018-141/04 Zdravstveni dom Tolmin

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Državne revizijske komisije Metodi Hrovat v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za: "reanimobil-posebno reševalno vozilo v službi NMP, klasifikacije 1 B okrepljena (brez aparatur)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje PROAVTO d.o.o. Koper, Ulica 15 maja 10c, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZDRAVSTVENI DOM TOLMIN, Prešernova 6a, Tolmin (v nadaljevanju: naročnik) dne 08.07.2004

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za: "reanimobil-posebno reševalno vozilo v službi NMP, klasifikacije 1 B okrepljena (brez aparatur)", objavljen v Uradnem listu RS, št. 53/04, z dne 14.05.2004, pod št. objave Ob-1251/04.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 06.02.2004 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila in v Uradnem listu RS št. 53/04, z dne 14.05.2004, pod št. objave Ob-1251/04, objavil javni razpis za "reanimobil-posebno reševalno vozilo v službi NMP, klasifikacije 1 B okrepljena (brez aparatur).".

Vlagatelj je z dokumentom "zahtevek za spremembo razpisne dokumentacije v zvezi z Ob. št. 12512/04 (Ur.l. št. 53 od 14.05.2004)", z dne 24.05.2004, od naročnika zahteval, da dopolni razpisno dokumentacijo, saj naj bi oznaka predmetnega javnega naročila in pogoji za sodelovanje (a/6. tč. 07, 20, 21) ne bili v skladu s 7., 42. 45. in 48. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).

Naročnik je v dokumentu "odgovor na zahtevo za spremembo razpisne dokumentacije", št. SI51727781, z dne 25.05.2004, vlagatelju pojasnil, da je v poglavju A/VI-Pogoji za sodelovanje v točki 7. opredelil pogoje v skladu s prvim odstavkom 42.a člena ZJN-1. Tako je za ugotavljanje poslovne in finančne sposobnosti zahteval:
- ponudnik mora biti plačilno sposoben, kar se ugotavlja iz bonitetnega obrazca, da ponudnik v preteklih šestih mesecih ni imel blokiranega žiro računa ali negativnega stanja brez odobrenega kredita;
- ponudnik mora imeti pozitiven poslovni izid v preteklih treh letih,
- ponudnik ne sme biti prezadolžen (kapital družbe mora dosegati višino najmanj 100 mio SIT ter višina vseh obveznosti ne sme presegati 60% vrednosti vseh sredstev).
Naročnik navaja, da glede na to, da je predmet naročila vozilo z daljšo življenjsko dobo v času katere ga je potrebno vzdrževati in servisirati, je zato izhajal s stališča, da mora biti kandidat oz. ponudnik pravna ali fizična oseba, ki ima ustrezno sprejemljivo ekonomsko-finančno sposobnost. Naročnik nadaljuje, da ni mogoče najti pravne podlage, da bi bil pogoj o odkupu starega vozila v nasprotju z določbami ZJN-1, ki jih je navedel vlagatelj. Naročnik meni, da je takšen pogoj v skladu z osnovnimi načeli javnega naročanja, saj ponudniki s tem pogojem niso v ničemer diskriminirani. Naročnik je nadalje v točki 21. določil pogoj, da mora ponudnik zagotavljati nepovezanost med ponudnikom in izdelovalci razpisne dokumentacije. Navedena točka se nanaša na 5. člen ZJN-1, v katerem se v drugem odstavku določa prepoved sodelovanja med pripravljalcem razpisne dokumentacije in ponudnikom. Po mnenju naročnika je razpisna dokumentacija v skladu z določbami, ki jih navaja vlagatelj ter drugimi členi ZJN-1. Glede oznake predmeta javnega naročila naročnik ne more ugotoviti, v čem naj bi bila ta oznaka v nasprotju z navedenimi členi ZJN-1, saj nobena določba členov, ki jih navaja vlagatelj, ni v zvezi z označbo predmeta javnega naročila oz. naročnik niti ni določno postavil očitka glede oznake predmeta javnega naročila.

Vlagatelj je od naročnika z dokumentom, z dne 31.05.2004, ponovno zahteval, da se celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi, saj je v razpisni dokumentaciji določen pogoj za ugotavljanje poslovne finančne sposobnosti kapital ponudnika najmanj v višini 100 mio SIT diskriminatoren in kot tako postavljen omogoča neenakopravno obravnavanje ponudnikov.

Iz dokumenta "II. odgovor na zahtevo za spremembo razpisne dokumentacije", št. SI51727781, z dne 03.06.2004, izhaja da, po mnenju naročnika, tako postavljen pogoj za ugotavljanje poslovne finančne sposobnosti ne pomeni niti odkrite diskriminacije (javni razpis ne omejuje ponudnike iz določenega kraja, glede opredeljivosti blaga pa je predmet naročila dosegljiv vsem zainteresiranim kandidatom, katerih dejavnost je opremljanje reševalnih vozil) niti prikrite diskriminacije (postavljeni pogoj naj bi dajal prednost določenemu ponudniku, drugi ponudnik pa bi bil v slabšem položaju in za takšno razlikovanje ni objektivnih razlogov). Naročnik navaja, da je razpisano blago na osnovi vozila FIAT DUCATO-sanitetno vozilo z motorjem 2,8 JTD (tovarniško prirejeno v ambulantno vozilo tako, da ima izvirno sanitetno vzmetenje), po podatkih naročnika dosegljivo vsem osebam, ki se ukvarjajo z opremljanjem reševalnih vozil, torej zaradi tega ni mogoče trditi, da gre za odkrito diskriminacijo, saj lahko katerikoli zainteresirani kandidat pridobi takšno vozilo oziroma je takšno vozilo vsem zainteresiranim dosegljivo. V zvezi s prikrito diskriminacijo naročnik pojasnjuje, da gre za vprašanje, kaj pomeni enakopravnost vseh možnih kandidatov. Niti praktično niti teoretično ni mogoče vsem kandidatom omogočiti dejansko enak položaj, ker bi s tem negirali pravilo, da lahko naročnik določi raven in druge okvire ekonomske-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti. Zaradi različnih ekonomskih-finančnih, tehničnih, kadrovskih in naravnih danosti je položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Pomembno pri tej vrsti diskriminacije je, da naročnik ne določi pogoja, ki bi bil diskriminatoren in bi dajal prednost določenemu ponudniku. Vsi tisti ponudniki, ki imajo vrednost kapitala 100 in več mio SIT, izpolnjujejo pogoj glede zadolženosti, torej ni mogoče govoriti, da je dana prednost prav določenemu ponudniku, res pa je, da ta pogoj izloča kandidate, ki ne dosegajo omenjene višine kapitala v takšni meri, da bi s tem neupravičeno onemogočal udeležbo drugim usposob/jenim ponudnikom. Naročnik meni, da manj kot desetkrat višja zahtevana vrednost kapitala od vrednosti razpisanega predmeta ne pomeni neupravičenega onemogočanja udeležbe drugim usposobljenim ponudnikom. Naročnik nadaljuje, da je predmet razpisa reševalno vozilo, katerega pričakovana življenjska doba je več kot deset let (stari reanimobil, ki je tudi predmet razpisa, je letnik 1990), zato mora izbrani ponudnik že z višino kapitala omogočiti pričakovanje, da gre za ponudnika, ki bo obstajal in deloval v pričakovani dobi izdelka. Z določitvijo višine kapitala ima naročnik večje jamstvo, da bo izbrani ponudnik odpravljal napake v garancijski dobi ter opravljal redna in izredna vzdrževalna dela v pogarancijski dobi. Po mnenju naročnika je logično, da družba z minimalnim kapitalom 2.1 mio SIT ne more predstavljati jamstva, da bo delovala v času življenjske dobe izdelka. Po drugi strani bi bil verjetno pretirani zahtevek v določitvi višine kapitala 1 milijarde SIT, ker bi se lahko na ta način res lahko pojavilo vprašanje kršitve načela konkurence. Naročnik pojasnjuje, da je bil osnovni namen, da z vsemi tremi pogoji (trenutna plačilna sposobnost, pozitiven poslovni izid v zadnjih treh letih ter finančna stabilnost-zadolženost v takšni stopnji, da obveznosti ne presegajo 60% vrednosti vseh sredstev ter višina kapitala 100 mio SIT) pridobi ekonomsko-finančno sposobnega ponudnika. Izpolnjevanje omenjenih pogojev naj bi zagotavljalo jamstvo, da bo ponudnik sposoben opravljati garancijske in pogarancijske storitve v času življenjske dobe izdelka. Glede navedb vlagatelja, da bi naročnik moral uporabiti omejeni postopek zaradi omenjenih ekonomsko-finančnih pogojev, naročnik meni, da bi se tudi v tem postopku pojavilo enako vprašanje v 1. fazi postopka, pa tudi sicer odprti postopek omogoča določanje pogojev za priznanje sposobnosti.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 07.06.2004, v katerem navaja, da je naročnik v objavi v Uradnem listu RS med ostalim tudi objavil, da gre za odprti postopek, čeprav je v nadaljevanju objave navedeno, da mora kapital (osnovni kapital) ponudnika dosegati najmanj 100 mio SIT po bilanci stanja na dan 31.12.2003 in da višina vseh obveznosti ne sme presegati 60% vrednosti vseh sredstev. Vlagatelj je mnenja, da gre za neskladje z ZJN-1, med odprtim in zaprtim postopkom, vendar je vseeno odkupil razpisno dokumentacijo. Le-ta mu je dodatno potrdila sume o zavajajočem, neenakopravnem, vnaprej za določenega dobavitelja pripravljenem postopku in dokumentaciji za oddajo predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj nadaljuje, da je pri naročniku želel doseči spremembe v skladu z objavljenim odprtim postopkom, oziroma da naročnik predmetni postopek razveljavi in z novim predhodnim ter z ugotavljanjem sposobnosti doseže zaprtost-selektivnost, ki si jo tako želi. Po navedbah vlagatelja naj ne bi bil ustrezen pogoj glede višine kapitala najmanj 100 mio SIT ter da ni primerno, da bi denar za tako pomembno nabavo prejel dobavitelj iz tujine. Vlagatelj tudi navaja, da naročnik ni upošteval kot merila reference in da je tudi prevrednotena ocena izpolnjevanja tehničnih zahtev. Poleg navedenih pripomb vlagatelj navaja še, da je potrebno za razumevanje celotne situacije upoštevati tudi, da sta pooblaščena oseba naročnika in ginekologinja v ZD Tolmin zakonca in da je pooblaščenec naročnika g. D. T. že pred tem razpisom skušal vlagatelja izločiti od sklenitve posla oziroma izvedeti tehnične in cenovne parametre zaradi boljše priredbe razpisne dokumentacije. Vlagatelj še navaja, da naj bi bil javni natečaj prirejen za podjetje iz Italije.
Vlagatelj prav tako oporeka razpisni dokumentaciji v 30. členu, ki naj bi bil z vidika pravic in obveznosti ponudnika in naročnika enostranski oziroma omogoča naročniku, da reagira kadar in kakor hoče brez vsakršnih posledic.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da razveljavi postopek oddaje javnega naročila.

Naročnik je sprejel odločitev, št. SI51727781, z dne 15.06.2004, in zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja in v zvezi s tem ugotavlja, da nekatere trditve nimajo nikakršne povezave s tem razpisom ter da gre zgolj za poskus diskreditacije in zlonamernih žaljivih obdolžitev. Zakonca, ki sta omenjena v zahtevku v povezavi s predmetnim razpisom nimata nikakršne vzročne povezave, zato je to navajanje, po mnenju naročnika, popolnoma brezpredmetno. Kar se tiče ponudbe za spremembo cen, katero je naročnik poslal vsem dobaviteljem blaga in storitev, ki niso bili izbrani z javnim naročilom ali naročilom male vrednosti dne 1.12.2003, naročnik navaja, da omenjena ponudba nima nikakršne povezave s tem razpisom. Iz knjigovodskega pregleda dobaviteljev za leti 2002 in 2003 (do oktobra), se je ugotovilo, da je vlagatelj izvajalec servisno-vzdrževalnih storitev in je zato dobil navedeno ponudbo. Vlagatelj je že v odgovoru z dne 1.3.2004 ugotovil, da gre za tipska obvestila. Naročnik pojasnjuje, da se zahtevek za predložitev cenika nanaša na cenik servisnih storitev, nikakor pa niti z besedo niti na kakršenkoli drug način ni zahtevano, da bi moral vlagatelj razkriti tehnične in cenovne parametre, ki bi imeli povezavo s predmetnim razpisom.
Glede navedbe vlagatelja, da določanje višine zneska kapitala ne more biti pogoj v odprtem postopku ter da naj bi naročnik uporabil zaprti postopek, naročnik odgovarja, da se lahko naročniki po ZJN-1 prosto odločajo, ali bodo javno naročilo oddali po odprtem ali omejenem postopku. Glede na to, da določba v 19. členu ZJN-1, da se omejeni postopek uporablja za stalne nabave oziroma da se ta postopek uporablja za izbiro stalnih dobaviteljev ter da pri izbiri dobavitelja za reanimobil ni mogoče govoriti o stalnosti nabave, ker gre za enkratno nabavo, je naročnik mnenja, da očitek vlagatelja ni utemeljen. V odprtem postopku, ki ga je izbral naročnik lahko sodelujejo vsi, ki izpolnjujejo zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije. Naročnik tudi meni, da bi bil očitek vlagatelja enak tudi v omejenem postopku, saj bi se tudi v tem postopku že v 1. fazi pojavilo vprašanje izpolnjevanja pogojev. Vlagatelj po mnenju naročnika le navidezno podaja očitek, po vsebini pa gre v bistvu za isto odprto vprašanje. Naročnik navaja, da je vlagatelju na njegovo zahtevo za spremembo razpisne dokumentacije podal dva odgovora in sicer dne 25.05.2004 in dne 03.06.2004. Naročnik vztraja pri podanem stališču, da pri določitvi pogoja ekonomsko finančne sposobnosti z višino najmanj 100 mio SIT, ne gre za diskriminatorno omejitev, ker je takšen pogoj utemeljen zaradi vrste predmeta naročila. Naročnik navaja, da je predmetno vozilo izdelek trajne vrednosti in v tem primeru mora imeti naročnik večje jamstvo, da bo dobavitelj v času življenjske dobe izdelka, le-tega servisiral ter opravljal garancijske in pogarancijske storitve. Zaradi vrste predmeta javnega naročila je razumljivo, da so lahko ponudniki le osebe s kvalitetno finančno zmožnostjo. Pri tem naročnik še dodaja, da pri sestavi razpisne dokumentacije sploh ni preveril kateri od potencialnih ponudnikov ima kapital nad 100 mio SIT, ampak je to merilo postavil glede na ocenjeno vrednost predmeta naročila 10.600.000,00 SIT (brez DDV). Zanimivo po mnenju naročnika je tudi to, da vlagatelj do sedaj sploh ni dokazal, da ne bi izpolnjeval katerega od ekonomsko finančnih pogojev. Očitki glede teh pogojev gredo po mnenju naročnika predvsem zaradi tega, ker domnevno vlagatelj ne izpolnjuje najmanj enega pogoja, ki se nanaša na višino kapitala, ne pa na to, da so ekonomsko finančni pogoji diskriminatorni. Naročnik ne more sprejeti stališča, da bi ekonomsko finančne pogoje prilagajal vlagatelju, kot to očitno sam želi, ker bi s takšnim zniževanjem kriterijev resnično lahko dobil očitek, da pri nabavi predmetnega vozila ni v zadostni meri upošteval ekonomsko finančnih zmožnosti potencialnih dobaviteljev. Noben razpis ne more zagotavljati vsem kandidatom enakega položaja, ker je njihov položaj primarno odvisen od njihovih doseženih rezultatov. Naročnik je zato mnenja, da obstajajo ponudniki, ki izpolnjujejo vse ekonomsko finančne pogoje in so zato pogoji za izbiro med konkurenčnimi ponudbami.
Glede očitka vlagatelja, da ni sprejemljivo, da bi se denar za tako pomembno nabavo javne ustanove namenil dobavitelju iz tujine, naročnik navaja, da je vlagatelj pomanjkljivo označil v čem naj bi bil razlog, da pomeni popotresno območje posebno okoliščino pri izbiri dobavitelja, saj predmetno vozilo ni povezano s popotresnim denarjem, razen če vlagatelj meni, da bi moral naročnik posebej ščititi interese vlagatelja, ker mu je ta najbližji. Glede na to, da ZJN-1 ne daje prednosti najbližjim ali domačim dobaviteljem, je torej predhodno navedeni očitek vlagatelja neutemeljen. Naročnik še dodaja, da je bil vlagatelj dobavitelj oziroma podizvajalec pri dobavi zadnjega reanimobila ter dobavitelj zadnjega sanitetnega vozila, zato naročnik meni, da so njegovi očitki v zahtevku namenjeni predvsem dejstvu, da javni razpis ni napisan po njegovih željah, sploh pa v tej zadevi še ni prišlo do izbire, zato očitek oz. namigovanje nad predvideno izbiro tujega dobavitelja ni umesten in je preuranjen. Naročnik nadaljuje, da ima predmetni javni razpis namen pridobiti najugodnejšo ponudbo in sicer ne po merilu najnižje cene ampak ekonomsko najugodnejše ponudbe. Temu primerno so izbrana tudi merila. Glede na to, da gre za izdelek, ki dobi dokončno obliko na osnovi vozila FIAT DUCATO (to osnovno vozilo je izbrano, ker sta tudi sedanja dva reanimobila narejena na isti osnovi in sta se izkazala kot primerna) z notranjo predelavo po naročilu naročnika, je naročnik določil kot prvo merilo oceno izpolnjevanja tehničnih zahtev na podlagi vzorca, ki ga določi ponudnik in kateri v največji meri izpolnjuje zahteve naročnika. V času izbire naročnik ne more preizkusiti končnega izdelka, zato ima vsak ponudnik možnost, da strokovni komisiji predloži v ogled omenjeni vzorec. Pri izbiri reanimobila pri katerem so znane tehnične karakteristike osnovnega vozila, je najpomembnejše izpolnjevanje tehničnih zahtev glede opreme vozila in opreme bolniškega prostora. Tega merila ni mogoče določiti z eksaktnimi izračunljivimi podatki, ampak le z oceno strokovne komisije. Naročnik meni, da ob sedanjem stanju stvari vlagatelj nima nobenih utemeljenih razlogov za dvom v objektivnost strokovne komisije. Kar trije člani strokovne komisije so imenovani iz vrst delavcev naročnika, ki delajo v reševalni postaji, zato naročnik zaupa, da bo strokovna komisija podala pravilno in objektivno oceno tehničnih zahtev glede opreme vozila in bolniškega prostora.
Glede navedbe vlagatelja o referencah, naročnik pojasnjuje, da kot merilo pri ugotavljanju ekonomsko najugodnejše ponudbe, niso naštete med primeroma naštetimi vrstami meril v drugem odstavku 51. člena ZJN-1, sicer pa lahko naročnik prosto izbira merila in jih ovrednoti z omejitvijo, da merila niso diskriminatorna in so smiselno povezana z vsebino javnega naročila. V predmetnem razpisu je naročnik izbral tri merila in sicer ocenitev izpolnjevanja tehničnih zahtev, ceno in garancijsko dobo. Po mnenju naročnika so vsa merila smiselno povezana z vsebino javnega naročila in prispevajo k nediskriminatornem razvrščanju ponudb in so upravičena za takšen predmet naročila, kot je v predmetnem primeru. Naročnik meni, da so očitki vlagatelja glede domnevne kršitve 7., 42., 45. in 48. člena ZJN-1 povezani z očitki, podanimi zaradi določenega pogoja ekonomsko finančne sposobnosti in izbire na podlagi odprtega postopka, zato od vlagatelja ni zahteval dopolnitve zahtevka.
Zaradi predhodno navedenih razlogov, je naročnik zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila in ga skladno s prvim odstavkom 17. člena ZJN-1 pozval, da mu v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 18.06.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. SI51727781, z dne 23.06.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija uvodoma presojala navedbo vlagatelja glede pogoja iz razpisne dokumentacije naročnika, da mora kapital ponudnika dosegati najmanj 100 mio SIT po bilanci stanja na dan 31.12.2003 ter da višina vseh obveznosti ne sme presegati 60% vrednosti vseh sredstev. Tako postavljen pogoj naj bi, po mnenju vlagatelja, povzročil neenakopravno obravnavanje ponudnikov. Kot je razvidno iz objave v Uradnem listu RS, št. 53/04, z dne 14.05.2004, je naročnik pod točko III. 2. 1., med drugim zahteval: "..da ni prezadolžen-kapital ponudnika mora dosegati višino najmanj 100 mio SIT po bilanci stanja na dan 31.12.2003 in višina vseh obveznosti ne sme presegati 60% vrednosti vseh sredstev.". Državna revizijska komisija je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo naročnika ugotovila, da je naročnik ugotavljal sposobnost ponudnikov na osnovi izpolnjevanja pogojev ter da je na strani 21. razpisne dokumentacije, A) SPLOšNI DEL, 6. POGOJI ZA SODELOVANJE, v točki 07. določil: "da je finančno in poslovno sposoben, torej, da je plačilno sposoben dobavitelj (da v preteklih 6 mesecih do vključno datuma izdaje ustreznega bonitetnega obrazca oz. potrdila ponudnik ni imel blokiranega žiro računa oz. negativnega stanja sredstev v preteklem mesecu brez odobrenega kredita za pokrivanje negativnega stanja na žiro računu) ter da ima pozitiven poslovni izid v letih 2001, 2002 in 2003 ter, da ni prezadolžen (kapital ponudnika d.o.o. ali d.d. mora dosegati višino najmanj 100.000.000,00 sit po bilanci stanja na dan 31.12.2003 in višina vseh obveznosti ne sme presegati 60% vrednosti vseh sredstev; v primeru, da je ponudnik samostojni podjetnik mora predložiti ocenjeno vrednost svojega premoženja po sodnem cenilcu najmanj v višini 100.000.000,00 sit z listino, da to premoženje nima bremen;".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikova zahteva, da mora kapital ponudnika dosegati višino najmanj 100 mio SIT po bilanci stanja na dan 31.12.2003 ter da višina vseh obveznosti ne sme presegati 60% vrednosti vseh sredstev, eden izmed pogojev za izkazovanje finančne in poslovne sposobnosti ponudnika. V 10. točki 3. člena ZJN-1 je "pogoj" definiran kot element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. SI51727781, z dne 15.06.2004, tako postavljen pogoj utemeljuje z obrazložitvijo, da je predmetno vozilo izdelek trajne vrednosti in da mora imeti v tem primeru zato večje jamstvo, da bo dobavitelj v času življenjske dobe izdelka, le-tega servisiral ter opravljal garancijske in pogarancijske storitve. Zaradi vrste predmeta javnega naročila je razumljivo, da so lahko ponudniki le osebe s kvalitetno finančno zmožnostjo. Pri tem naročnik, v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo še navaja, da pri sestavi razpisne dokumentacije sploh ni preveril kateri od potencialnih ponudnikov ima kapital nad 100 mio SIT, ampak je to merilo postavil glede na ocenjeno vrednost predmeta naročila 10.600.000,00 SIT (brez DDV). Državna revizijska komisija poudarja, da ima naročnik sicer pravico in dolžnost, da v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji navede, katere elemente, ki dokazujejo finančno in poslovno sposobnost, mora v skladu s 41. členom ZJN-1 predložiti ponudnik. Vendar pa mora naročnik zahtevati takšne podatke, ki dejansko in objektivno dokazujejo finančno in poslovno sposobnost ponudnika za kvalitetno izvajanje javnega naročila. Iz same narave pogoja izhaja, da gre za enega ključnih elementov v postopku javnega naročanja, kot tak pa mora zagotavljati enakopravno obravnavanje vseh potencialnih ponudnikov in ne sme neupravičeno diskriminirati ponudnike.

ZJN-1 v prvem in drugem odstavku 7. člena (Načelo enakopravnosti ponudnikov) določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja, določa pa tudi, da mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. Navedeno zakonsko določilo uzakonja enega od osnovnih principov javnega naročanja, v skladu s katerim morajo imeti vsi ponudniki enakopravne možnosti pri dostopu do javnih naročil. Načelo enakopravnosti sicer ne postavlja zahteve po dejanski enakosti ponudnikov, zahteva pa, da so jim v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil zagotovljene enake pravice in obveznosti. Enakopraven položaj ponudnikov mora biti zagotovljen zlasti v zvezi z določitvijo pogojev in meril, pri enakem obravnavanju v enakih primerih ter pri uveljavljanju procesnih pravic. Državna revizijska komisija poudarja, da naročnik sme in mora razlikovati ponudnike in njihove ponudbe. Vsem mora vnaprej povedati, katere okoliščine na strani ponudnika ali predmeta javnega naročila so zanj relevantne. S pogoji izloči določene ponudbe in med ugodnimi izbere najugodnejšo. Določi lahko le take pogoje, ki so v zvezi z določenim poslom objektivno opravičljiva. Prepovedana so diskriminatorna merila ter diskriminatorni pogoji, ki izločujejo ponudbe brez objektivno opravičljivih razlogov in neupravičeno privilegirajo ponudnike ter preprečujejo konkurenco.

Vsled navedenega velja tako ugotoviti, da izločitveni prerekani pogoj, določen v 07. točki razpisne dokumentacije naročnika, ni mogoče tretirati kot pogoj, ki bi dejansko izkazoval finančno sposobnost oziroma sposobnost ponudnika za izvedbo konkretnega javnega naročila. Tako je potrebno ugotoviti, da je pogoj, kot ga je postavil naročnik, upoštevajoč tudi naročnikove razloge iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, dopusten (sam po sebi sicer ni nedopusten) vendar pa je v konkretnem primeru nesorazmeren z vrednostjo predmeta javnega naročila in kot tak diskriminira ponudnike (tiste, ki ne izpolnjujejo tako visoko postavljeno zahtevo naročnika) ter jih postavlja v manj ugoden položaj. Pogoji morajo biti namreč določeni tako, da zagotavljajo spoštovanje vseh temeljnih načel ZJN-1 in da omogočajo ponudniku pripravo in predložitev pravilne, primerne in sprejemljive ponudbe, skladno z zakonskimi zahtevami ZJN-1 ter hkrati zagotavljajo optimalno izbiro najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da zgoraj citirani pogoj tudi ne zagotavlja svobodne konkurence (5. člen ZJN-1) med usposobljenimi ponudniki za izvajanje predmetnega javnega naročila. Tako postavljene zahteve, kot izhajajo iz predmetnega pogoja, niso v utemeljeni povezavi s predmetom javnega naročila oziroma z njegovo vrednostjo (v konkretnem primeru je le-ta 10.600.000,00 SIT brez DDV) in zato le-ta ne zagotavlja pridobitve ekonomsko najugodnejše ponudbe, saj neupravičeno diskriminira ponudnike z manjšim (osnovnim) kapitalom, čeprav bi tudi ti lahko uspešno izvedli konkretno javno naročilo. Postavljen pogoj tudi ne pomeni jamstva, ki naj bi ga s takšnim finančnim pogojem naročnik dosegel (arg. Iz odločitve o zahtevku za revizijo, z dne 15.06.2004) in sicer da je: "Reanimobil je izdelek trajne vrednosti in v tem primeru mora imeti naročnik večje jamstvo (popolnega jamstva sicer ni), da bo dobavitelj v času življenjske dobe izdelka, izdelek servisiral ter opravljal garancijske in pogarancijske storitve.". Nenazadnje je naročnik garancijsko dobo določil kot eno izmed meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Naročnik je s postavitvijo spornega pogoja potencialne ponudnike postavil v neenakopraven položaj, kar pa je v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija zato pritrjuje navedbi vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo, da citirani izločitveni pogoj ne dokazuje dejanske sposobnosti ponudnika za izvajanje predmetnega javnega naročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek vlagatelja, da naročnik ni upošteval kot merilo reference ter da je tudi prevrednotena ocena izpolnjevanja tehničnih zahtev. V skladu z 9. točko 3. člena ZJN-1 je merilo "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb". Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo javnega naročila. ZJN-1 določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, prav tako pa tudi kakšne vrednostne uteži (ponderje) jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer pa je njegova dispozitivnost omejena z določbami zakona (50. člen, 51. člen ZJN-1), saj merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik se tako lahko odloči ali bo ovrednotil ponudbe po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe ali zgolj po merilu najnižja cena. V primeru, da je merilo za ocenitev ponudb ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik določi katerokoli merilo upoštevajoč 50. člen ZJN-1. Pri tem pa si lahko pomaga z primeroma navedenenimi merili iz 51. člena ZJN-1. Naročnik lahko določi le tista merila, ki so po mnenju naročnika potrebna in smiselna za pridobitev ekonomsko najugodnejše ponudbe. Reference ponudnika lahko naročnik določi kot merilo po svoji presoji, če meni, da so potrebne za boljšo izvedbo javnega naročila, ni pa k temu zavezan. Le-te so lahko opredeljene kot merilo, lahko pa jih naročnik opredeli tudi kot pogoj. Glede na zapisano velja tako zaključiti, da je vlagateljeva navedba v tem delu neutemeljena, saj naročnik ni zavezan oziroma dolžan določiti reference kot merilo.

Glede vlagateljeve navedbe, da naj bi naročnik enostransko določil pravice in obveznosti v primeru preklica javnega razpisa in sicer brez odgovornosti do ponudnikov, je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo naročnika in pri tem ugotovila, da je naročnik v XXX. členu (Preklic razpisa) razpisne dokumentacije zapisal: "da si naročnik pridržuje pravico, da v času pred izbiro ponudnika prekliče javni razpis in zavrne vse ponudbe, brez odgovornosti do ponudnikov, ki sodelujejo ali bi sodelovali v postopku javnega razpisa in brez obveznosti, da le-te obvesti o razlogih za takšno dejanje.". Ob tem je potrebno opozoriti, da ni nedopustno, da se postopek oddaje javnega naročila konča z neizbiro ponudnika, vendar pa mora naročnik v takem primeru ravnati v skladu s kogentnimi predpisi in svojo odločitev o neizbiri ponudnika opreti na zakonsko podlago. Državna revizijska komisija zato poudarja, da mora naročnik v primeru, ko ne opravi izbire, postopati skladno s kogentnimi določbami ZJN-1, ki natančno določajo primere, ki takšno ravnanje dopuščajo kot možno, vendar možnosti zanj omejujejo. ZJN-1 na primer tako v drugem odstavku 25. člena določa, da če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila. ZJN-1 dalje določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (76. člen ZJN-1). Prav tako zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe (in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom). Za takšne primere pa ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. 77. člen ZJN-1 med drugim določa, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh (pravilnih) ponudb (nepravilne se izločijo že na podlagi 76. člena ZJN-1) pisno utemeljiti ter posebej natančno navesti razloge za zavrnitev in o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike. Zaradi povedanega je tako navedba vlagatelja iz zahtevka za revizijo v tem delu utemeljena.

Ker je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1, in glede na to, da je ugotovljene kršitve mogoče odpraviti le z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija lahko, skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročniku poda napotke za pravilno izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora tako v primeru ponovitve postopka oddaje predmetnega javnega naročila pripraviti razpisno dokumentacijo ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev Državne revizijske komisije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 08.07.2004


Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- ZDRAVSTVENI DOM TOLMIN, Prešernova 6a, Tolmin
- PROAVTO d.o.o. Koper, Ulica 15 maja 10c, Koper
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a

Natisni stran