018-316/04 Žale javno podjetje d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje fotografskih storitev za potrebe naročnika, ki zajemajo storitve, kot so izdelava povečav fotografij, fotografiranje pokojnikov, fotografiranje pogreba, snemanje pogreba ipd., in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila vlagatelja Peter Hribar, s.p., Dolinarjeva 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Žale Javno podjetje, d.o.o., Med hmeljniki 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.12.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagatelj je dolžan naročniku povrniti stroške, nastale v postopku revizije, v znesku 264.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.09.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvajanje fotografskih storitev za potrebe naročnika, ki zajemajo storitve, kot so izdelava povečav fotografij, fotografiranje pokojnikov, fotografiranje pogreba, snemanje pogreba ipd. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 104, z dne 24.09.2004, pod številko objave Ob-24870/04.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 11.10.2004, je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel 3 ponudbe.

Naročnik je izdal odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 11.10.2004, s katerim je ponudnike obvestil, da je skladno s postavljenimi merili kot najugodnejšega izbral ponudnika Foto Studio Silvester Cerkvenik s.p., Dunajska cesta 129, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 19.10.2004. Naročnik je dodatno obrazložitev posredoval vlagatelju z dopisom, z dne 11.10.2004, ki jo je le-ta prejel dne 02.11.2004.

Vlagatelj je vložil zahtevo za notranjo revizijo (pravilno: zahtevek za revizijo), z dne 08.11.2004, v katerem po točkah navaja več domnevnih kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
1. Vlagatelj pod prvo točko navaja napake razpisne dokumentacije, in sicer: da le-ta ni v celoti ustrezna za tak način javnega naročila, da ne vsebuje razpisnega obrazca št. 16 in 16a, ki je naveden v zapisniku o odpiranju ponudb, da v razpisni dokumentaciji ni bilo obrazca "tabela ponudnikov", ki je bil kasneje uporabljen kot evidenca o izpolnjevanju pogojev ponudnikov, ter da rok za veljavnost ponudbe ni ustrezen, ker vsebuje napačen datum.
2. V tej točki vlagatelj naročniku očita kršitev načela transparentnosti porabe javnih sredstev.
3. Vlagatelj nadalje naročniku očita kršitev pravil o pripravi in vsebini razpisne dokumentacije in evidentiranju postopka.
4. Vlagatelj kot kršitev navaja tudi, da izbrani ponudnik ponuja za 20% nižjo ceno od povprečja ostalih dveh ponudnikov, kar je po vlagateljevem mnenju neobičajno nizka cena.
5. V tej točki vlagatelj navaja upoštevanje referenc kot elementa ponudbe pri preverjanju popolnosti ponudb in pravilnosti (v obrazcu tabela ponudnikov obstoj referenc ni evidentiran).
Vlagatelj še ugotavlja, da iz zapisnika o odpiranju ponudb ne izhaja, da bi bilo ugotovljeno, da je izbrani ponudnik predložil dokazila, da ni v kazenskem postopku zaradi suma kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi tega ni bil pravnomočno obsojen.
Nazadnje vlagatelj ocenjuje, da je bila kršena njegova temeljna pravica o pravnem varstvu, saj so vsi dokumenti naročnika v postopku oddaje javnega naročila datirani z enakim dnem, 11.10.2004, kar vlagatelju onemogoča računanje kakršnihkoli pritožbenih rokov.

