnevno sporno uporabo meril in s tem povezano tudi napačno točkovanje ponudnikov v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Po navedbah vlagatelja, naročnik pri določanju točk ni upošteval vseh izhodišč pri merilih in tako nepravilno ocenjeval kandidate. Iz predložene dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila ("Obvestilo št. 2/04/II.FAZA", z dne 27.09.2004) izhaja, da je naročnik vpisal ponudnike na osnovi vrstnega reda glede na čas prispelosti ponudb. Način točkovanja je razviden iz razpredelnice naročnika, kamor je za vsakega ponudnika vpisal v posamezen stolpec doseženo odstotno število točk. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne navede konkretne kršitve naročnika ter ne podaja dejstev in dokazov, ki bi domnevno kršitev dokazovali. Tretji odstavek 12. člena ZRPJN, v 4. in 5. točki namreč določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti kršitve ter podati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj v ničemer ne podaja konkretnih dejstev v čem in v kakšni meri naj bi naročnik s sporno uporabo meril in s tem povezanim točkovanjem kršil določbe ZJN-1. Poleg tega vlagatelj za navedeno trditev ni predložil nobenih dokazov (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), zato jih Državna revizijska komisija ni mogla obravnavati po vsebini.


Kot slednjo je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja, da mora naročnik pred priznanjem sposobnosti pri izbiri kandidatov, preveriti izpolnjevanje pogojev. ZJN-1 v poglavju "2.6." z naslovom "Pogoji za priznanje sposobnosti", predvsem v 41. členu določa minimalne-obvezne pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati kumulativno. Naročnik lahko poleg pogojev, ki so določeni z zakonom določi tudi druge pogoje, ki se lahko nanašajo na ponudnikove osebne lastnosti (finančno, kadrovsko ali tehnično sposobnost) ali pa neposredno na ponudbo (rok za opravo storitev, itdâ??). Skladno s 45. členom ZJN-1, mora naročnik pred oddajo javnega naročila preveriti, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42. členu ZJN-1. Zakon ne predpisuje posebne obličnosti preveritve izpolnjevanja teh pogojev hkrati pa je potrebno izrecno poudariti, da je bila priznana sposobnost že v I. fazi postopka. Morebitna nezakonitost naročnikovega ravnanja se v tem primeru zatrjuje s tem, da se dokazuje neizpolnjevanje pogojev izbranega ponudnika, kar pa v konkretnem primeru vlagatelj ne poda. Zgolj pavšalna navedba o dolžnosti naročnika pri preverjanju izpolnjevanja pogojev izbranega ponudnika po prej navedenem 45. členu ZJN-1 v ničemer ne dokazuje, da izbrani ponudnik določenih pogojev ne izpolnjuje, oz. da naročnik izpolnjevanja le-teh ni preveril. Glede na navedeno velja tako zaključiti, da vlagatelj ni dokazal neizpolnjevanje pogojev izbranega ponudnika, zato jo gre zavrniti kot neutemeljeno.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni storil kršitev, katere mu očita vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 29.10.2004, je skladno s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 23.12.2004

Franci Kodela,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- INšTITUT JOŽEF šTEFAN, Jamova 39, Ljubljana,
- Odvetnik mag. Gorazd B. Južina, štefanova 5, Ljubljana,
- MAOP računalniški inženiring d.o.o., Moškričeva 39, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran