018-309/04 Elektro Gorenjska d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov: Francija Kodele kot predsednika senata, Metode Hrovat kot poročevalke senata in mag. Marije Bezovšek kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme in izvedbo del za vodenje in avtomatizacijo 20 kV mreže po dveh sklopih, in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila podjetja Tehmar, proizvodnja, inženiring in trgovina d.o.o., Panonska ulica 30, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.12.2004

odločila:

1. Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 07.07.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme in izvedbo del za vodenje in avtomatizacijo 20 kV mreže. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 85-86, z dne 06.08.2004, pod številko objave Ob-21421/04.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. NEP-78485/2004, z dne 09.09.2004, je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel 6 ponudb.

Naročnik je izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. JN/OP-07/2004-ident 78485, z dne 17.10.2004, s katerim je za sklop 1 (daljinsko vodenje odklopnih ločilnikov na drogu - jakotočni in procesno krmilni del) kot najugodnejšega izbral ponudnika Ensico, d.o.o., Stegne 21 c, Ljubljana, in za sklop 2 (daljinsko vodenje obstoječih SN blokov - 2-5 vodnih celic v Tp - samo procesno krmilni del) ponudnika Sipronika, d.o.o., Tržaška cesta 2, Ljubljana.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 15.11.2004, v katerem po točkah navaja več domnevnih kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo, se le-ta nanaša na sklop 1, v katerem je bil kot najugodnejši izbran ponudnik Ensico d.o.o., Stegne 21 c, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
1. Kršitev pravil o varstvu konkurence
Vlagatelj navaja, da je bil razpisni dokumentaciji priložen okvirni dogovor št. JN/OP-07/2004-ident 78485 o dobavi opreme in izvedbi del, ki ga je pripravil naročnik in ga je moral podpisati vsak ponudnik, in ki v 12. členu določa: "Obveznost izvajalca je tudi, da mora zagotoviti vključevanje v obstoječi sistem vodenja SN mreže naročnika (MOSCAD ali SYSEN), ki ga za izvajalca opravi Orehek&Co, k.d. za MOSCAD oziroma Iskra Sistemi za SYSEN, z nadgradnjo obstoječe programske opreme na način, ki omogoča tudi ..." Vlagatelj meni, da določba iz okvirnega sporazuma, v kolikor bi pomenila zgolj to, da je vsak ponudnik vezan na obstoječi sistem naročnika, ne bi bila sporna, toda naročnik od ponudnikov zahteva, da morajo v ponudbo vključiti enega od dveh podizvajalcev - ali podizvajalca Orehek&Co, k.d. ali podizvajalca Iskra Sistemi. Vlagatelj opozarja, da stroške za podizvajalca nosi ponudnik in da bo v primeru sklenjene ponudbe ponudnik naročniku tudi odgovarjal za delo podizvajalca, katerega pa je dejansko določil in vsilil ponudniku naročnik. Vlagatelj nadalje navaja, da poleg tega naročnik zahteva, da je predmet javnega naročila kompatibilen z obstoječim sistemom; vlagatelj meni, da če je kompatibilnost mogoče doseči brez določenih podizvajalcev, je njihova obvezna vključitev odveč tudi iz tega razloga. Vlagatelj poudarja, da je citirana določba iz okvirnega sporazuma v nasprotju z izrecno določbo tretjega odstavka 5. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj nadalje navaja, da je naslednja kršitev enake narave razvidna tudi iz Posebnih tehniških pogojev, iz točke 3.5. Ostalo, kjer naročnik od ponudnikov zahteva, da ponudijo radijske postaje določene blagovne znamke, in sicer Motorola MCS 2000. Vlagatelj ponovno poudarja, da obe naročnikovi zahtevi (po vključitvi določenega podizvajalca in po uporabi določenega blaga) pomenita kršitev tretjega odstavka 5. člena ZJN-1 in splošnih pravil o varstvu konkurence. Vlagatelj ugotavlja, da bi na to kršitev lahko opozoril še pred prejemom naročnikove odločitve o izbiri, vendar meni, da jo bo ne glede na to Državna revizijska komisija nedvomno obravnavala, ker ta kršitev predstavlja kršitev temeljnih načel javnega naročanja.
2. Vsebina razpisne dokumentacije je nasprotujoča oziroma neupravičeno diskriminatorna
Vlagatelj v tej točki navaja, da je v razpisni dokumentaciji večkrat poudarjeno, da naročnik postavlja določene tehnične pogoje, da pa od ponudnikov pričakuje, da bodo ponudili in zagotovili več; na primer na strani 5 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe je določeno: "â??da bo ponujena oprema v celoti izpolnjevala vse zahtevane kriterije na podlagi tega razpisa in po možnosti te kriterije tudi presegla. S kakršno koli ponujeno opremo se naročnik ne bo zadovoljil. To naj bo vodilo in ponudnikovo merilo, da se pri ponudbi posvetijo k dobavi dobre, kvalitetne in preizkušene opreme.". Vlagatelj pri tem poudarja, da pa naročnik v nasprotju s svojimi izrecnimi zahtevami ni vgradil takšnih meril, ki bi večjo kvaliteto tudi vrednotila, saj je edino merilo za izbiro najnižja cena, kar kaže, da razpisna dokumentacija ni pripravljena tako, da bi ponudnikom omogočala pripravo konkurenčnih ponudb. Vlagatelj zato meni, da je razpisna dokumentacija glede tega, kaj zahteva, in glede tega, kar vrednoti, nasprotujoča in zavajajoča.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteval, da predložijo izjavo pooblaščenega organa o skladnosti izdelkov z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami in standardi, ki jih izdajajo pooblaščeni organi (priloga D22), po objavi javnega razpisa je naročnik vsem, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, posredoval odgovore na vprašanja posameznih ponudnikov, in odgovor na vprašanje, ali je v zvezi z izjavo D22 dejansko potrebno pridobiti izjavo pooblaščenega organa ali zadošča lastna izjava, je bil, da je zahtevana izjava ponudnika. Vlagatelj opozarja, da je potrebno razlikovati med pojasnjevanjem razpisne dokumentacije in njenim spreminjanjem. Vlagatelj hkrati opozarja, da sam ima izjavo pooblaščene organizacije o tehnični ustreznosti celotnega sistema, izbrani ponudnik pa enakovredne izjave pooblaščene organizacije nima. Vlagatelj še navaja, da ZJN-1 v 42. členu izrecno zahteva, da se za izpolnjevanje pogojev določijo takšna sredstva, ki na primeren način dokazujejo izpolnjevanje pogojev, pri čemer dopušča tudi lastne izjave. Vendar vlagatelj meni, da po naravi stvari lastna izjava zadošča le za potrjevanje tistih dejstev, ki so sicer na poziv dokazljiva z izjavami pristojnih organizacij.
Nadalje vlagatelj navaja, da naročnik kljub poudarjanju, da želi pridobiti preizkušeno opremo, od ponudnikov o tem ne zahteva nobenega dokazila, temveč se tudi za ta pogoj zadovolji z lastno izjavo ponudnika o strokovni, kvalitetni in pravočasni izvedbi prevzetih obveznosti (D8). Vlagatelj dodaja, da je sam že izvajal istovrstna javna naročila in ponujeno opremo že vgradil v elektroenergetski sistem, medtem ko meni, da izbrani ponudnik nima referenčnih del za ponujeno opremo. Vlagatelj navaja, da tudi takšen način ugotavljanja sposobnosti (zgolj na podlagi lastnih izjav) kaže na neupravičeno diskriminacijo med ponudniki. Vlagatelj povzema, da je v razpisni dokumentaciji predmet javnega naročila opisan zavajajoče, saj dokumentacija zahteva od naročnikov večjo kvaliteto od pogojevane, a tega ne vrednoti, pogoji oziroma dokazila za izpolnjevanje pogojev pa niso določeni objektivno oziroma tako, kot je običajno v istovrstnih poslih, kar kaže, da je naročnik želel diskriminirati oziroma privilegirati določene ponudnike in ni omogočil priprave konkurenčnih ponudb.
3. Ocena o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe
Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nepravilno, ker je nepravilen ponudbeni predračun (P/2) in ker je nepravilna tabela cen (P/2a). Vlagatelj opozarja, da nepravilnosti v predračunu ne najde, naročnik pa jih ravno tako ni pojasnil; pri tabeli cen (P/2a) pa vlagatelj poudarja, da je prišlo do očitne računske napake, ki v nobenem primeru ne vpliva na vsebino ponudbe ter na obveznosti naročnika in ponudnika. Vlagatelj navaja, da je do napake prišlo, ker je vlagatelj v tabeli 1B seštevku pozicij iz tabele 1B prištel tudi seštevek pozicij iz tabele 1A; v tabeli 1B bi moralo biti v rubriki vrednost skupaj navedeno 713.489,49, pomotoma pa je temu znesku prištet še znesek 516.829,55 in zato je navedeno 1.230.319,03. Vlagatelj opozarja, da gre za očitno računsko napako. Ker je predmet javnega naročila daljinsko vodenje odklopnih ločilnikov na drogu, ki je sestavljen obvezno iz obeh delov (iz jakotočnega, tabela 1A, in procesno krmilnega dela, tabela 1B), je vlagatelj (napačno) predvideval, da je potrebno navesti v tabeli cen P/2a tudi skupno vrednost. Vlagatelj pa meni, da ta napaka na ponudbeno vsebino ne vpliva, saj je ponudbena cena nesporno določena v ponudbenemu predračunu (P/2), ter da je očitne računske napake mogoče popraviti in ponudbo vlagatelja uvrstiti med pravilne ponudbe.
4. Ocena o pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika
Vlagatelj navaja, da je naročnik v sklepu o izbiri navedel, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, kar je po vlagateljevem mnenju glede na naročnikovo strogost pri ocenjevanju ponudb, vprašljivo. Vlagatelj za utemeljitev svoje ocene prosi za vpogled v izbrano ponudbo, podrejeno pa predlaga, da se ponudba pregleda v postopku pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj posebej zahteva, da se preveri, ali je izbrani ponudnik predložil izpolnjen obrazec D22, v katerem bi moral pooblaščeni organ potrditi skladnost ponujenih izdelkov z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami in standardi, saj naročnik ni bil upravičen povsem jasno in nesporno zahtevo iz razpisne dokumentacije razložiti tako, da je zahtevana le lastna izjava o izpolnjevanju pogojev. Vlagatelj navaja, da četudi je izbrani ponudnik predložil vse zahtevane dokumente, vključno z lastno izjavo o skladnosti ponujene opreme z obstoječim sistemom, pa dvomi v verodostojnost te izjave, kar temelji na dejstvu, da izbrani ponudnik do sedaj za trg še ni izdeloval ponujenega kompleta opreme.
Glede na zgoraj navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi do sedaj izvedeni postopek oddaje javnega naročila, podrejeno pa, da se razveljavi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj tudi zahteva povrnitev stroškov v zvezi z zahtevkom za revizijo, kot so razvidni iz priloženega stroškovnika, in sicer znesek plačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 23.11.2004 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v obrazložitvi ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe pod 1. in 2. točko prepozne v smislu določil petega odstavka 12. člena ZRPJN, glede pravilnosti vlagateljeve ponudbe pa naročnik vztraja, da je le-ta nepravilna, medtem ko je ponudba izbranega ponudnika pravilna in tudi najugodnejša. Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da ga v treh dneh po prejemu sklepa obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 29.11.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. JN/OP-07/2004-ident 78485, z dne 02.12.2004, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji, ter ji v prilogi posredoval tudi predlog za izdajo sklepa na podlagi 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, z dne 03.12.2004, pozvala k predložitvi dokazila, da je navedeni predlog skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZRPJN posredoval tudi vlagatelju. Naročnik je Državni revizijski komisiji v ta namen dne 08.12.2004 posredoval fotokopijo poštne povratnice.

Vlagatelj je na naročnikov predlog za nezadržanje nadaljnjih aktivnosti podal mnenje, z dne 08.12.2004, da niso izpolnjeni pogoji za nesuspenzivnost po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, ter priložil tudi strokovno mnenje Inštituta za gospodarsko pravo v Mariboru.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je oddal ponudbo za 1. sklop, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo za 1. sklop predmetnega javnega razpisa.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej presojala utemeljenost predloga naročnika, da naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da "vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisijeâ??". V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da "Državna revizijska komisija lahko na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročilaâ??".

Iz zgoraj citiranega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlogi, ki jih je navedel naročnik, niso take narave, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče presojati o razmerju med škodljivimi posledicami zadržanja predmetnega postopka oddaje javnega naročila in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za njegovo izvedbo. Iz obrazložitve naročnikovega predloga tudi ne izhaja, da bi bile podane kakršnekoli posebne ali izredne okoliščine, ki bi pogojevale sprejem predlaganega sklepa. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je zadržanje postopka oddaje javnega naročila do meritorne odločitve o zahtevku za revizijo upravičeno.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načeli hitrosti in učinkovitosti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da se vlagateljeve navedbe pod točkama 1 in 2 zahtevka za revizijo, kot je pravilno ugotovil že naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 23.11.2004, nanašajo na določila razpisne dokumentacije.

ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred prejemom te odločitve naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Pravilo uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper morebitno naročnikovo kršitev reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne pravne položaje, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist ter zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika. Navedeni očitki vlagatelja so tako v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga iz tega razloga po vsebini ni (več) mogoče meritorno obravnavati. Skladno z navedenim je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti kot neutemeljenega.

Državna revizijska komisija je nato presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe pod točko 4 zahtevka za revizijo, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker naj le-ta ne bi predložil ustrezne izjave o skladnosti izdelkov in tehničnih specifikacijah, zahtevane z obrazcem D22 prilog razpisne dokumentacije. Pravilnost vlagateljeve ponudbe, kar je predmet navedb pod točko 3 revizijskega zahtevka, je namreč relevantna le v primeru nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj je Državna revizijska komisija ob pregledu obeh ponudb ugotovila, da je slednja ugodnejša. V primeru pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika tudi morebitna pravilnost vlagateljeva ponudbe ne bi mogla vplivati na naročnikovo odločitev o izbiri, zato tega dejstva ne bi bilo potrebno niti presojati.

Državna revizijska komisija je glede presoje ne/pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika ugotavljala, kaj je glede izjave, zahtevane z obrazcem D22, določil v razpisni dokumentaciji naročnik, in kako je ta pogoj izpolnil izbrani ponudnik.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji - Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom), v II. poglavju ("Obvezni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da se bo njihova ponudba štela kot popolna"), v točki III (za izpolnjevanje tehničnih pogojev), pod oznako D22 - Skladnost izdelkov in tehnične specifikacije, določil: "Ponudnik priloži izjavo o skladnosti izdelkov z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami in standardi, ki jih izdajajo pooblaščeni organi. Izpolnjeni obrazec potrdi s podpisom in žigom in priloži k ponudbeni dokumentaciji.". Enako je naročnik določil v VI. poglavju razpisne dokumentacije (Priloge: obrazci izjav, tabel in drugih dokumentov) pod prilogo D22 (Skladnost izdelkov in tehnične specifikacije): "Ponudnik priloži ustrezno/e izjavo/e o skladnosti izdelkov z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami in standardi, ki jih izdajajo pooblaščeni organi.". Iz dokumentacije o predmetnem javnem naročilu (dopis naročnika "Odgovori na vprašanja in dopolnitev razpisne dokumentacije", z dne 30.08.2004) je nadalje razvidno, da je v zvezi z navedenim pogojem eden izmed ponudnikov naročniku, skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1, zastavil vprašanje: "Vprašanje 6: Priloga D22: Ali je to naša izjava o skladnosti izdelkov in tehnične specifikacije, ali jo je potrebno pridobiti od pooblaščenega organa"". Naročnik je na vprašanje odgovoril: "Zahtevana je izjava ponudnika.".
Izbrani ponudnik je v ponudbi zahtevani pogoj izpolnil tako, da je v prilogi D22 podal naslednjo izjavo: "Ponudnik: Ensico d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana, pod kazensko in materialno odgovornostjo IZJAVLJA, da so izdelki, katere kot ponudnik dobavljamo v okviru izvajanja javnega naročila Elektra Gorenjske d.d. "Dobava opreme in izvedba del za vodenje in avtomatizacijo 20 kV mreže", št. JN/OP-07/2004-Ident 78485, skladni z zahtevami tehnične specifikacije in standardi, ki jih izdajajo pooblaščeni organi.".
Državna revizijska komisija ocenjuje, da je izbrani ponudnik navedeni naročnikov pogoj izpolnil točno tako, kot je bilo to zahtevano z razpisno dokumentacijo oziroma interpretirano v odgovoru naročnika na vprašanje ponudnikov s tem v zvezi (skladno s petim odstavkom 25. člena ZJN-1). Pri tem Državna revizijska komisija še opozarja, da je ob preverjanju, kako je ta pogoj izpolnil vlagatelj, ugotovila, da le-ta v svoji ponudbi ni podal nobene izjave, ki bi ustrezala zahtevi priloge D22, temveč samo izjavo pod prilogo D22 A, ki pa je lastna izjava o skladnosti ponujene opreme z obstoječim sistemom in ne izjava o skladnosti izdelkov z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami in standardi, kot je bila zahtevana v prilogi D22; vlagateljeva ponudba je tako nepravilna iz tega razloga.

Državna revizijska komisija skladno z navedenim ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, vlagateljeve navedbe pa neutemeljene. Zaradi ugotovitve v prejšnjem odstavku, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, Državna revizijska komisija tudi ni presojala vlagateljevih navedb pod 3. točko zahtevka za revizijo, ker takšna presoja ne more vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, da se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN kot neutemeljeno zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 17.12.2004



predsednik senata:
Franci Kodela, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj
- Tehmar, proizvodnja, inženiring in trgovina d.o.o., Panonska ulica 30, Maribor
- Ensico, d.o.o., Stegne 21 c, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran