018-306/04 Mestna občina Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke in člana dr. Aleksija Mužine, kot člana senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izbiro izvajalca fizičnega in tehničnega varovanja prostorov in zgradb MU MOL in receptorske službe" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje G7 družba za varovanje d.o.o., špruha 33, 1236 Trzin, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.12.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "izbira izvajalca fizičnega in tehničnega varovanja prostorov in zgradb MU MOL in receptorske službe", ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 93/04, z dne 20.08.2004, pod številko objave Ob - 21933/04 in v Uradnem listu RS, št. 116-117/04, z dne 29.10.2004, pod številko objave Ob - 28941/04.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 371.920,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je v Ur. l. RS, 5-6/2004, z dne 23.01.2004, objavil predhodni javni razpis za fizično in tehnično varovanje prostorov in zgradb MU MOL ter receptorske službe. Naročnik je dne 06.02.2003 sprejel sklep, št. MOLVO4000356, o začetku postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo. Naročnik je v Ur. l. RS, št. 93/04, z dne 20.08.2004, pod številko objave Ob - 21933/04, objavil javni razpis "izbira izvajalca fizičnega in tehničnega varovanja prostorov in zgradb MU MOL in receptorske službe" po sklopih, in sicer za skop 1 tehnično varovanje s prenosom signala na dežurni center in vzdrževanje, sklop 2 fizično varovanje za objekte in sklop 3 prav tako fizično varovanje za objekte. Naročnik je v Ur. l. RS, št. 116-117/04, z dne 29.10.2004, pod številko objave Ob - 2894/04 objavil popravek objeve za predmetno javno naročilo, kjer je dodatno določil kot pogoj za priznanje usposobljenosti, da ponudniki predložijo ustrezno licenco Ministrstva za notranje zadeve, prav tako pa je tudi podaljšal rok za oddajo ponudb in spremenil dan in uro javnega odpiranja ponudb.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 10.11.2004, v katerem navaja, da je naročnik po njegovem mnenju kršil 1. in 2. odstavek 23. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1), 4. člen ZJN-1 v povezavi s 1. odstavkom 26. člena ZJN-1 in 50. členom ZJN-1, 4. odstavek 42. člena ZJN-1 in 1. odstavek 42.a člena ZJN-1.
Vlagatelj na začetku navaja, da je zahtevek za revizijo pravočasen in da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj je kot potencialni ponudnik dvignil razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo ter hkrati navaja da, opravlja in je tudi registriran za izvajanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila.
Vlagatelj navaja, da se razpisna dokumentacija na več mestih razlikuje od podatkov navedenih v objavi javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je naročnik v objavi javnega razpisa , v točki III.2.1.1. za dokazovanje izpolnjevanja pogoja zahteval, da ponudnik izkaže, da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije oziroma da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge odločbe, kar ponudnik izkaže zgolj z izjavo. V razpisni dokumentaciji pa je naročnik v točki 3.8.2. (na strani 15) določil, da mora ponudnik za dokazovanje istega pogoja predložiti potrdilo sodišča, ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje ponudbe.
Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja, da ima ponudnik poravnane obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti, določenih s predpisi zahteval potrdilo pristojne izpostave Davčnega urada RS, ki ne sme biti starejše od 30 dni od dneva oddaje ponudbe. V objavi javnega razpisa je naročnik za izpolnjevanje istega pogoja v točki III. 2.1.1. zahteval zgolj izjavo ponudnika, da ima poravnane obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti, določenih s predpisi.
V razpisni dokumentaciji kot pogoj za priznanje sposobnosti naročnik določa, da mora ponudnik izkazati, da v preteklih letih pred objavo naročila ponudnikovi vodstveni delavci niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem (poglavje 3.8.5., stran 16 razpisne dokumentacije). Vlagatelj navaja, da naročnik navedenega pogoja v objavi javnega razpisa sploh ne navaja.
Prav tako naročnik v objavi javnega razpisa ne navaja kot pogoj za priznanje sposobnosti, da mora ponudnik predložiti vsaj tri potrjene reference treh različnih naročnikov, za katere je ponudnik opravljal podobne storitve v letih 2002 in 2003, kar naročnik zahteva od ponudnika v razpisni dokumentaciji pod točko 3.8.9.1., na strani 18.
Vlagatelj zaključuje, da je naročnik tako kršil 2. odstavek 23. člena ZJN-l, ki določa, da morajo biti podatki v razpisni dokumentaciji enaki navedenim v objavi javnega razpisa.

Vlagatelj tudi navaja, da razpisna dokumentacija ne omogoča priprave pravilne ponudbe, saj je za sklop 1 (tehnično varovanje) v razpisni dokumentaciji (poglavje 3.4, točka b na strani 14) naročnik zahteval, da se cena obračuna po sistemu "cena na enoto mere/mesec in sicer: cena prenosa alarma, cena intervencije, cena servisne ure in cena obhoda", česar pa po mnenju vlagatelja na zahtevani način ni možno vpisati v ponudbeni obrazec (PONUDBA, str. 33 razpisne dokumentacije). Vlagatelj navaja, da za sklop 1 ponudbeni obrazec predvideva vpis skupne cene na mesec in ne cene na enoto mere na mesec, kot jo zahteva razpisna dokumentacija. Vlagatelj ugotavlja, da je skupno ceno na mesec za tako različne storitve tega sklopa (prenos alarma, intervencija, servisna ura, obhod) tudi težko določiti, v primeru, da se cena določi, bo imel naročnik težave kasneje, v primeru naročanja izjemnih dodatnih storitev, saj ne bo imel na razpolago cenika posameznih storitev. Vlagatelj navaja, da ne glede na navedeno, dejstvo, da v obrazcu Ponudba ni možen vpis cen na enoto mere/mesec, onemogoča ponudnikom pripravo pravilne ponudbe, kar je v nasprotju s 1. odstavkom 23. člena ZJN-l.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je obrazec ponudbe neprimeren tudi za vpis cen za sklopa 2 in 3, saj zahteva vpis skupne cene na uro ne glede na to, da je na nekaterih lokacijah zahtevan varnostnik - receptor, na drugih pa samo receptor, kar pomeni, da morajo ponudniki vpisati enako ceno/uro tako za varnostnika - receptorja kot tudi za receptorja, čeprav je cena delovne ure varnostnika bistveno višja, saj mora biti ta bolj usposobljen kot navaden receptor. Ponudniki pa bodo zaradi tako oblikovanega obrazca postavili za obe delovni mesti enako ceno - ceno varnostnika.

Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil tudi načelo gospodarnosti s tem ko je negospodarno ločil fizično varovanje za objekte na dva sklopa (sklop 2 in 3). ZJN-1 v 1. odstavku 26. člena določa, da naročnik predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno zaključene celote - sklope, ob upoštevanju načela gospodarnosti. Po mnenju vlagatelja vsebina sklopov 2 in 3 z vidika celovitosti in gospodarnosti sodi v en sam sklop, ki zajema oboje, saj se oba sklopa nanašata na fizično varovanje objektov - edina razlika med sklopoma je le v tem, da je za 2. sklop določen pogoj, da zaposleni, ki bodo opravljali dela varnostnika - receptorja in receptorja, pasivno obvladajo angleški jezik, za sklop 3 pa te zahteve ni. Po mnenju vlagatelja bi se navedena zahteva dala postaviti tudi v okviru enega samega sklopa (v specifikacijah ali s pogojem, da določeno število zaposlenih varnostnikov - receptorjev in receptorjev pasivno obvlada angleški jezik in z izjavo, da bodo na določenih lokacijah nameščeni zaposleni, ki pasivno obvladajo angleški jezik ipd.). Po mnenju vlagatelja je naročnik na ta način umetno ločil fizično varovanje objektov na dva sklopa, saj bi moral z vidika gospodarnosti ta del javnega naročila oddati v okviru enega samega sklopa, na katerega bi potem po znani ekonomski zakonitosti dobil nižje cene, kajti večje kot so zahtevane količine, nižje so ponujene cene in obratno. Tako pa je naročnik omogočil drobljenje predmeta javnega naročila in razdelitev med več ponudnikov za seveda precej višje cene, kar pa je v nasprotju s 4. členom ZJN-l.

Vlagatelj navaja, da je kršitev 4. odstavka 42. člena ZJN-l podana s tem, ker naročnik v razpisni dokumentaciji (poglavje 3.8.5 na strani 16) zahteva kot pogoj za priznanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila med drugim tudi, da ponudnik izkaže, da v preteklih petih letih pred objavo naročila ponudnikovi vodstveni delavci niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem. ZJN-l v 4. odstavku 42. člena tega pogoja ne vsebuje, med tem ko Odredba o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije, ki je v 5. točki 1. odstavka 4. člena določala tak pogoj, z dnem uveljavitve ZJN-1, prenehala veljati. Vlagatelj navaja, da ta pogoj tudi ni v zvezi s predmetom javnega naročila in ni potreben za njegovo izvedbo, saj vodstveni delavci običajno ne izvajajo storitev varovanja pri naročnikih, temveč to opravljajo njihovi zaposleni. Vlagatelj navaja, da bi bilo smiselno in sorazmerno zahtevati nekaznovanost zaposlenih, ki bodo konkretno izvajali posamezne storitve varovanja pri naročniku.
Naročnik navaja, da je v zvezi s poslovanjem primerno zahtevati le nekaznovanost ponudnika kot takega (pravne osebe, podjetnika posameznika) in ne njegovih vodstvenih delavcev, kar omogoča tudi ZJN-l v 3. točki 4. odstavka 42. člena.

Vlagatelj navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji (poglavje 3.8.9.1, stran 18) zahteva kot pogoj za priznanje sposobnosti, da mora ponudnik predložiti vsaj tri potrjene reference treh različnih naročnikov, za katere je v letih 2002 in 2003 opravljal storitve tehničnega varovanja (za sklop 1) oziroma v poslovnih stavbah opravljal storitve fizičnega varovanja in receptorske storitve (za sklopa 2 in 3), pri tem pa ne določa minimalne vrednosti referenc. To pomeni, da zadostujejo že tri reference manjših naročnikov vsaka v višini pod 100.000 SIT na letni ravni (skupaj pod 300.000 SIT na leto), da ponudnik izpolni zahtevani pogoj. Tak pogoj vsekakor ni sorazmeren z naravo, namenom, zlasti pa ne z obsegom predmetnega javnega naročila, ki za izvedbo zahteva večje in bistveno bolj usposobljene izvajalce, ki so sposobni pokriti razpisano količino varovanja na večjem številu lokacij. Vlagatelj navaja, da obenem pa ta pogoj tudi ni potreben, saj ga izpolnjuje vsako podjetje, ki izpolnjuje ostale razpisne pogoje (vsako podjetje, ki opravlja dejavnost na tem področju, ima vsaj tri reference, minimalne vrednosti pri treh različnih naročnikih, drugače ne more obstati). Navedeno po mnenju vlagatelja pomeni kršitev 1. odstavka 42.a člena ZJN-l, ki določa, da mora naročnik za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določiti raven in druge okvire sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila, kar pa za sporni pogoj ne velja, saj ni določena ustrezna raven sposobnosti.

Vlagatelj navaja, da kršitev 4. člena ZJN-l pomeni tudi negospodarno ovrednotenje merila -roka plačila (razpisna dokumentacija na strani 22). Rok plačila je namreč po mnenju vlagatelja previsoko ovrednoten v primerjavi s ceno, saj pri ocenjevanju prinese rok plačila, ki je za 30 dni daljši od zahtevanega 30 dnevnega plačilnega roka, 5 točk od 100, 60 dni daljši plačilni rok od zahtevanega pa prinese 10 točk od 100 možnih. To pomeni, da lahko ponudnik, ki bo ponudil 90 dnevni plačilni rok, postavi približno 10 % višjo ceno, od ponudnika, ki bo ponudil le 30 dnevni plačilni rok, pa bosta oba ocenjena z enakim številom točk. Ker gre v bistvu za odlog plačila, tako ponudnik, ki bo ponudil daljši plačilni rok od zahtevanega, naročnika preko postavljene višje cene dejansko lahko kreditira z obrestmi v višini približno 5% na mesec, kar pa je zelo visoka obrestna mera, ki vsekakor ni gospodarna. Preko merila plačilni rok si je torej naročnik posredno omogočil posojilo z zelo negospodarnimi obrestmi, kar je v nasprotju s 4. členom ZJN-l. Vrednotenje daljšega plačilnega roka tako ni sorazmerno z njegovo realno vrednostjo.
Vlagatelj predlaga, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, saj kršitev ni mogoče odpraviti na drugačen način.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka in sicer takse v višini 100.000,00 SIT ter stroške priprave zahtevka za revizijo v višini 2000 točk skupaj z DDV, ter 3% materialnih stroškov.


Naročnik je dne 23.11.2004 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, št. 4022-65/2004-25, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik v zvezi z očitano kršitvijo glede neskladnosti med objavo v Uradnem listu RS in vsebino razpisne dokumentacije navaja, da vlagatelj v obdobju od objave javnega razpisa v Uradnem listu RS pa vse do 11.11.2004 ni reagiral na vsebino razpisne dokumentacije niti z enim vprašanjem, niti ni zahteval dodatnega pojasnila v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZJN-1, niti ni vložil zahtevka za revizijo. Naročnik navaja, da ne glede na dejstvo, da lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila, pa ravnanje vlagatelja pomeni nedopustno zavlačevanje postopka in je v nasprotju z načelom hitrosti ter s tem vlagatelj povzroča gospodarsko škodo naročniku. Naročnik tudi navaja, da navedena nepravilnost ni takšne narave, da bi ponudnikom povzročala gospodarsko škodo, kar je eden od pogojev, ki morata biti kumulativno izpolnjena za upravičeno vložitev zahtevka za revizijo skladno s 9. členom ZRPJN.
Glede navedbe vlagatelja, da razpisna dokumentacija ne omogoča pripravo pravilne ponudbe, saj ponudbeni obrazec za 1. sklop predvideva vpis skupne cene na mesec in ne cene na enoto mere na mesec, kot to zahteva razpisna dokumentacije ter glede navedbe vlagatelja, da je prev tako neprimeren za vpis cen tudi ponudbeni obrazec za sklop 2 in sklop 3, naročnik pojasnjuje, da je pripravil razpisno dokumentacijo, ki omogoča pripravo pravilne ponudbe. Naročnik navaja, da je na strani 14, pod točko "CENE IN PLAČILA", določil, kaj mora vključevati cena za tehnično varovanje in kaj mora vključevati cena za fizično varovanje, ter način obračunavanja cene. Glede obrazca ponudbe za vpis cene za sklop 1, naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji točno navedel kaj zahteva in v kolikšnem obsegu ter da morebitne izjemne primere ponudnik prevzame kot svoj riziko. Naročnik zato tudi ni zahteval, da se cena določi po posameznih postavkah, saj ga zanima samo končna ponudbena cena. Tudi glede obrazca ponudbe za vpis cene naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji točno navedel, na kateri lokaciji in kdaj zahteva varnostnika - receptorja in na kateri lokaciji se zahteva receptor in kdaj, torej ni nobenega razloga, da bi ponudnik vpisoval napačne podatke. V obrazcu ponudbe naročnik zato od ponudnika ni zahteval, da se cena določi po posameznih postavkah, ker ga zanima samo končna ponudbena cena. Pri tem naročnik poudarja, da bi lahko vlagatelj v primeru nejasnosti od naročnika zahteval dodatna pojasnila v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZJN-1.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik pri oblikovanju sklopov ravnal v nasprotju z načelom gospodarnosti, naročnik navaja, da ZJN-1 v 26. členu določa, da naročnik upoštevajoč načelo gospodarnosti oblikuje javno naročilo v sklope tako, da jih je mogoče oddati ločeno, pri tem pa naročnik ne sme oblikovati sklope tako, da bi se s tem zardi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi določil ZJN-1. Naročnik navaja, da je predmet javnega naročila oblikoval v tri sklope, od katerih prvi sklop predstavlja tehnično varovanje, drugi in tretji sklop pa fizično varovanje, pri tem pa naročnik sklopov ni oblikoval tako z namenom, da bi se izognil oddaji javnega naročila v skladu z ZJN-1. Z delitvijo obsežnega javnega naročila v manjše sklope je naročnik ustvaril tudi možnost konkuriranja večjemu številu ponudnikov in s tem tudi posledično pridobitev ugodnejše cene. Naročnik se je z delitvijo javnega naročila na sklope tudi izognil možnosti, da bi tako veliko naročilo lahko izpolnil le en sam ponudnik, ki pa bi ravno zato ponudil neugodno ceno. Ločitev fizičnega varovanja na dva sklopa po navedbah naročnika nikakor ne pomeni nujno, da se bo naročilo drobilo med več ponudnikov, kar bi posledično pomenilo višje cene, kajti naročnik ni nikjer navedel, da se lahko ponudniki prijavijo samo za en sklop, ravno nasprotno, naročnik je dopustil možnost, da se ponudniki prijavijo na en, dva ali vse tri sklope. Prav tako je naročnik dopustil možnost, da se ponudniki med seboj povezujejo in nastopijo s skupno ponudbo. Naročnik torej dopušča več možnosti, zato po mnenju naročnika pavšalna predvidevanja brez dejanske osnove ne morejo pomeniti več kot zgolj ugibanje.
V zvezi z očitano kršitvijo, da naročnik kot pogoj za priznanje usposobljenosti zahteva, da ponudnik izkaže, da njegovi vodstveni delavci niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem, naročnik navaja, da 5. odstavek 42. člena ZJN-1 daje naročniku možnost uporabe tudi drugih pogojev potrebnih za izvedbo javnega naročila. Naročnik navaja, da je pri sestavi razpisne dokumentacije za tako obsežno in za naročnika pomembno javno naročilo ocenil, da je izpolnjevanje navedenega pogoja zanj pomembno, da ga je uvrstil med obvezne pogoje, poleg tega pa že sama narava storitve navaja naročnika, da navedeni pogoj uporabi. Naročnik poudarja, da je sicer res, da vodstveni delavci ne izvajajo fizičnega varovanja, so pa odgovorne osebe, ki so še kako povezane z izvedbo javnega naročila in morajo po mnenju naročnika zato izpolnjevati navedeni pogoj.
V zvezi z očitkom vlagatelja glede zahtevanih referenc, za katere vlagatelj navaja, da so bile kot pogoj določene le v razpisni dokumentaciji in ne tudi v objavi v Uradnem listu RS ter so postavljene neupoštevajoč naravo in namen javnega naročila, naročnik navaja, da lahko poleg obveznih pogojev zahteva tudi izpolnjevanje ekonomsko, tehničnih in kadrovskih pogojev, ki pa jih naročnik v kolikor jih razpiše kot obvezne za priznanje usposobljenosti na tak način tudi obravnava. Naročnik navaja, da je s tem, ko je od ponudnikov zahteval vsaj tri potrjene reference različnih naročnikov za katere je ponudnik v letih 2002 in 20003 opravljal storitve tehničnega in fizičnega varovanja, ocenil, da je pogoj zanj na ustrezni ravni in v dovolj velikem obsegu, ki je potreben in sorazmeren z vsebino, namenom in obsegom javnega naročila, pri tem pa naročnik z zahtevanim pogojem ni povzročil diskriminacije med ponudniki. Pri tem naročnik tudi navaja, da s previsoko in preostro zastavljenimi pogoji lahko zmanjšuje konkurenco med ponudniki.

Glede očitka vlagatelja, da postavljeno merilo glede plačilnega roka ni skladno z načelom gospodarnosti, naročnik navaja, da so navedbe vlagatelja neutemeljene, saj je naročnik opisal in ovrednotil merilo na način določen v 50. členu ZJN-1. Naročnik navaja, da je to merilo tipično ekonomsko merilo, ki za naročnika predstavlja določene ugodnosti na podlagi katerih bo vrednotil ponudbe, na strani ponudnika pa je ali bo in v kolikšni meri bo merilo izpolnil. Pri tem naročnik navaja, da ponudnik po svoji presoji oblikuje ceno, pri tem pa jo lahko izdela na način kot je to predstavil vlagatelj zahtevka za revizijo ali pa tudi ne. Naročnik navaja, da se nikakor ne more strinjati z navedbo vlagatelja, da je merilo precenjeno, saj je ovrednoteno le z 10 točkami od stotih možnih točk, zato je navedba vlagatelja, da si naročnik preko tega merila posredno omogoča posojilo z negospodarskimi obrestmi zgolj špekulacija.

Naročnik je vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 26.11.2004, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, pri tem pa vlagatelj hkrati oporeka naročnikovi ugotovitvi, da je zahtevek za revizijo v zvezi z neskladnostjo med objavo v Uradnem listu RS in razpisno dokumentacijo vložen prepozno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dopisom, št. 4022-65/2003-27, z dne 30.11.2004, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj ima kot oseba, ki je po navedbah vlagatelja in tudi naročnika dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V zvezi z očitkom vlagatelja, da naročnik v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS ni zahteval istih dokazil oziroma sploh ni zahteval določenih dokazil, ki jih je zahteval v razpisni dokumentaciji velja najprej zapisati, da ZJN-1 v drugem odstavku 23. člena določa: "Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi javnega razpisa.".
Naročnik je v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. objave Ob-21933/04 v točki III.2.1.1) Pravni status v drugem odstavku določil: "Poleg tega mora ponudnik predložiti:
- izjavo ponudnika, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, v stečajnem postopku ali likvidacijskem postopku oziroma da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe,
- izjavo ponudnika, da ima ponudnik poravnane obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti, določenih s predpisi.".
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom (v nadaljevanju: navodila) v točki 3.8.2 navedel: "proti ponudniku ne sme biti uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, razen, če je bil kateri od navedenih postopkov ustavljen s pravnomočno sodno odločbo, oziroma ponudnik ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe;
DOKAZILO:
Potrdilo sodišča, ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje ponudbe, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, v stečajnem ali likvidacijskem postopku oziroma ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe."
Naročnik je v navodilih v točki 3.8.6 prav tako določil: "ponudnik mora imeti poravnane davke prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi države, kjer ima sedež. Ponudnik, ki ima sedež v tujini, mora imeti v Republiki Sloveniji poravnane tiste dajatve, ki jih je moral poravnati v Republiki Sloveniji;
DOKAZILO:
a) Izjava ponudnika, ki ima sedež v tujini, da ima v Republiki Sloveniji poravnane tiste zapadle poslovne obveznosti, ki bi jih moral poravnati v republiki Sloveniji
b) potrdilo pristojne izpostave Davčnega urada RS, ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje ponudbe, da ima ponudnik poravnane obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti, določenih s predpisi."

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da podatki navedeni v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS niso enaki podatkom navedenim v razpisni dokumentaciji, saj je naročnik v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS od ponudnikov zahteval zgolj njihove izjave, med tem ko je v razpisni dokumentaciji za izkazovanje istih pogojev zahteval potrdilo pristojnih organov (sodišča oziroma Davčne uprave).

Prav tako pa je naročnik od ponudnikov v navodilih, kot pogoj za priznanje sposobnosti v točki 3.8.5. določil: "da v preteklih petih letih pred objavo javnega naročila ponudnikovi vodstveni delavci niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem (potrdila morajo biti izdana za vse osebe, ki so navedene v originalnem izpisku iz sodnega registra, vključno z zastopniki)", ter v nadaljevanju določil, da ponudniki za izkazovanje tega pogoja predložijo "potrdilo, izdano s strani Ministrstva za pravosodje, Oddelka za kazensko evidenco; Ljubljana, Župančičeva 3, ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje ponudbe, da v preteklih petih letih pred objavo javnega naročila ponudnikovi vodstveni delavci niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem.". Prav tako pa je naročnik od ponudnikov v točki 3.8.9.1 Seznam opravljenih storitev fizičnega in tehničnega varovanja za sklop 1 ter za sklop 2 in 3 zahteval, da ponudnik predloži vsaj tri potrjene reference od treh različnih naročnikov za katere je v letih 2002 in 2003 opravljal storitve tehničnega varovanja oziroma opravljal storitve fizičnega varovanja in receptorske storitve.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, kot pogoj za priznanje usposobljenosti ni določil "nekaznovanosti vodstvenih delavcev", niti predložitve vsaj treh "ustreznih" referenc.
V 41. členu ZJN-1 pod naslovom "Objava pogojev za priznanje sposobnosti" določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki.". Glede na zapisano velja ugotoviti, da obstaja neskladje med samo vsebino oziroma zahtevami iz objave javnega razpisa v Uradnem listu RS in med vsebino razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik kršil 2. odstavek 23. člena ZJN-1 in 41. člen ZJN-1, s tem ko v objavi v Uradnem listu RS nekaterih pogojev ni določil enako kot v razpisni dokumentaciji oziroma določenih pogojev sploh ni navedel v objavi v Uradnem listu RS.

Vlagatelj očita naročniku, da razpisna dokumentacija ne omogoča pripravo pravilne ponudbe, saj v obrazec ponudbe ni mogoče vpisati cene tako kot je to določil naročnik.
Naročnik je v navodilih v točki 3.4. CENE IN PLAČILNI POGOJI določil: "
a.) za fizično varovanje upravnih prostorov in zgradb MOL in receptorske službe mora biti cena obračunana po sistemu "cena na enoto mere/ura".
V ceno mora biti poleg rednega dela vključeno tudi:
- vsi stroški morebitnega nadurnega dela, dela na dan praznika ali prostega dneva
režijski pribitek
- kilometrina
- stroški zavarovanja delavcev
- morebitni popusti
b.) Za tehnično varovanje mora biti cena obračunana po sistemu "cena na enoto mere/mesec".
- cena prenosa alarma
- cena intervencije
- cena servisne ure
- cena obhoda
(obhod med delavnikom mora vsebovati; 1x na noč - obhod objekta, vstop v objekt, ogled vseh skupnih prostorov)
Obhod med dela prostimi dnevi mora zajemati; vsakih 12 ur - obhod objekta, vstop v objekt, ogled vseh skupnih prostorov)

Cene morajo biti fiksne za čas trajanja pogodbe.
DDV mora biti prikazan ločeno.
Naročnik bo izvedene storitve plačal po izstavljenih računih, potrjenih s strani odgovorne osebe Mestne uprave, kot je to določeno v pogodbi.
Račun bo potrjen na podlagi priloženega in potrjenega poročila o delu.".
V obrazcu ponudbe za predmetno javno naročilo je naročnik določil, da ponudniki za sklop 1 tehnično varovanje s prenosom signala na dežurni center in vzdrževanje vpišejo skupno ceno/mesec, ki vključuje vse elemente točke 3.4. te razpisne dokumentacije brez davka, davek in skupno ceno z davkom, za sklop 2 fizično varovanje za objekte vpišejo skupno ceno/uro, ki vključuje vse elemente točke 3.4. te razpisne dokumentacije brez davka, davek in skupno ceno z davkom in za sklop 3 fizično varovanje za objekte vpišejo skupno ceno/uro, ki vključuje vse elemente točke 3.4. te razpisne dokumentacije brez davka, davek in skupno ceno z davkom.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v navodilih določil, da ponudniki za fizično varovanje (sklop 2 in 3) podajo ceno/uro, kar je predvidel tudi v obrazcu ponudbe v katerem je naročnik še dodatno zahteval, da se tako oblikovana cena (cena/uro) zapiše brez davka, z davkom in kot cena skupaj z davkom. Pri tem pa je naročnik v navodilih tudi jasno določil, kaj morajo ponudniki še upoštevati pri določanju cene. Naročnik je v navodilih v točki 3.4 CENE IN NAČIN PLAČILA v podtočki a.) med drugim določil: "V ceno mora biti poleg rednega dela vključeno tudi:
vsi stroški morebitnega nadurnega dela, dela na dan praznika ali prostega dneva
režijski pribitek
kilometrina
stroški zavarovanja delavcev
morebitni popusti.".
Podobno je naročnik določil tudi glede cene za sklop 1 tehnično varovanje, kjer je določil v navodilih v točki 3.4 CENE IN NAČIN PLAČILA v podtočki b.) določil, da ponudniki obračunajo ceno po sistemu "cena ne enoto mere/mesec", kar je predvidel tudi v obrazcu ponudbe v katerem je naročnik še dodatno zahteval, da se tako oblikovana cena (cena/mesec) zapiše brez davka, z davkom in kot cena skupaj z davkom. Naročnik je v navodilih ponudnikom (točka 3.4., podtočka b.) v zvezi z določanjem cene za tehnično varovanje določil, da mora cena obsegati tudi ceno prenosa alarma, ceno intervencije, ceno servisne ure in ceno obhoda (obhod med delavnikom mora vsebovati; 1x na noč - obhod objekta, vstop v objekt, ogled vseh skupnih prostorov in obhod med dela prostimi dnevi mora zajemati; vsakih 12 ur - obhod objekta, vstop v objekt, ogled vseh skupnih prostorov).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik jasno določil način oblikovanja cene v navodilih, pri tem pa je obrazec ponudbe v katerega ponudniki vpišejo končno ceno skladen z naročnikovimi navodili. Na tem mestu tako Državna revizijska komisija ni sledila očitkom vlagatelja, ki naročniku očita, da ne more pripraviti pravilne ponudbe, ker v obrazec v katerega se vpiše cena, le - te ni mogoče vpisati na način kot je določil naročnik v navodilih.
Na tem mestu velja tudi poudariti, da naročnik določi način na katerega morajo ponudniki podati ceno ter da lahko naročnik, v kolikor mu niso pomembne posamezne postavke cene in ga zanima zgolj končna cena, lahko zahteva zgolj končno ceno oziroma ceno na enoto (mesec, ura). Z zahtevo naročnika po takšnem načinu podajanja cene naročnik ni krši temeljna načela javnega naročanja in prisilnih določb ZJN-1.
V zvezi s obrazcem ponudbe vlagatelj tudi navaja, da zaradi dejstva, da je za sklop 2 in sklop 3 potrebno vpisati skupno ceno, ni mogoče upoštevati dejstva, da se na nekaterih lokacijah zahteva samo receptor, katerega urna postavka je nižja, na drugih lokacijah pa varnostnik receptor katerega urna postavka je višja, ter morajo tako ponudniki za obe mesti navesti višjo ceno - ceno za varnostnika. V zvezi s tem velja zgolj zapisati, da naročnik točno določa na katerih mestih je potreben receptor in na katerih varnostnik receptor, kar lahko oziroma mora ponudnik upošteva pri oblikovanju skupne cene. Ponudniku tako ni potrebno postaviti enake urne postavke za receptorja in za varnostnika receptorja, res pa je, da je upoštevajoč različno urno postavko potrebno veliko več dela in truda pri določanju skupne cene na enoto (uro).

Vlagatelj naročniku med drugim tudi očita, da je ravnal v nasprotju z načelom gospodarnosti, ko je fizično varovanje razdelil v dva sklopa. ZJN-1 v 26. členu določa: "Naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.". Glede na navedeno določilo zakona naročnik lahko oblikuje sklope ali pa tudi ne. Naročnik je pri določanju sklopov avtonomen, mora pa jih oblikovati upoštevajoč načelo gospodarnosti in pri tem upoštevati, da sklopov ne sme oblikovati tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti javnega naročila izognil uporabi določb ZJN-1. Pri oblikovanju sklopov ne gre v prvi vrsti upoštevati zgolj proračunskega konta in "sorodnost" oziroma "enakost" predmeta javnega naročila, temveč ga je potrebno oblikovati glede na relevanten trg. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni v nasprotju z zakonom in načelom gospodarnosti, če naročnik po naravi enoten predmet javnega naročila, ki je po obsegu zelo velik, razdeli v več sklopov in tako omogoči večjo konkurenco (saj se lahko prijavijo tudi manjši ponudniki), pri tem pa sklope oblikuje tako, da se ne izogne objavi javnega naročila.

Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik kršil 4. odstavek 42. člena ZJN-1, s tem ko je kot pogoj za priznanje sposobnosti določil, da ponudnikovi vodstveni delavci niso bili v preteklih petih letih pred objavo javnega naročila obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem. Na tem mestu velja ugotoviti, da je naročnik v točki 3.8.4 navodil kot pogoj za priznanje sposobnosti tudi določil, da v preteklih petih letih ponudnikovi vodstveni delavci niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj povezanih z poslovanjem, kar ponudniki dokažejo s potrdilom Ministrstva za pravosodje, ki ni starejše od trideset dni od datuma oddaje ponudbe. ZJN-1 v zvezi z pogoji za priznanje sposobnosti v 4. odstavku 42. člena določa: "Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko naročnik zahteva, da mora ponudnik izpolnjevati tudi naslednje pogoje: â??" in v nadaljevanju v peti točki določa: "druge pogoje potrebne za izvedbo javnega naročila.". V zvezi s tem velja tako zapisati, da naročnik lahko določi tudi druge pogoje, ne le pogoje navedene v 1. odstavku 42. člena ZJN-1, ki jih mora izpolnjevati vsak ponudnik, ampak tudi druge pogoje, ki so primeroma določeni v 4. odstavku 42. člena, kjer je v ZJN-1 tudi posebej določeno, da lahko naročnik določi tudi druge pogoje. Dopustnost določitve tudi "drugih" pogojev je tako sedaj izrecno normirana, pri tem pa velja zgolj opozoriti, da morajo biti ti pogoji povezani s predmetom in obsegom javnega naročila. Državna revizijska komisija v tem delu zahtevka za revizijo tako ni mogla slediti navedbam vlagatelja, da zgoraj navedeni pogoj ni v zvezi s predmetom javnega naročila in tako ni potreben za njegovo izvedbo. Na začetku velja najprej zapisati, da je kot pogoj določena nekaznovanost vodstvenih delavcev zaradi kaznivih dejanj povezanih s poslovanjem in ne nekaznovanost zaradi vseh kaznivih dejanj. Velja zapisati, da vodstveni delavci osebno res ne izvajajo fizičnega varovanja, vendar so vodstveni delavci odgovorne osebe pri ponudniku, ki odgovarjajo za poslovanje ponudnika in za katere je še toliko bolj pomembno, da niso bile obsojene za kazniva dajanja povezana s poslovanjem. Smiselna možnost določiti takšen pogoj izhaja tudi iz novih evropskih direktiv s področja javnih naročil (v konkretnem primeru 45. člen Direktive 2004/18/EC). Nekaznovanost odgovornih za kazniva dajanja v zvezi s poslovanjem namreč izkazuje, da odgovorne osebe vodijo posle družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija ne more strinjati z vlagateljem, ki navaja, da navedeni pogoj ni povezan s predmetom javnega naročila.

Vlagatelj tudi oporeka pogoju za priznanje sposobnosti v zvezi z predložitvijo treh referenc treh različnih naročnikov, za katere je v letih 2002 in 2003 opravljal storitve, ki so predmet javnega naročila, ker naj pogoj ne bi bil sorazmeren z naravo, namenom in obsegom javnega naročila. Velja ugotoviti, da je naročnik v navodilih v točki 3.8.9 Kadrovska in tehnična usposobljenost, podtočka 3.8.9.1 Seznam opravljenih storitev fizičnega in tehničnega varovanja objektov od ponudnika zahteval, da mora za vse tri sklope predložiti vsaj tri potrjene reference od treh različnih naročnikov za katere je v letih 2002 in 2003 opravljal storitve, ki so predmet javnega naročila. Kot dokazilo so ponudniki dolžni priložiti priložen obrazec "REFERENČNO LISTO", vključno z dokazili v obliki potrdila za vsak posel - pogodbo posebej (na obrazcu 3.8.9.1/b). Glede na navedena določila razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot pogoj določil, da je potrebno predložiti tri reference treh različnih naročnikov za katere je v letih 2002 in 2003 opravljal storitve tehničnega varovanja oziroma fizičnega varovanja in receptorskih storitev. Naročnik je torej določil predmet na katerega se morajo nanašati reference ni pa natančno specificiral referenc (npr. glede na vrednost opravljenega posla, glede na vrsto varovanih objektov, â??).
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je v tem delu navodil naročnik natančno ne specificira referenc in jih veže zgolj na istovrstnost storitev, kar pomeni, da bo naročnik upošteval reference, ki se nanašajo na istovrstno javno naročilo ne glede na druge okoliščine izvedenega posla na katerega se nanaša posamezna referenca. Pri tem velja zopet zapisati, kot je bilo že zgoraj ugotovljeno, da je pri določanju pogojev naročnik avtonomen pri tem pa sme in mora naročnik razlikovati ponudnike in njihove ponudbe, vendar pa lahko določi le takšne pogoje, ki so v zvezi z določenim poslom objektivno opravičljiva. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni v nasprotju z ZJN-1, če naročnik reference veže le na istovrstnost storitev, če meni, da je to zadostno dokazilo, da bodo ponudniki sposobni izvesti konkretno javno naročilo in na takšen način naročnik tudi širi krog potencialnih ponudnikov. Glede na zgoraj zapisano je zahtevek vlagatelja v tem delu neutemeljen.
Kljub temu, da reference naročnik ni določil v nasprotju z zakonom, na tem mestu velja zgolj v izogib, kasnejšim sporom glede ustreznosti referenc zapisati, da je primerno in priporočljivo, če naročnik specificira in natančno določi katere reference bo upošteval, kot pogoj za priznanje usposobljenosti in tako zagotovi objektivno presojo referenc.

Vlagatelj očita naročniku tudi, da je merilo, ki se nanaša na plačilni rok in ponudniku prinese 10 točk neustrezno in v nasprotju z načelom gospodarnosti, saj si na tak način naročnik zagotavlja posojilo z zelo negospodarnimi obrestmi.
V navodilih je naročnik v točki 3.11 MERILA ZA IZBOR NAJUGODNEJšEGA PONUDNIKA IN OCENJEVANJE PONUDBE naročnik določil naslednja merila: cena, ki prinese 80 točk, rok plačila, ki prinese 10 točk in reference, ki prinesejo 10 točk. Največje možno število točk je 100 točk.
V zvezi z plačilnim rokom je naročnik nadalje tudi določil način vrednotenja tega merila, in sicer, da plačilni rok 30 dni prinese 0 točk, plačilni rok 60 dni prinese 5 točk in plačilni rok 90 dni prinese 10 točk. Upoštevajoč največje skupno število točk (100 točk) in največje možno število točk, ki jih prinese najdaljši plačilni rok (10 točk), je Državna revizijska komisija ob primerjavi merila "plačilni rok" in načina vrednotenja tega merila v razmerju z načinom vrednotenja po merilu "cena" ugotovila, da je merilo "plačilni rok" nesorazmerno oziroma točkovno previsoko ovrednoteno, upoštevajoč merilo "cena" ter tudi upoštevajoč "ceno" denarja na trgu (obresti). Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik pri določitvi merila "plačilni rok" in njegovem ovrednotenju ravnal v nasprotju s načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1).

Na podlagi proučitve trditev vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija namreč ni našla objektivnih razlogov za postavitev tako visoko ovrednotenega merila "plačilni rok", po katerem to merilo lahko prinese ponudniku 10 točk od 100, le če ponudi dva meseca daljši plačilni rok kot ostali ponudniki. Argumenti, ki jih navaja naročnik pa z spornim merilom nimajo neposredne povezave, saj naročnik ni z ničemer pojasnil, v čem je prednost in gospodarnost postavitve tako visoko ovrednotenega merila "plačilni rok".
Državna revizijska komisija naročnika opozarja na previdnost pri postavitvi meril, ki naj bodo oblikovana v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanj, predvsem v skladu z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.
V tem delu je zahtevek za revizijo utemeljen, zato mora naročnik prilagoditi to merilo razmeram na trgu denarja.

Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, da mora naročnik upoštevajoč zgoraj navedeno ustrezno spremeniti in prilagoditi vsebino razpisne dokumentacije, ponovno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Republike Slovenije in o tem obvestiti tudi vse ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo in določiti nov rok za oddajo ponudb (peti odstavek 25. člena ZJN-1).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini plačane takse 100.000,00 SIT in na podlagi tarifne številke 13, Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7-458/1995 in št. 78-4067/2001) stroške odvetnika za svetovanje in pripravo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk, skupaj z dodanim 20% DDV ter 3% materialnih stroškov, kar skupaj znaša 271.920,00 SIT. Skupaj je naročnik dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 371.920,00 SIT.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 16.12.2004


Franci Kodela, univ. dipl.prav.
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana
- odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana za G7 družba za varovanje d.o.o., špruha 33, 1236 Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran