018-144/04 Zdravstveni dom Novo mesto
Številka: 018-144/04-25-1252Datum sprejema: 9. 7. 2004
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo urgentnega vozila s povišano streho, skladno s standardom EN 1789 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, Trbovlje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Novo mesto, Kandijska cesta 4, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.07.2004
odločila:
Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo urgentnega vozila s povišano streho, skladno s standardom EN 1789, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 54-55/2004, z dne 21.05.2004, pod številko objave Ob-12840/04.
Obrazložitev:
Naročnik je sprejel sklep, št. 83/04-2, z dne 07.05.2004, o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 3/2004 za dobavo enega opremljenega urgentnega vozila s povišano streho, skladno s standardom EN 1789. Javni razpis za predmetno javno naročilo je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 54-55/2004, z dne 21.05.2004, pod številko objave Ob-12840/04.
Vlagatelj je še pred odpiranjem ponudb vložil zahtevek za revizijo, z dne 16.06.2004, ter ga na podlagi poziva naročnika, št. 83/04-11, z dne 18.06.2004, dopolnil dne 21.06.2004. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik v poglavju Tehnična specifikacija (točka 1.1.1. (Splošne zahteve)) v zadnjem odstavku zahteval: "â??enostavno snemljiv vložek sedišča in hrbtnega naslonaâ??". Ti sedeži po mnenju vlagatelja niso po zahtevanem standardu (EN1789), kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, temveč so nestandardiziran in tipičen izdelek za podjetje Medicop d.o.o., ki jih ponavadi vgrajuje v vozila lastne predelave.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v poglavju Tehnična specifikacija, točka 2. zahteval: "Plastična povišana streha: â?? To pomeni, da je vsa opozorilna signalizacija pod posebnimi zaščitnimi pokrovi iz vakumiranega pleksijaâ??". Navedena zahteva po mnenju vlagatelja ni v skladu s standardom EN1789.
V točki Bolniški prostor je naročnik določil, da morajo biti sedeži prevlečeni v skaj (Atoll modra), čeprav zahtevani standard EN1789 ne predpisuje naziva in barve prevlek sedežev, temveč samo kvalitativne in varnostne parametre. Vlagatelj še dodaja, da omenjeni tip in barvo prevlek (obstajajo tudi drugi proizvajalci tega blaga z zahtevanimi standardiziranimi karakteristikami) ponuja Medicop d.o.o., kar pomeni, da je zahteva prirejena za omenjeno podjetje.
Vlagatelj tudi navaja, da so sporne zahteve v tehničnih specifikacijah prirejene točno določenemu ponudniku kar je mogoče razumeti tako, da sta naročnik in eden izmed ponudnikov sodelovala pri pripravi ponudbe, navedeno pa predstavlja kršitev 5. ter 7. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).
Naročnik je sprejel sklep, z dne 23.06.2004, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik po proučitvi vseh vlagateljevih navedb ugotavlja, da ni razloga, da bi izdelano tehnično specifikacijo kakorkoli spremenil. Po prepričanju naročnika ni kršeno niti načelo zagotavljanje konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) niti načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Naročnik je glede vozila in njegove opreme sledil Pravilniku o službi nujne medicinske pomoči in izkušnjam, ki jih je pridobil z različnimi vozili, ki jih je uporabljal skozi leta ter vozili, ki jih ima trenutno v uporabi.
Naročnik navaja, da je enostavno snemljiv vložek sedišča zahteval zaradi lažjega čiščenja.
Glede očitka v zvezi s plastično povišano streho, naročnik pojasnjuje, da je opozorilno signalizacijo pod posebnimi zaščitnimi pokrovi iz vakumiranega pleksija zahteval zaradi nujnosti zaščite signalizacije. Naročnik dodaja, da ta zahteva ni prirejena določenemu ponudniku, kot to zmotno navaja vlagatelj, ampak je določena zato, ker bo naročnik z vozilom opravljal reševalne prevoze tudi po cestah in poteh, ob katerih raste drevje, in veje večkrat, še posebno pod težo snega in /ali ledu, udarjajo po vozilu in nezaščiteno signalizacijo poškodujejo. S takšno izvedbo je namen naročnika dosežen.
Naročnik navaja, da je modro barvo zahteval zaradi barvne usklajenosti. Naročnik se je tako odločil in pri analizi očitka ni mogel ugotoviti, zakaj bi takega skaja ne mogel uporabiti in bi ga lahko uporabil samo Medicop d.o.o.
Naročnik še dodaja, da ni imel in nima nobenega namena postavljati v privilegiran položaj nobenega od ponudnikov. Njegov cilj je nabaviti zahtevano vozilo čimprej, ker vozilo nujno potrebuje, in sicer za čim nižjo vrednost, ob zagotavljanju ostalih pogojev. Naročnik meni, da je ravnanje vlagatelja nekorektno, saj zavlačuje postopek. Od prevzema razpisne dokumentacije do vložitve nepopolnega zahtevka za revizijo je namreč preteklo več kot 10 dni. Tak rok je določen v 13. členu ZRPJN in ga tudi v konkretnem primeru, tudi ko ne gre za sklep o izbiri, ni možno podaljševati. Naročnik še zapiše, da je moral zaradi ravnanja vlagatelja preklicati rok za odpiranje ponudb, kar je povezano s stroški in nevarnostjo, da vozilo ne bo dobavljeno v planiranem roku.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema tega dopisa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.06.2004, skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in pripominja, da zahtevanega osnovnega vozila sploh še ni v proizvodnji ter da je večkrat planirani in spreminjani začetek proizvodnje predviden šele za 28. termin 2004.
Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 83/2004-16, z dne 29.06.2004 odstopil relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-144/04-25-1224, z dne 06.07.2004, v skladu z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za dodatna pojasnila, katera je le-ta posredoval z dopisom, št. 83/04-20/2004, z dne 07.07.2004.
Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom, št. 018-144/04-25-1238, z dne 08.07.2004, v skladu z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za dodatna pojasnila, katera je le-ta posredoval z dopisom, z dne 08.07.2004.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
Glede navedbe iz zahtevka za revizijo, ki se nanaša na zahtevo, določeno v točki 1.1.1. v tehničnih specifikacijah, kjer je naročnik zahteval enostavno snemljiv vložek sedišča in hrbtnega naslona, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je neutemeljena. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da takšni sedeži niso po zahtevanem standardu (EN1789), kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, temveč so nestandardiziran in tipičen izdelek za podjetje Medicop d.o.o., ki jih ponavadi vgrajuje v vozila lastne predelave. Vlagatelj pa v ničemer ne pojasni, v katerem delu je obravnavana revizijska navedba v nasprotju s standardom EN1789 oziroma ne dokaže povezave med ponudnikom Medicop d.o.o. in naročnikom (arg. drugega odstavka 5. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija je tako sledila argumentom naročnika v dodatnih pojasnilih, kjer le-ta navaja, da je snemljiv vložek potreben predvsem zaradi lažjega čiščenja, saj je le-to nujno zaradi madežev po krvavitvah in bruhanju pacientov.
Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana tudi na vsebino zahtevka za revizijo. Glede na to, da vlagatelj podrobneje ni pojasnil zatrjevanih kršitev, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1, ko je zahteval enostavno snemljiv vložek sedišča in hrbtnega naslona. Ob zapisanem pa gre dodati, da ni nujno, da bi bila tudi ob predložitvi dokazov glede teh zatrjevanih kršitev, odločitev Državne revizijske komisije v tem delu enaka.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik z zahtevo razpisne dokumentacije, določeno v tehničnih specifikacijah, kjer je v 2. točki zahteval: "Plastična povišana streha: â?? To pomeni, da je vsa opozorilna signalizacija pod posebnimi zaščitnimi pokrovi iz vakumiranega pleksijaâ??" oziroma z zahtevo razpisne dokumentacije, določeno v tehničnih specifikacijah, kjer je v točki Bolniški prostor določil: "Sedeži morajo biti prevlečeni v skaj (Atoll modra)â??", izločil iz kroga priznanja sposobnosti (arg. nepravilne ponudbe) tiste ponudnike, ki ne razpolagajo s plastično povišano streho, pri kateri je vsa opozorilna signalizacija pod posebnimi zaščitnimi pokrovi iz vakumiranega pleksija oziroma s sedeži, prevlečenimi v skaj Atoll modre barve. Diferenciacija med ponudbami je po ZJN-1 dopuščena in celo zaželjena, njene meje pa predstavlja diskriminatornost pogojev oz. meril. Naročnik namreč ni v ničemer obrazložil, zakaj bo kot pravilno ponudbo (ob izpolnjevanju tudi vseh ostalih zahtev razpisne dokumentacije) v tem postopku oddaje javnega naročila obravnaval zgolj ponudbo tistega ponudnika, ki razpolaga s plastično povišano streho, pri kateri je vsa opozorilna signalizacija pod posebnimi zaščitnimi pokrovi iz vakumiranega pleksija oziroma s sedeži, prevlečenimi v skaj Atoll modre barve. Tako je potrebno ugotoviti, da je naročnik s citiranima razpisnima zahtevama določene ponudnike neopravičeno preferiral, pri tem pa naročnik za takšno preferiranje ne navaja nobenih objektivnih razlogov. Argumenti postavitve zahtev razpisne dokumentacije morajo vzdržati presojo dopustnosti omejevanja priznanja sposobnosti. Naročnik tako v odsotnosti objektivnih razlogov vsekakor ne more omejiti konkurence s postavitvijo pogojev, ki na neupravičen način izključujejo določene ponudnike od pridobitve določenega javnega naročila. V primeru spora o tem, ali je naročnikov avtonomno določen pogoj diskriminatoren, se dokazno breme prenese na naročnika, ki mora dokazati, zakaj tako postavljena zahteva (plastična povišana streho, pri kateri je vsa opozorilna signalizacija pod posebnimi zaščitnimi pokrovi iz vakumiranega pleksija oziroma sedeži, prevlečeni v skaj Atoll modre barve) ni neupravičeno diskriminatorna.
Državna revizijska komisija tako ni sledila argumentom naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, in sicer da je namen plastične povišane strehe, z opozorilno signalizacijo pod posebnimi zaščitnimi pokrovi iz vakumiranega pleksija, v zavarovanju nezaščitene signalizacije pred poškodbami zaradi drevja in vejevja. Državna revizijska komisija pri presoji (ne)utemeljenosti navedene revizijske navedbe ni podvomila v težavnost terena, po katerem naročnik opravlja reševalne prevoze, pač pa naročnik ni uspel opravičiti, zakaj je zahteval točno plastično povišano streho, pri kateri je vsa opozorilna signalizacija pod posebnimi zaščitnimi pokrovi iz vakumiranega pleksija, in ne morda kakšne druge vrste izvedbe povišane strehe, ki bi funkcionalno zadostila potrebam naročnika.
Podobno je Državna revizijska komisija ugotovila pri obravnavi revizijske navedbe, ki se nanaša na sedeže, prevlečene v skaj Atoll modre barve. Naročnik je tako v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo ter v dodatnih pojasnilih, navedel zgolj, da je takšno barvo zahteval zaradi barvne usklajenosti oziroma da jo je povzel iz prospekta, ker se je najbolj ujemala s konceptom celostne podobe. Namen javnega naročanja je v zagotovitvi in izpolnjevanju vseh temeljnih načel javnega naročanja, pri tem pa naročnik ne sme ustvarjati okoliščin, ki bi utegnila povzročati diskriminacijo ponudnikov. Naročnik v postopku revizije tako ni uspel pojasniti, zakaj potrebuje ravno skaj, ki mora biti Atoll modre barve.
S postavitvijo diskriminatornih zahtev razpisne dokumentacije pa je naročnik kršil tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki je opredeljeno v 5. členu ZJN-1, saj za omejitev konkurence naročnik ne navaja objektivno opravičljivih razlogov. Prvi odstavek 5. člena ZJN-1 namreč določa: "Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence." Naročnik je s takšnim ravnanjem kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.". Namen pravil o javnih naročilih je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Enakopravnost pa ne pomeni, da se želi vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in drugih danosti je dejanski položaj ponudnikov različen. Prednosti, ki jih dajejo te danosti, je dovoljeno upoštevati. Naročnik sme in mora razlikovati ponudnike in njihove ponudbe, vendar pa lahko določi le takšne pogoje in merila, ki so v zvezi z določenim poslom objektivno opravičljiva. Niso torej dovoljeni takšni pogoji, ki izločujejo ponudbe brez objektivno opravičljivih razlogov ter s tem preprečujejo konkurenco. Državna revizijska komisija tako na podlagi proučitve trditev in dokazov vlagatelja in naročnika ugotavlja, da naročnik z omenjenim pogojem ne bi uspel zagotoviti objektivnega (nediskriminatornega) obravnavanja ponudb, posledično pa bi bilo onemogočeno tudi udejanjanje temeljnega načela enakopravnosti ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1 in glede na to, da ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo celotnega postopka javnega naročila, je skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila.
Naročnik mora v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN ustrezno upoštevati napotke, ki jih je v obrazložitvi tega sklepa podala Državna revizijska komisija, predvsem pa naj bo pozoren na oblikovanje pogojev razpisne dokumentacije, ki naj bodo v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri tem pa naročnik ne sme ustvarjati okoliščin, ki bi v odsotnosti objektivnih razlogov za to utegnile povzročati diskriminacijo med ponudniki.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 09.07.2004
Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Zdravstveni dom Novo mesto, Kandijska cesta 4, Novo mesto
- Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, Trbovlje
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana