018-098/04 SSSV

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN) po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za najem s postopnim odkupom - leasing neopremljenih poslovnih prostorov v Brežicah za potrebe Upravne enote ter Geodetske uprave in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Vino Brežice d.d., Cesta bratov Cerjakov 33, Brežice, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Vlada Republike Slovenije, SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE, Gregorčičeva 27a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.05.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za najem s postopnim odkupom - leasing neopremljenih poslovnih prostorov v Brežicah za potrebe Upravne enote ter Geodetske uprave, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2004, z dne 12.03.2004, pod številko objave Ob-6791/04.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 374.692,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 363-4/2004, z dne 09.02.2004, za najem s postopnim odkupom - leasing neopremljenih poslovnih prostorov v Brežicah za potrebe Upravne enote ter Geodetske uprave. Predhodni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 14/2004, z dne 13.02.2004, pod številko objave Ob-2236/04, javni razpis pa v Uradnem listu RS, št. 23/2004, z dne 12.03.2004, pod številko objave Ob-6791/04.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 10.04.2004, zaradi določitve merila za izbiro, ki naj bi bilo v nasprotju z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točka II. "Predmet javnega naročila" v zvezi s točko X. "Pogoji pravilne ponudbe", po mnenju vlagatelja določil izločitveni pogoj oddaljenosti 1,5 km od sedeža Občine Brežice. Ponudniki, ki ponujajo predmet javnega naročila, ki se nahaja izven radia 1,5 km od sedeža Občine Brežice so glede na razpisne pogoje izločeni. 7. alinea II. odstavka X. točke razpisne dokumentacije namreč določa, da se kot nepravilne izločijo tiste ponudbe, ki se "ne nanašajo na predmet javnega razpisa". Predmet javnega naročila pa je po II. točki razpisne dokumentacije najem s postopnim odkupom poslovnih prostorov površine 1.500 m² s 4 parkirnimi mesti v radiu 1,5 km od sedeža Občine Brežice. Po vlagateljevem mnenju določitev radia 1,5 km od sedeža Občine Brežice ni utemeljena s potrebami naročnika, niti z drugimi objektivnimi pogoji, pač pa na nedovoljen način posega v načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki po 5. členu ZJN-1 ter načelo enakopravnosti ponudnikov po 7. členu ZJN-1, glede na dejanske okoliščine - lokacijo Občine Brežice pa je verjetno kršeno tudi načelo transparentnosti porabe javnih sredstev, določeno v 6. členu ZJN-1. Vlagatelj tudi opozarja, da merilo oddaljenosti ni izdelano, saj ni jasno, ali se sporno merilo nanaša na zračno črto ali na oddaljenost z uporabo zemeljskih poti.
Ker gre za prostore Upravne enote in Geodetske uprave, po mnenju vlagatelja niso podani razlogi, da bi bili ti prostori vezani na oddaljenost od sedeža Občine Brežice, saj dejavnosti posameznih organov niso tako povezane, da bi zahtevale fizično povezanost, pri čemer vlagatelj izpostavlja, da je glede morebitnega kriterija fizične povezanosti razdalja 1,5 km utemeljena ravno toliko kot razdalja 2 ali 2,5 km. Nobena izmed naštetih razdalj namreč ne omogoča neposrednega prehajanja uslužbencev ali strank iz enega urada v drugi urad brez uporabe prevoznih sredstev.
Glede na oblikovanost mesta in zgodovinske značilnosti mesta Brežice, določitev radia 1,5 km od sedeža Občine Brežice zajema pretežno mestno jedro, čeprav bi bilo glede na funkcionalno zasnovo mesta in potrebe dostopnosti za stranke mnogo bolj utemeljeno umestiti upravno enoto in Geodetsko upravo izven mestnega jedra. Vlagatelj navaja, da bi bilo pričakovati, da bo radij obsegal vsaj celotno območje mesta z mestnim obrobjem. Naročnik tako z določitvijo zelo majhnega radia, ki ni utemeljen z objektivnimi potrebami, očitno poizkuša doseči nek drug namen, ki ni povezan s samo ureditvijo poslovnih prostorov upravne enote in Geodetske uprave. Vlagatelj tudi opozarja, da se Geodetska uprava trenutno nahaja na naslovu Trg izgnancev 16, tako da pogoj oddaljenosti od sedeža Občine Brežice na naslovu Cesta prvih borcev 18 nima neposredne povezave niti s sedanjo lokacijo Geodetske uprave. Glede na razmejitev pristojnosti in področje dela občine, upravne enote in geodetske uprave pa tudi ni objektivnega razloga, da bi morali biti upravna enota in Geodetska uprava oddaljeni od občine manj kot 1,5 km.
Vlagatelj ugotavlja, da je merilo radia 1,5 km diskriminatorno, saj po podatkih, ki so mu poznani, spornega pogoja, skupaj s tehničnimi pogoji o velikosti, številu prostorov in opremljenosti, ne izpolnjuje noben potencialni ponudnik, ob upoštevanju možnosti, da vsi potencialni ponudniki vlagatelju niso poznani, pa lahko takšen pogoj izpolni največ en potencialni ponudnik, saj se sedež Občine Brežice nahaja v starem mestnem jedru, tako da se v radiu 1,5 km nahajajo bodisi manjše stavbe bodisi starejši objekti, ki sicer izpolnjujejo kriterij oddaljenosti, ne izpolnjujejo pa tehničnih pogojev razpisa glede velikosti in opremljenosti prostorov. Določitev tako majhnega radia diskriminira večino potencialnih ponudnikov, saj je večina tehnično primernih stavb zgrajenih zunaj starega mestnega jedra, kar pomeni, da bodo potencialne ponudbe takšnih ponudnikov izločene, s tem pa bo favoriziran največ en ponudnik.
V kolikor je naročnik določil naveden radij zaradi čim lažje dostopnosti za stranke, bi bilo pričakovati, da bo poleg pogoja dostopnosti z javnim prevoznim sredstvom zahteval tudi večje število parkirišč in ne le štirih, saj le-ta ne bodo zadostovala niti za najnujnejše parkiranje uslužbencev, zahtevana štiri parkirna mesta pa bi moral biti normativ že za potrebe invalidnih oseb. Ob upoštevanju dejstva, da je v oddelkih zaposlenih več oseb ter da tako upravna enota kot Geodetska uprava poslujejo s strankami, pa kriterij štirih parkirnih mest v povezavi s kriterijem oddaljenosti 1,5 km od sedeža Občine Brežice jasno kaže na namen kršenja temeljnih načel javnega naročanja.
Vlagatelj je kot potencialni ponudnik nameraval ponuditi tehnično primerne poslovne prostore v poslovni stavbi z dvoriščem velikosti 3.300 m², ki zagotavlja približno 130 parkirnih mest, prostori se nahajajo v bližini železniške postaje, vendar pa so tako kot drugi tehnično primerni prostori izven radia 1,5 km od sedeže Občine Brežice, tako da vlagatelj zaradi spornega izločitvenega kriterija ne more podati pravilne ponudbe.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila ter vlagatelju povrne stroške, ki jih je imel z zahtevkom za revizijo v višini 449.820,00 SIT (konferenca s stranko 1 ura - 100 odvetniških točk, zahtevek za revizijo 3.000 točk, pavšalni pisarniški stroški po 13. členu tarife - 2%, plačilo takse - 100.000,00 SIT), skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje te odločbe do plačila v roku 15 dni pod izvršbo.

Naročnik je sprejel sklep, št. 363-4/2004, z dne 28.04.2004, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil priglašene stroške revizije. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je namen določitve radia 1,5 km od sedeža Občine Brežice v koncentraciji vseh državnih organov, s čimer bi se olajšalo delo državnih organov ter pospešili postopki, ki tečejo med njimi. Koncentracija državnih organov na enem mestu poteka na nivoju celotne države na podlagi s strani Vlade RS sprejete finančno ovrednotene strategije reševanja prostorske problematike državnih upravnih organov, katero je naročnik dolžan upoštevati. Z navedenim pa po mnenju naročnika nikakor niso bila kršena določila temeljnih načel ZJN-1, saj merilo oddaljenosti ni bilo postavljeno zaradi favoriziranja kakšnega ponudnika, pač pa izključno zaradi nadaljevanja vsedržavne koncentracije državnih organov ter olajšanja tako dela teh organov kot potreb strank.
Naročnik poudarja, da je bila z radiem 1,5 km od sedeža Občine Brežice mišljena zračna črta 1,5 km od sedeža Občine Brežice, saj bi bila v nasprotnem primeru beseda radij popolnoma nepravilna, naročnik pa bi to tudi natančno specificiral. Z oddaljenostjo 1,5 km od sedeža Občine Brežice ni mišljena vezanost na Občino Brežice, pač pa vezanost na center mesta Brežice, v katerem se nahaja sedež Občine Brežice, ki ga je naročnik zato uporabil kot izhodiščno točko.
Naročnik tudi zavrača trditev vlagatelja, da bi bilo utemeljeno umestiti upravno enoto in Geodetsko upravo izven mestnega jedra, ker naj bi bilo tako bolj dostopno za stranke, saj imajo le-te pogosto opraviti z zadevami, ki se tičejo več državnih organov in bi bilo za stranke veliko manj ugodno, če bi morale po zaključku poslovanja z enim državnim organom, ki bi imel sedež v centru Brežic, oditi na obrobje Brežic, kjer bi bil sedež drugega državnega organa. Stranke teh državnih organov so namreč pogosto tudi starejši ljudje in invalidi, kateri bi zelo težko premagovali večje razdalje med državnimi organi.
Naročnik pred oddajo ponudb ne more vedeti, koliko ponudb bo pridobil. V primeru, da na predmetno javno naročilo ne bi pridobil nobene ponudbe, se nikakor ne bi poslužil postopka s pogajanji brez predhodne objave po 20. členu ZJN-1, upoštevaje določilo tretjega odstavka 48. člena ZJN-1, po katerem mora naročnik k postopku povabiti najmanj 3 kandidate. Naročnik želi oddati javno naročilo najugodnejšemu ponudniku, ki bo ustrezal postavljenim merilom, zato bi v primeru "nobene pridobljene ponudbe" naročnik ponovil javno naročilo po odprtem postopku.
Glede vlagateljeve navedbe, da štiri parkirna mesta ne bodo zadostovala niti za najnujnejše parkiranje uslužbencev, naročnik odgovarja, da so merila glede števila parkirnih mest določna na osnovi Meril za določanje obsega in opremljenosti poslovnih prostorov za potrebe državne uprave, ki jih je izdala Vlada RS, po katerih se parkirna mesta zagotovijo za potrebe parkiranja službenih vozil in vozil funkcionarjev in se ne zagotovijo za vozila vseh uslužbencev državnih organov ali za stranke.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema tega dopisa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.04.2004, skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo ter opozarja, da naročnik v sklepu, z dne 28.04.2004, utemeljuje izločitveni kriterij oddaljenosti 1,5 km od sedeža Občine Brežice z domnevno strategijo Vlade RS, ki določa, da morajo biti državni organi koncentrirani. Po vlagateljevem mnenju noben predpis ne določa, da bi smeli biti državni organi oddaljeni med seboj največ 1,5 km.
Vlagatelj poleg stroškov, navedenih v zahtevku za revizijo, zahteva tudi povračilo stroškov sestave zahteve za nadaljevanje postopka - 50 točk ter pavšalnih pisarniških stroškov po 13. členu tarife - 2%, skupaj torej 352.450,00 SIT.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 363-4/2004, z dne 03.05.2004, odstopil celotno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da določitev pogoja oddaljenosti 1,5 km od sedeža Občine Brežice ni utemeljena s potrebami naročnika in drugimi objektivnimi pogoji ter da na nedovoljen način posega v načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj navaja, da niso podani razlogi, da bi bili ti prostori vezani na oddaljenost od sedeža Občine Brežice, saj dejavnosti posameznih organov niso tako povezane, da bi zahtevale fizično povezanost, pri čemer vlagatelj izpostavlja, da je glede morebitnega kriterija fizične povezanosti razdalja 1,5 km utemeljena ravno toliko kot razdalja 2 ali 2,5 km, saj nobena izmed naštetih razdalj ne omogoča neposrednega prehajanja uslužbencev ali strank iz enega urada v drugi urad brez uporabe prevoznih sredstev. Državna revizijska komisija je tako v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti navedenih trditev vlagatelja morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri določitvi sporne zahteve iz razpisne dokumentacije ravnal v skladu z določbami ZJN-1.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v Povabilu in navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe ter pogoji za udeležbo pri oddaji javnega naročila storitev št..: 13/04 VV, v točki II. Predmet javnega naročila, določil: "Predmet javnega naročila je najem s postopnim odkupom - leasing neopremljenih poslovnih prostorov v Brežicah za potrebe Upravne enote ter Geodetske uprave okvirni skupni uporabni površini 1500 m² z dodatnimi 4 parkirnimi mesti v ali ob objektu, po tehničnih zahtevah iz razpisne dokumentacije, v radiu 1,5 km od sedeža Občine Brežice.". V nadaljevanju je naročnik v 7. alinei točke X. Pogoji pravilne ponudbe določil, da bo izločil kot nepravilne vse tiste ponudbe, pri katerih se ugotovi katerakoli od naslednjih pomanjkljivosti: â?? "ponudba se ne nanaša na predmet javnega razpisa ali ponudba ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije glede elementov ponudbe". Naročnik bo torej ponudbo, ki ne izpolnjuje izrecne zahteve razpisne dokumentacije po oddaljenosti predmeta javnega naročila od sedeža Občine Brežice največ 1,5 km, izločil kot nepravilno.

ZJN-1 v 10. točki 3. člena opredeljuje pogoj kot element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave, kar pomeni, da mora naročnik iz postopka izločiti ponudbo, ki zahtevanih pogojev ne izpolnjuje. To pomeni, da mora posamezna ponudba v celoti izpolnjevati vse pogoje oziroma zahteve naročnika zato, da se potem takšna ponudba lahko vrednoti na podlagi vnaprej določenih meril. Pogoj je namreč prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, izloči iz nadaljnjega postopka. Pogoj je torej "conditio sine qua non", da lahko neko ponudbo štejemo za pravilno. ZJN-1 v 41. členu določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki.". Skladno s 5. točko četrtega odstavka 42. člena ZJN-1 pa lahko naročnik določi tudi druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Vendar pa naročnik pri določitvi pogojev ni v celoti avtonomen, pač pa je omejen s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravnosti ponudnikov. ZJN-1 namreč naročniku nalaga obveznost, da zagotovi, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja ter da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov (7. člen ZJN-1).

Naročnik je z razpisnim pogojem, po katerem mora biti oddaljenost predmeta javnega naročila od sedeža Občine Brežice največ 1,5 km, tako izločil iz kroga priznanja sposobnosti (arg. nepravilne ponudbe) tiste ponudnike, ki ne razpolagajo s poslovnimi prostori znotraj zahtevanega obsega. Diferenciacija med ponudbami je po ZJN-1 dopuščena in celo zaželjena, njene meje pa predstavlja diskriminatornost pogojev oz. meril. Naročnik namreč ni v ničemer obrazložil, zakaj bo kot pravilno ponudbo (ob izpolnjevanju tudi vseh ostalih zahtev razpisne dokumentacije) v tem postopku oddaje javnega naročila obravnaval zgolj ponudbo tistega ponudnika, ki razpolaga s poslovnimi prostori znotraj radia 1,5 km od sedeža Občine Brežice. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je zahteval oddaljenost predmeta javnega naročila od sedeža Občine Brežice največ 1,5 km, neopravičeno preferiral tiste ponudnike, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, oddaljenimi od sedeža Občine Brežice manj kot 1,5 km, pri tem pa naročnik za takšno preferiranje ne navaja nobenih objektivnih razlogov. Argumenti postavitve zahtev razpisne dokumentacije morajo vzdržati presojo dopustnosti omejevanja priznanja sposobnosti. Naročnik tako v odsotnosti objektivnih razlogov vsekakor ne more omejiti konkurence s postavitvijo pogojev, ki na neupravičen način izključujejo določene ponudnike od pridobitve določenega javnega naročila. V primeru spora o tem, ali je naročnikov avtonomno določen pogoj diskriminatoren, se dokazno breme prenese na naročnika, ki mora dokazati, zakaj tako postavljena zahteva (oddaljenost predmeta javnega naročila od sedeža Občine Brežice največ 1,5 km) ni neupravičeno diskriminatorna.

Državna revizijska komisija tako ni sledila argumentom naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, in sicer da je namen določitve radia 1,5 km od sedeža Občine Brežice v koncentraciji vseh državnih organov, s čimer bi se olajšalo delo državnih organov ter pospešili postopki, ki tečejo med njimi, z navedenim pa naj bi naročnik sledil s strani Vlade RS sprejeti "finančni ovrednoteni strategiji reševanja prostorske problematike državnih upravnih organov za obdobje 2004-2007". Državna revizijska komisija je od naročnika prejela citirani sklep Vlade RS, iz katerega v točki "1.10.1.2 Mreža državne uprave" izhaja: "â?? Drugje po Sloveniji se državna uprava umešča v mestna središča z zapiranjem dislociranih izpostav in mobilizacijo krajevnih uradov na osnovi perspektivne reorganizacije uprave.". Ne glede na to, da se Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ni spuščala v obveznost ravnanja naročnika po navedenem aktu, pa iz njega nikakor (tudi) ne izhaja, kolikšna naj bo oddaljenost posameznih državnih organov med sabo; tudi iz točke "1.10 Cilj strategije" pa izhaja zgolj, da je cilj strategije reševanje programske in prostorske problematike z izvajanjem racionalnih in učinkovitih investicij s prihrankom proračunskih sredstev.

Strinjati se gre z vlagateljem tudi v delu, kjer zatrjuje, da sporna razdalja ne omogoča neposrednega prehajanja uslužbencev ali strank iz enega urada v drugi urad brez uporabe prevoznih sredstev. Državna revizijska komisija pri obravnavi revizijske navedbe glede spornega pogoja po oddaljenosti predmeta javnega naročila od sedeža Občine Brežice največ 1,5 km, na podlagi navedenega zaključuje, da pomeni opisano naročnikovo ravnanje kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki je opredeljeno v 5. členu ZJN-1, saj za omejitev konkurence naročnik ne navaja objektivno opravičljivih razlogov. Prvi odstavek 5. člena ZJN-1 namreč določa: "Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence." Naročnik je s takšnim ravnanjem kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.". Namen pravil o javnih naročilih je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Enakopravnost pa ne pomeni, da se želi vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in drugih danosti je dejanski položaj ponudnikov različen. Prednosti, ki jih dajejo te danosti, je dovoljeno upoštevati. Naročnik sme in mora razlikovati ponudnike in njihove ponudbe, vendar pa lahko določi le takšne pogoje in merila, ki so v zvezi z določenim poslom objektivno opravičljiva. Niso torej dovoljeni takšni pogoji, ki izločujejo ponudbe brez objektivno opravičljivih razlogov ter s tem preprečujejo konkurenco. Državna revizijska komisija tako na podlagi proučitve trditev in dokazov vlagatelja in naročnika ugotavlja, da naročnik z omenjenim pogojem ne bi uspel zagotoviti objektivnega (nediskriminatornega) obravnavanja ponudb, posledično pa bi bilo onemogočeno tudi udejanjanje temeljnega načela enakopravnosti ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija pa ni sledila navedbi vlagatelja, da je naročnik v tem postopku oddaje javnega naročila kršil tudi načelo transparentnosti porabe javnih sredstev. ZJN-1 v 6. členu ZJN-1 določa: "(1.) Sredstva se lahko porabijo le v okviru pogodbe in predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila. (2.) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.". V tej zvezi gre (tudi) ugotoviti, da do sklenitve pogodbe ni prišlo.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1 in glede na to, da ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo celotnega postopka javnega naročila, je skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija se tako tudi ni opredeljevala do vlagateljeve navedbe glede parkirnih mest, ki naj ne bi zadostovala niti za najnujnejše parkiranje uslužbencev, potrebno pa naj bi bilo upoštevati tudi potrebe strank. Državna revizijska komisija v tej zvezi zgolj pripominja, da mora biti število parkirnih mest usklajeno z Merili za določanje obsega in opremljenosti poslovnih prostorov za potrebe državne uprave, ki v točki B. Poslovni prostori, III. Izvedba poslovnih prostorov, 3. Pomožni prostori, število parkirnih mest veže na število službenih vozil in vozil funkcionarjev. Ne glede na to, da v nadaljevanju navedeno ni (bilo) predmet zahtevka za revizijo, ta ravnanja naročnika pa niso imela vpliva na odločitev v predmetni zadevi, pa Državna revizijska komisija naročnika še opozarja, da je v skladu z določilom tretjega odstavka 50. člena ZJN-1 dolžan v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Navedeno v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila ni bilo dosledno spoštovano, saj je (bilo) npr. merilo pod točko 2.1 Odgovarjajoča velikost prostorov navedeno pred ostalimi, kljub temu, da je (bilo) ovrednoteno z manj točkami.

Naročnik mora v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN ustrezno upoštevati napotke, ki jih je v obrazložitvi tega sklepa podala Državna revizijska komisija, predvsem pa naj bo pozoren na oblikovanje pogojev in meril razpisne dokumentacije, ki naj bodo v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri tem pa naročnik ne sme ustvarjati okoliščin, ki bi v odsotnosti objektivnih razlogov za to utegnile povzročati diskriminacijo med ponudniki.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka. Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške plačila takse v višini 100.000,00 SIT. Kot potrebne stroške, nastale z revizijo, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala 2000 odvetniških točk (tarifa št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03)), stroške sestave zahteve za nadaljevanje postopka - 50 točk, materialne stroške po 13. členu Odvetniške tarife - 2% ter 20% davek na dodano vrednost, t.j. stroške za zastopanje v višini 274.692,00 SIT. Skupaj mora naročnik vlagatelju torej povrniti 374.692,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.05.2004



mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- RS, Vlada Republike Slovenije, SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE, Gregorčičeva 27a, Ljubljana
- mag. Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran