018-312/04 Mestna občina Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Franciju Kodeli, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sanacijo temeljev Minoritskega samostana - statična ojačitev, sanacija vlage in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MAP TRADE d.o.o., špindlerjeva 2c, Slovenska Bistrica, ki jo zastopa odvetnik Vojko Zidanšek, Stari trg 36, Slovenske Konjice (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.12.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sanacijo temeljev Minoritskega samostana - statična ojačitev, sanacija vlage, katerega javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 93/2004 pod št. objave Ob-22222/04.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan plačati stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 466.640,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja vlagateljeva stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.07.2004 sprejel sklep, št. 41405-106/20074 2004 VH, o začetku postopka oddaje javnega naročila za sanacijo temeljev Minoritskega samostana - statična ojačitev, sanacija vlage ter za predmetno javno naročilo v Uradnem listu RS, št. 93/2004 pod št. objave Ob-22222/04 objavil javni razpis. Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 41405-106/2004 2004 VH, z dne 26.10.2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika ISA - ANTON MERNIK s.p., Kolodvorska cesta 59, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.11.2004, podal svoje pripombe na naročnikovo ugotovitev o nepravilnosti njegove ponudbe ter zahteval izdajo obrazloženega obvestila. Naročnik je skladno z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1) izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, št. 41405-106/20074 2004 VH, z dne 15.11.2004.

Vlagatelj je dne 26.11.2004, vložil zahtevek za revizijo, št. M-25-04-mg, z dne 25.11.2004, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi svojo odločitev, z dne 26.10.2004 ter postopek izbire ponovi in izbere kot najugodnejšega ponudnika vlagatelja, podrejeno pa zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka. Vlagatelj navaja, da obvestilo naročnika o oddaji javnega naročila, z dne 26.10.2004, ni bilo obrazloženo kot to zahteva zakon, niti ni vsebovalo razlogov za izbiro, zaradi česar je bilo kršeno načelo transparentnosti. Obvestilu je priložena tabela k poročilu o pregledu ponudb, iz katere izhaja da je osem ponudb od devetih nepravilnih iz razloga neizpolnjevanja pogojev. Vlagatelj navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer izrecno navedel, katere priloge in dokumente mora ponudnik priložiti, niti ni bila določena zahtevana oblika teh dokumentov. Očitno so vlagatelj, kot tudi ostali ponudniki, šteli, da je potrebno v ponudbeno dokumentacijo priložiti le tiste dokumente, ki jih je potrebno izpolniti, podpisati in potrditi. Naročnik je vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno iz dveh razlogov:
-obrazec št. 5 ni podpisan in žigosan: Vlagatelj navaja, da to ni bilo nikjer v razpisni dokumentaciji izrecno zahtevano. Obrazec št. 5 vsebuje navedbo 4 listin, ki jih je vlagatelj priložil, le-tega je vlagatelj sicer priložil, vendar ga ni parafiral in žigosal. Tako so ponudbo sestavili še 4 ponudniki. Razpisna dokumentacija z nejasnimi navodili ne sme iti v škodo ponudnikov.
-ni izpolnil besedila v 14. členu pogodbe ter številke pogodbe: Vlagatelj ugotavlja, da je omenjeno pomanjkljivost naročnik ugotovil še pri 5 ponudnikih, zaradi česar jih je tudi izločil iz postopka. Glede številke pogodbe naročnik ugotavlja, da je vpisana že na prvi strani pogodbe, zato očitek, da ni vpisana tudi na zadnji strani ne sme biti izključujoča okoliščina. Glede manjkajočega besedila 14. člena pogodbe, kar je naročnik očital še 3 ponudnikom, vlagatelj navaja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni omenjal, kaj šele zahteval izdelavo in predložitev terminskega plana. Nedopustno je tudi pričakovanje naročnika, da bodo ponudniki izpolnili besedilo 14. člena pogodbe z navedbo datuma pripravljenosti objekta za tehnični pregled ter datuma za odpravo vseh pomanjkljivosti. Rok za izvedbo del - 30.04.2005 - je jasno zapisan v objavi javnega razpisa kot tudi v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj se je zavezal izpolniti zahtevani rok s potrditvijo obrazca št. 7. Glede na to, je naročnikova označitev vlagateljeve ponudbe (ter ponudb še 3 ponudnikov) za nepravilno nedopustna in predstavlja kršitev ZJN-1. V kolikor bi bil terminski plan resnično sestavni del vzorca pogodbe, bi morali biti z njim ponudniki seznanjeni že v razpisni dokumentaciji ter bi moral biti ponudnikom predložen v obliki posebnega obrazca, tako da bi lahko ponudniki na njem prikazali rok izvedbe del po posameznih fazah del in bi v končni fazi eventuelno lahko vseboval tudi datum pripravljenosti objekta za tehnični pregled ter datum za odpravo vseh morebitnih pomanjkljivosti. Vlagatelj še ugotavlja, da tak podatek ne bi naročniku omogočil ocenjevanja četudi bi bili datumi različni pri različnih ponudnikih. V kolikor pa bi bili vsi datumi enaki, pa ta podatek sploh ne bi bil relevanten. Vlagatelj še navaja, da terminski plan ni bil določen kot merilo, saj je kot edino merilo določena najnižja cena.
Vlagatelj navaja tudi, da dodatna obrazložitev oddaje javnega naročila ni bila izdana skladno z ZJN-1, saj vsebuje le razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ne pa tudi tega, ali izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahteve naročnika. Poleg tega vlagatelj oporeka naročnikovemu nestrinjanju z njegovimi referencami, podanemu v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, saj le-te niso bile postavljene kot merilo, zato je njihovo ocenjevanje šele v obrazložitvi oddaje javnega naročila neutemeljeno in nedopustno.
Vlagatelj zaključuje, da je naročnikova odločitev, da je njegova ponudba nepravilna v nasprotju z razpisno dokumentacijo ter z ZJN-1.

Naročnik je s sklepom, št. 41405-106/2004 2004 VH, z dne 01.12.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik ugotavlja, da je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila na transparenten način pojasnil izbiro najugodnejšega ponudnika ter da je jasno in nedvoumno ter razumljivo podal zahteve glede pogojev v razpisni dokumentaciji, le-ta pa je vsebovala tudi navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe. Naročnik tako zavrača vse vlagateljeve navedbe, da naročnik ni natančno določil zahtev glede obrazcev in pogodbe. Naročnik navaja, da v kolikor bi vlagatelj menil, da je razpisna dokumentacija nejasna in nerazumljiva, bi moral zahtevati dodatna pojasnila razpisne dokumentacije in vložiti zahtevek za revizijo pred odločitvijo naročnika. Naročnik zato meni, da je v skladu z 12. členom ZRPJN v tem delu vlagatelj prekludiran, saj je njegov zahtevek za revizijo prepozen.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, št. M-15-04-mg, z dne 02.12.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj še dodaja, da je bila razpisna dokumentacija očitno nejasna večim ponudnikom, nihče pa ni zahteval dodatnih pojasnil, niti vložil zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da se je razpisna dokumentacija izkazala za nejasno šele kasneje po odpiranju ponudb ter ponavlja svoje navedbe iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 41405-106/2004 2004 VH, z dne 05.12.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Glede vlagateljeve navedbe, da naročnikova dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ni izdana skladno z določili drugega odstavka 78. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je neutemeljena. Drugi odstavek 78. člena ZJN-1 glede obvezne vsebine tega dokumenta namreč določa: "Obrazložitev mora vsebovati:
- razloge za zavrnitev njegove ponudbe;
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev."
Naročnik je vlagatelju posredoval obvestilo o oddaji naročila, št. 41405-106/2004 2004 VH, z dne 15.11.2004, v katerem je pojasnil razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ter da je kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika. Poleg tega je navedel, da se lahko pri določitvi najnižje ponudbene cene upoštevajo samo pravilne ponudbe. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik upošteval citirano določilo 78. člena ZJN-1 smiselno glede razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ter smiselno upošteval isto zakonsko določilo glede prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja, čeprav le-teh ni decidirano določil. Kot navaja tudi sam vlagatelj je naročnik obvestilu priložil tudi tabelo k poročilu o pregledu ponudb (Priloga 1), kjer so prikazane pomanjkljivosti, zaradi katerih so ponudbe nepravilne. Državna revizijska komisija tako povzema, da je bil izbran ponudnik, ki je edini oddal pravilno ponudbo in sicer za ponudbeno ceno 83.060.332,80 SIT ter da je dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila izdana skladno z določili drugega odstavka 78. člena ZJN-1.

Dalje je Državna revizijska komisija preverila navedbo vlagatelja, da je naročnik šele v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila ocenjeval reference, čeprav niso bile postavljene kot merilo, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik navedeno ugotavljal že v poročilu o pregledu ponudb (Priloga 1), ki je priloga k Poročilu o pregledu ponudb, št. 41405-106/2004 2004 VH, z dne 26.10.2004, ter da je te ugotovitve naknadno povzel tudi v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, št. 41405-106/20074 2004 VH, z dne 15.11.2004. Naročniku tako ne gre očitati, da je reference presojal šele v postopku izdaje dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija pa je preverila, ali je naročnik reference ocenjeval skladno z določili ZJN-1 in razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj zmotno opredeljuje, da je naročnik (oz. da ni) okoliščine v zvezi z referencami opredelil kot merilo, saj gre iz razpisne dokumentacije ugotoviti, da je le-te opredelil kot pogoj. Državna revizijska komisija opozarja na pomembno razliko med pogojem in merilom. ZJN-1 v 9. točki 3. člena določa, da je merilo: "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb", v 10. točki tega člena pa opredeljuje pogoj kot: "element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Iz zakonske definicije pogoja in merila namreč izhaja bistvena razlika v njuni naravi. Medtem, ko je merilo vedno relativne narave, je pogoj vedno absoluten oziroma izključujoč. To pomeni, da mora posamezna ponudba v celoti izpolnjevati vse pogoje oziroma zahteve naročnika zato, da se potem takšna ponudba lahko vrednoti na podlagi vnaprej določenih meril. Pogoj je torej conditio sine qua non, da lahko neko ponudbo štejemo za pravilno. Pogoj je namreč prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, izloči iz nadaljnjega postopka. ZJN-1 v 41. členu določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki.". Skladno s 5. točko četrtega odstavka 42. člena ZJN-1 pa lahko naročnik, poleg pogojev, določenih v tem členu, določi tudi druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila. V nasprotju s pogoji pa narava meril pomeni, da ni nujno, da posamezna ponudba izpolnjuje merila, da se šteje za pravilno. Ponudba, ki sicer izpolnjuje vse zakonske pogoje in pogoje oziroma zahteve, ki jih je določil naročnik, vendar pa pri vrednotenju na podlagi meril ne prejme prav nobene točke, se prav tako šteje za pravilno ponudbo. Naročnik uvodoma ugotavlja ali ponudba izpolnjuje vse zahtevane pogoje, zatem pa ponudbe vrednoti na podlagi vnaprej postavljenih meril. Ravno zaradi "vrednotenja" ponudb in zaradi relativne narave meril, pa mora biti faza ocenjevanja oziroma vrednotenja ponudb objektivno preverljiva, da se lahko brez dvoma ugotovi, da naročnik tudi v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni diskriminiral posameznih ponudb oziroma ponudnikov.

V 41. členu ZJN-1 (Objava pogojev za priznanje sposobnosti) določa tim. statusne pogoje in sicer: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopkuâ??". V 42.a členu ZJN-1 (Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti) je v prvem odstavku določeno: "Za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev, lahko naročnik določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. V tem primeru mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, ki ne dokaže, da:
1. je ekonomsko-finančno sposoben; ali
2. razpolaga z zadostnimi tehničnimi ali kadrovskimi zmogljivostmi.".
V drugem odstavku istega člena je določeno, da mora naročnik, v kolikor se zanje odloči, za dokazovanje izpolnjevanja teh pogojev od ponudnikov zahtevati pisne dokaze. V nadaljevanju te zakonske določbe so eksemplifikativno navedeni dokazi za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti, in sicer je za 2. točko prvega odstavka 42.a člena ZJN-1 med drugim določeno, da lahko naročnik zahteva, da ponudniki predložijo tudi: "a) seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbeâ?? V potrdilu o izvedenih gradnjah morajo biti navedeni tudi kraj in kakovost izvedenih del ter skladnost izvedbe s pogodbenimi določiliâ??".

V drugem odstavku 46. člena ZJN-1 je določeno: "Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji zahteva, da izpolnjevanje določenih pogojev iz tega poglavja dokažejo tudi podizvajalci. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirani na isti način, kot se to zahteva za ponudnika.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik skladno z zgoraj citiranimi zakonskimi določbami v razpisni dokumentaciji reference opredelil v XI. poglavju Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in njihovo dokazovanje med drugim določil tudi: "Ponudnik mora razpolagati z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi; DOKAZILA: 1.a) Seznam najpomembnejših opravljenih gradenj (reference pri sanaciji kulturnih spomenikov) v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe - ponudnik mora za izpolnjevanje pogoja navesti najmanj 3 primerljive objekte oz. primerljiva dela na njih glede na predmet javnega naročila, ki jih je v obdobju zadnjih petih let izvedel. â??". Omenjeno zahtevo je dopolnil tudi v Obrazcu 6, kjer podal še naslednjo zahtevo: "OPOMBA: skupna ponudba: izpolnjevanje pogoja mora biti izkazano posebej za vsakega ponudnika, ponudba s podizvajalci: izpolnjevanje pogoja mora biti izkazano posebej za ponudnika in posebej za podizvajalce".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in upoštevaje eno izmed temeljnih načel javnega naročanja načelo enakopravnosti, določeno v 7. členu ZJN-1, tudi v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in pri presoji izpolnjevanja spornega pogoja ugotovila sledeče.

Vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji ni predvidel podizvajalcev, zaradi česar je potrebno, da sporni pogoj v zvezi z referencami izpolnjuje samostojno. Vlagatelj je priložil Obrazec 6/2 Seznam najpomembnejših gradenj (reference pri sanaciji kulturnih spomenikov) v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, v katerem je navedel tri referenčne objekte in sicer:
- sanacija in menjava okrasnih stolpičev na Rektoratu Univerze v Ljubljani sanacija - rekonstrukcija mostu čez Bistrico v Slovenski Bistrici
- dodatna, več in nepredvidena dela pri rekonstrukciji mostu čez Bistrico v Slovenski Bistrici
ter v opombi navedel tudi referenčni objekt sanacija Psihiatrične bolnišnice Begunje, ki je v času oddaje ponudbe še v izvajanju. Naročnik je v poročilu o pregledu ponudb, št. 41405-106/20074 2004 VH, z dne 26.10.2004, glede priloženih referenc ugotovil, da za referenci sanacija - rekonstrukcija mostu čez Bistrico v Slovenski Bistrici in dodatna, več in nepredvidena dela pri rekonstrukciji mostu čez Bistrico v Slovenski Bistrici ni mogoče nedvoumno ugotoviti, da gre za primerljive referenčne objekte (kulturne spomenike). Naročnik navaja, da most ni primerljiv s predmetom javnega naročila, četudi gre za kulturni spomenik, predvsem pa dodatnih ali več del na istem objektu, ni mogoče upoštevati kot samostojno referenco. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre glede ugotovitev o vlagateljevih referencah v celoti pritrditi naročniku ter da je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtevanega pogoja. Pripomniti pa je še potrebno, da tudi reference, ki jo vlagatelj navaja v opombi (sanacija Psihiatrične bolnišnice Begunje) ni mogoče upoštevati, saj je še v izvajanju, kar (še) ne zagotavlja, da bodo dela v zahtevanem obsegu ali kvaliteti tudi dejansko dokončana. Vlagatelj zoper omenjeno ugotovitev naročnika ni vsebinsko ugovarjal, zatorej je Državna revizijska komisija sledila naročnikovi odločitvi o neustreznosti predloženih referenc.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predvidel podizvajalca Remont d.d., Celje. Za izpolnjevanje spornega pogoja je izbrani ponudnik priložil Obrazec 6/2 Seznam najpomembnejših gradenj (reference pri sanaciji kulturnih spomenikov) v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, v katerem je navedel:
- obnova za Gradbeništvo Igerc Milan Igerc s.p.
- sanacija objekta za Remont Celje d.d.
- sanacija za Gradnje Igem d.o.o.
ter za podizvajalca Remont d.d. Obrazec 6/2 Seznamâ??, v katerem so navedeni naslednji referenčni objekti:
- sanacija cerkve Sv. Križ na gori oljki
- obnovitvena dela na cerkvi Sv. Lovrenca v Preboldu
- obnova Graščine šanek
- prenova in sanacija Graščine Tabor
- rekonstrukcija in sanacija muzeja
- rekonstrukcija poslovnega objekta Remont d.d.
Naročnik je v poročilu o pregledu ponudb, št. 41405-106/20074 2004 VH, z dne 26.10.2004, glede priloženih referenc ugotovil, da za reference izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, da gre za kulturne spomenike, medtem ko ima podizvajalec (Remont d.d) v obrazcu 6/2 naštetih celo več objektov, kot je potrebno in za katere je mogoče upravičeno domnevati (oziroma preveriti), da gre v resnici za tovrstne objekte.

Državna revizijska komisija ponovno navaja, da je naročnik v Obrazcu 6 podal izrecno zahtevo: "OPOMBA: skupna ponudba: izpolnjevanje pogoja mora biti izkazano posebej za vsakega ponudnika, ponudba s podizvajalci: izpolnjevanje pogoja mora biti izkazano posebej za ponudnika in posebej za podizvajalce". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval, da sporni pogoj za reference izpolnjujeta tako ponudnik kot tudi njegov podizvajalec. Iz zgoraj navedenega gre ugotoviti, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtevanega pogoja treh referenčnih objektov ter da, upoštevaje naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, ni mogoče nadomestiti teh pomanjkljivosti s tem, da je podizvajalec izbranega ponudnika navedel "celo več objektov, kot je potrebno". Naročnik je v razpisni dokumentaciji namreč jasno in nedvoumno določil, na kakšen način mora biti sestavljena ponudba v primeru, da gre za ponudbo podano skupaj s podizvajalcem.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko ni upošteval predloženih referenc v vlagateljevi ponudbi, in ko je štel vlagateljevo ponudbo za nepravilno. Ker ponudba vlagatelja ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, te ponudbe ni mogoče šteti za pravilne v smislu 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Naročniku pa gre očitati, da ni tudi za izbranega ponudnika ugotovil, da njegova ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev v zvezi z predloženimi referencami ter da je ravnal v nasprotju z določili lastne razpisne dokumentacije in določili ZJN-1, ko je njegovo ponudbo štel kot pravilno in jo celo izbral kot najugodnejšo. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, zavrne. Postopek oddaje javnega naročila je namreč izredno formalen in strog, saj se le na ta način zagotovi enakopravno obravnavanje ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 13. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije".

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je namreč določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja." Naročnik je s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki je nepravilna, obravnaval kot pravilno, izbranega ponudnika postavil v privilegiran položaj. Načelo enakopravnosti ponudnikov namreč med drugim zagotavlja, da bodo enako spoštovane pravice in obveznosti vseh udeleženih strank torej, da bodo vsi ponudniki ob enakih pogojih imeli enake možnosti. S tem je tudi zagotovljen enakopraven položaj ponudnikov pri uveljavljanju procesnih pravic. V postopku oddaje javnega naročila so obvezni določeni akti, oddaja javnega naročila mora biti izvedena po določenem postopku, obvezno morajo biti izpolnjene zahteve naročnika, naročnik pa sme upoštevati le tiste dokumente, ki imajo zahtevano vsebino ter ustrezajo vsem razpisnim pogojem. Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik sicer ocenjevanje prispelih ponudb opravil zelo natančno, ter od devetih ponudb izločil kar osem ponudb, v veliki meri zaradi precej strogih zahtev glede obličnosti ponudb, pri tem pa ni dosledno upošteval svojih zahtev glede izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti in izbral ponudnika, ki ni oddal pravilne ponudbe.

Državna revizijska komisija zaradi ugotovljene kršitve določil razpisne dokumentacije in določil 42.a, 46. in 76. člena ZJN-1, zaključuje, da niso podani pogoji za izbor najugodnejše ponudbe, zaradi česar je potrebno predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljaviti v celoti. Državna revizijska komisija še pripominja, da se zaradi navedenega ni spuščala v presojo ostalih vlagateljevih navedb, saj odločitev o teh v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je, glede na določilo petega odstavka 22. člena ZRPJN, povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške plačila takse v višini 200.000,00 SIT ter 2000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in 20 odvetniških točk za materialne stroške, povečano za 20% DDV. Naročnik mora tako skupno povrniti vlagatelju 466.640,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 20.12.2004


Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetnik Vojko Zidanšek, Stari trg 36, Slovenske Konjice,
- Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor,
- ISA - ANTON MERNIK s.p., Kolodvorska cesta 59, Slovenska Bistrica,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana.

Natisni stran