Naročnik je dne 03.12.2004 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi naročnik ponovno poudarja, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje iz razpisne dokumentacije in da je bila njegova ponudba na podlagi objavljenih meril najugodnejša. Naročnik tudi ugotavlja, da je izbrani ponudnik priložil zahtevano potrdilo o nekaznovanosti, da pa je prišlo do napake le pri zapisu tega dejstva v zapisnik. Glede navedb vlagatelja pod 1. točko zahtevka za revizijo naročnik ugotavlja, da so prepozne v smislu določil 12. člena ZRPJN, glede kršitve načela transparentnosti pa naročnik opozarja, da vlagatelj ni navedel, v čem in na kakšen način naj bi naročnik storil očitano kršitev. Naročnik tudi za vlagateljevo trditev pod 3. točko zahtevka za revizijo ugotavlja, da je vlagatelj v celoti prekludiran ter da ne ponuja nikakršnih dokazov, ki bi utemeljevali njegove navedbe. Glede domnevno neobičajno nizke ponujene cene izbranega ponudnika naročnik navaja, da je bila zanj le-ta sprejemljiva in tudi ni videl razloga, zakaj bi jo pred morebitno izločitvijo preverjal. V zvezi s točko 5, kjer vlagatelj očita kršitve pri upoštevanju referenc, naročnik navaja, da so bile reference opredeljene kot merilo in sicer v višini 10 točk, ter da jih je naročnik upošteval pri točkovanju ponudb v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Nadalje naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni bil v ničemer oškodovan pri svoji pravici do pravnega varstva, saj je v zakonskem roku od naročnika prejel obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, nakar je pravico do pravnega varstva jasno in nedvoumno tudi izkoristil z vložitvijo zahtevka za revizijo. Naročnik opozarja, da je - ne glede na oznako datuma na dokumentih iz korespondence med naročnikom in vlagateljem - pomembno le dejstvo, kdaj je vlagatelj prejel določeno pisanje, kar pa nedvoumno izhaja iz poštnih povratnic, od katerih je tudi naročnik štel zakonsko predpisane roke. Naročnik zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imel zaradi vloženega zahtevka za revizijo, in sicer stroške pooblaščenke v višini 2000 odvetniških točk, kar v skupnem znesku z vštetim 20% DDV znaša 264.000,00 SIT. Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da ga v treh dneh po prejemu sklepa obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 08.12.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu oporeka dejstvu, da je odločitev o zahtevku za revizijo izdala odvetnica Breda Razdevšek po pooblastilu direktorja naročnika, saj meni, da gre za osebno pooblastilo direktorja, ne pa naročnika kot pravne osebe.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 13.12.2004, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik v obrazložitvi podaja odgovor na vlagateljeve navedbe v zvezi s pooblastilom, in sicer da gre za splošno veljavno pooblastilo, ki je podpisano tako s strani direktorja kot zastopnika naročnika kot tudi s strani pooblaščene odvetnice.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot kandidat, ki je oddal prijavo za priznanje sposobnosti, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da se vlagateljeve navedbe pod prvo točko zahtevka za revizijo, nanašajo na določila razpisne dokumentacije. ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Pravilo uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne pravne položaje, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist ter zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika. Navedeni očitki vlagatelja glede napak razpisne dokumentacije so tako v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga iz tega razloga po vsebini ni (več) mogoče meritorno obravnavati. Skladno z navedenim je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti kot neutemeljenega.

Glede morebitne naročnikove kršitve načela transparentnosti porabe javnih sredstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj na podlagi dokazno-trditvenega bremena ni podal argumentov, ki bi utemeljevali njegovo trditev, niti niso takšne naročnikove kršitve razvidne iz dokumentacije o javnem naročilu. Skladno z navedenim je potrebno tudi vlagateljevo navedbo pod 2. točko revizijskega zahtevka zavrniti kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami pod 3. točko revizijskega zahtevka opozarja, da je vlagatelj glede morebitnih naročnikovih kršitev pravil o pripravi in vsebini razpisne dokumentacije ravno tako prekludiran v smislu določil petega odstavka 12. člena ZRPJN, in sicer iz smiselno enakih razlogov kot so navedeni pri presoji navedb iz 1. točke zahtevka za revizijo. Glede morebitnih naročnikovih kršitev pravil o evidentiranju postopka pa gre ugotoviti, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila ravnal v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). ZJN-1 v prvem odstavku 10. člena določa: "Naročnik mora evidentirati vse faze postopka oddaje javnega naročila: izbor ponudbe, sklenitev pogodbe, izvajanje pogodbe, način oddaje dodatnih del, prevzem blaga, gradnje ali storitve, izvajanje izvajalčevih obveznosti v garancijski dobi, pogarancijsko vzdrževanje in podobno.". Naročnik je postopek oddaje javnega naročila do vložitve zahtevka za revizijo izvedel do faze izbire ponudnika, ki jo je, kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, ustrezno evidentiral z izdajo odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 11.10.2004. Ugotoviti gre tudi, da je naročnik ustrezno evidentiral tudi ostale korake v postopku oddaje javnega naročila do izbire, in sicer je izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila (skladno z 21. členom ZJN-1) ter zapisnik o odpiranju ponudb (skladno s 74. členom ZJN-1). Državna revizijska komisija tako tudi za obravnavano vlagateljevo navedbo ugotavlja, da je neutemeljena.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe pod točko 4 zahtevka za revizijo, da je naročnik ravnal v nasprotju s pravili javnega naročanja, ko je izbral ponudnika, ki naj bi v svoji ponudbi postavil neobičajno nizke cene. S tem v zvezi gre poudariti, da je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da je oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov, saj je cena eden od bistvenih elementov konkurenčnosti, zagotovitev konkurenčnosti pa omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje, zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene, pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da zavrne ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno. ZJN-1 pojma neobičajno nizka cena ne definira, iz česar izhaja, da zakon oceno o tem, ali je določena cena v konkretnem primeru neobičajno nizka, prepušča presoji naročnika. V prvem odstavku 53. člena ZJN-1 je glede "neobičajno nizkih cen" določeno: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.". Iz besedila navedenih določb izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka, naročnik pa mora biti obenem odločen, da bo takšno ponudbo zavrnil, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena nerealna. Postopek s preverjanjem tako imenovanih "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika (in ne naročnika) v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". Opozoriti gre torej, da določbe ZJN-1 ne zahtevajo od naročnika preveritve ali celo izločitve ponudbe z "neobičajno nizko" ceno; zato tudi Državna revizijska komisija ne more ravnati drugače kot slediti naročniku, ki je ponudbo izbranega ponudnika, čeprav je v njej postavljena za 20% nižja cena od povprečja cen obeh ostalih ponudnikov, ocenil kot realno in sprejemljivo. Pojasniti še velja, da je vlagatelj sicer upravičen navajati kršitve v zvezi z neobičajno nizko ceno, vendar morajo biti takšne navedbe argumentirane, česar pa vlagatelj v tem primeru ni storil. Skladno z navedenim gre tudi slednjo vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija glede deloma nejasnih navedb pod 5. točko zahtevka za revizijo uvodoma ugotavlja, da se le-te nanašajo na dejstvo, da naročnik v zapisniku o odpiranju ponudb pri pregledu popolnosti oziroma pravilnosti ponudb ni v tabeli ponudnikov označil, ali posamezna ponudba vsebuje reference, zahtevane z obrazcema 16 in 16a (kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je pravilno: obrazcema 14 in 14a). V zvezi s tem gre opozoriti, da je očitana kršitev glede ugotovitev, zapisanih v zapisniku o odpiranju ponudb, prepozna v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN, saj gre za dejstvo, ki je bilo ali bi mu moralo biti znano pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Ker pa je naročnik v razpisni dokumentaciji določil izpolnjen obrazec z referencami kot pogoj za pravilnost ponudbe ("Ponudnik mora priložiti vse zahtevane dokumente, potrdila in izpolnjene obrazce, saj bo v nasprotnem primeru IZLOČEN iz postopka nadaljnjega obravnavanja."; točka 6. ZAHTEVANI DOKUMENTI, podtočka n) reference ponudnika - RAZPISNI OBRAZEC 14 in 14 a), je Državna revizijska komisija preverila izpolnjevanje navedenega pogoja v ponudbi izbranega ponudnika in pri tem ugotovila, da je izbrani ponudnik priložil pet obrazcev 14 a s potrjenimi referencami in tako izpolnil zahtevani pogoj v skladu z navodili naročnika iz razpisne dokumentacije. Spričo navedenega Državna revizijska komisija tudi vlagateljevo navedbo pod točko 5 zahtevka za revizijo zavrača kot neutemeljeno.

Navedbo vlagatelja, da iz zapisnika o odpiranju ponudb ne izhaja, da bi bilo ugotovljeno, da je izbrani ponudnik predložil dokazila, da ni v kazenskem postopku zaradi suma kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi tega ni bil pravnomočno obsojen, gre smiselno enako obravnavati kot navedbo pod točko 5 zahtevka za revizijo (obrazložitev v prejšnjem odstavku) in zanjo veljajo enake utemeljitve; glede navajanja morebitnih pomanjkljivosti zapisnika o odpiranju ponudb je vlagatelj prekludiran v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN, saj je bil na javnem odpiranju prisoten in bi moral morebitne pomisleke uveljavljati že takoj, česar pa ni storil (kot je razvidno iz zapisnika). Pri presojanju, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna v smislu izpolnjevanja pogoja nekaznovanosti, je Državna revizijska komisija najprej preverila zahteve razpisne dokumentacije s tem v zvezi. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 5 (POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNITI PONUDNIK), v podtočki 2 določil: "da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali, da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen - ponudnik izpolni, žigosa in podpiše izjavo o nekaznovanju - PRILOGA 0". Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika v prilogi 0 vsebuje izpolnjeno, žigosano in podpisano izjavo o nekaznovanju, skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija pri tem še dodaja, da je ponudba izbranega ponudnika zvezana, vlagatelj pa tudi sicer ne navaja, da bi bila sporna izjava v ponudbo vložena kasneje. Zaradi navedenega gre ponudbo izbranega ponudnika šteti kot pravilno, navedbe vlagatelja pa kot neutemeljene.
Nadalje je Državna revizijska komisija presojala vlagateljevo trditev, da je bila kršena njegova temeljna pravica o pravnem varstvu, saj so vsi dokumenti naročnika v postopku oddaje javnega naročila datirani z enakim dnem, 11.10.2004, kar vlagatelju onemogoča računanje kakršnihkoli pritožbenih rokov. Državna revizijska komisija poudarja, da je zakonski rok, s katerim pridobi ponudnik pravico do pravnega varstva po odločitvi o dodelitvi naročila (v konkretnem primeru do vložitve zahtevka za revizijo), skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN, deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila. ZRPJN pričenja štetje rokov enako tudi pri drugih oblikah pravnega varstva ponudnikov: 1) tridnevni rok za vložitev pritožbe na Državno revizijsko komisijo, v kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, se šteje od prejema naročnikovega sklepa (četrti odstavek 12. člena ZRPJN), 2) tridnevni rok za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo se prične s prejemom obvestila o odločitvi o zahtevku za revizijo, (prvi odstavek 17. člena ZRPJN), prav tako prične od prejema naročnikovega sklepa o ustavitvi postopka teči tudi tridnevni rok za pritožbo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Kot je pravilno ugotovil že naročnik, torej za uveljavljanje pravnega varstva niso pomembni datumi na dokumentih naročnika, temveč datumi prejemov le-teh. Skladno z navedenim je treba kot neutemeljeno zavrniti tudi to vlagateljevo navedbo.

Državna revizijska komisija je nazadnje presojala vlagateljevo navedbo iz obvestila o nadaljevanju postopka o spornosti naročnikovega pooblastila odvetnici Bredi Razdevšek. Opozoriti gre, da je naročnik pravna oseba (družba z omejeno odgovornostjo), pravna oseba kot taka pa nima lastne poslovne sposobnosti, temveč jo v pravnih poslih skladno z 32. členom Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/00, 45/01, 59/01, 50/02, 93/02, 57/04, 124/04; v nadaljevanju: ZGD) zastopa zakoniti zastopnik. Nadalje ZGD v 449. členu posebej za družbe z omejeno odgovornostjo določa, da ima družba enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru direktor zakoniti zastopnik naročnika, ki je za zastopanje (sebe in posledično družbe, katere direktor je) pooblastil odvetnico Bredo Razdevšek, poudariti gre tudi, da je pooblastilo podpisano s strani direktorja in odvetnice ter ožigosano z žigom naročnika. Zato Državna revizijska komisija zaključuje, da je pooblastilo naročnika veljavno in zakonito, vlagateljev pomislek pa neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Naročnik je zahteval povrnitev stroškov, ki jih je imel zaradi vloženega zahtevka za revizijo, v višini 264.000,00 SIT. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, ima naročnik kot uspešna stranka v postopku pravico do povračila stroškov, ki jih je imel v predmetnem postopku revizije (smiselno po tretjem in četrtem odstavku 22. člena ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 22.12.2004


dr. Aleksij Mužina,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana
- Peter Hribar, s.p., Dolinarjeva 5, Ljubljana
- Foto Studio Silvester Cerkvenik s.p., Dunajska cesta 129, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran