018-095/04 Psihiatrična bolnišnica Ormož

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju ZRPJN) po članu Državne revizijske komisije Franciju Kodeli, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila-postopna rekonstrukcija in obnova Psihiatrične bolnišnice Ormož-obnova moškega odprtega oddelka in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje IGD HOLERMOUS d.o.o. ORMOŽ, Investicijsko gradbena družba, Opekarniška cesta 2, Ormož, ki ga zastopa odvetnica Helena Polič Kosi, Karenčičev trg 5/a, Ormož (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNI ZAVOD PSIHIATRIČNA BOLNIšNICA ORMOŽ, Ptujska cesta 33, 2270 ORMOŽ, ki je za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila pooblastila podjetje ZEU-Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o., Staneta Rozmana 5, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.05.2004

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika vsebovana v "Sklepu o oddaji javnega naročila", z dne 12.03.2004.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep, št. 7/03, z dne 22.10.2003, o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je objavil javni razpis za postopno rekonstrukcijo in obnovo Psihiatrične bolnišnice Ormož-obnova moškega odprtega oddelka v Uradnem listu RS, št. 111-112/03, z dne 14.11.2003, pod št. objave Ob-105557. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 15.12.2003, je razvidno, da so pravočasno prispele 4 ponudbe.

Vlagatelj je dne 13.01.2004 z dopisom, št. DO-00037/04, naročnika obvestil, da je ponudnik PGP Ljutomer podal neresnično izjavo glede poravnave vseh svojih zapadlih obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov. Vlagatelj v dopisu navaja, da ima zgoraj navedeni ponudnik na dan poročila neporavnane obveznosti v višini 176.000,00 SIT do vlagatelja po računu, št. 219/2003, ki je zapadlo v plačilo dne 25.10.2003. Navedeno vlagatelj dokazuje s potrjenim izpiskom odprtih postavk s strani družbe PGP Ljutomer d.o.o. na dan 31.10.2003, iz katere izhaja, da terjatev ni sporna.
Prav tako prilaga izpisek transakcijskega računa, št. 211, z dne 10.11.2003, iz katerega izhaja, da je družba PGP delno poravnala zapadli račun v višini 400.000,00 SIT. Neporavnan na dan oddaje ponudb po javnem razpisu pa ostaja znesek v višini 176.000,00 SIT, ki je zapadel v plačilo dne 25.10.2003.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.01.2004, ponudnika PGP Ljutomer prosil do opredelitve navedb, ki jih je navajal vlagatelj. Ponudnik PGP Ljutomer v dopisu, št. 10/04-T, z dne 19.01.2004, navaja, da je podal izjavo v smislu 5. točke razpisa, z dne 14.11.2003 in v smislu sedme točke 4. člena Odredbe o vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99), zato je prepričan, da ni podal neresnične izjave glede poravnave svojih zapadlih obveznosti do svojih dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov za razpisano javno naročilo.

Naročnik je dne 12.03.2004 izdal sklep o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje PGP Ljutomer, Ormoška cesta 3, Ljutomer (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik je dne 01.04.2004 izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, v katerem navaja razloge za izbiro izbranega ponudnika. Naročnik navaja, da je še pred izbiro najugodnejšega ponudnika preučil izjavo vlagatelja o neresničnih navedbah, vendar jih ni mogel upoštevati predvsem iz razloga, ker je razpis pripravil na osnovi zahtev Odredbe o vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije. Ker v skladu z Odredbo o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 71/99 in 78/99) ni potrebno predložiti poročila pooblaščenega revizorja (saj vrednost javnega naročila ne presega 50 mio SIT), je naročnik zahteval od ponudnikov izjavo o poravnavi obveznosti v skladu s predpisanimi pogoji po 7. točki prvega odstavka 4. člena Odredbe o vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije. To izjavo je naročnik smatral kot dodatni predpisani pogoj. Naročnik nadaljuje, da so vsi ponudniki v skladu z 42. členom ZJN-1 predložili uradno potrjene podatke (dokumente, s katerimi se izkazuje zahtevana boniteta poslovanja ponudnikov), ki izkazujejo, da izbrani ponudnik nima neporavnanih obveznosti in ima bonitetno oceno kot zelo dobro, zato ni razlogov za izločitev najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 14.04.2004, zoper sklep o oddaji naročila, saj smatra, da je bila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila nezakonita. V obrazložitvi tega sklepa vlagatelj navaja, da je v členu VII. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določeno, da bo naročnik priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja v tem členu določenih pogojev. V točki 5. tega člena je določeno, da mora imeti ponudnik pravočasno poravnane svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. V točki 9. je še določeno, da ponudnik ne sme dati zavajajočih podatkov. V zadnjem odstavku tega člena je končno določeno, da bo naročnik priznal usposobljenost in sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje iz tega člena.
Vlagatelj nadaljuje, da izjava o nezavajajočih podatkih seznanja ponudnike s tem, da lahko naročnik izloči iz ocenjevanja ponudb vsakega ponudnika, če bodo podatki v ponudbi zavajajoči. Po oddaji ponudb je vlagatelj z dopisom, z dne 13.01.2004, opozoril naročnika o zavajajočih podatkih izbranega ponudnika, vendar pa naročnik tega ni upošteval in je, po mnenju vlagatelja, kršil določila ZJN-1 s tem, ko ni izločil ponudnika, ki je bil izbran kot najugodnejši.
Vlagatelj opozarja, da je naročnik zahteval tudi druge pogoje, ki jih določa Odredba o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije, to pa ga pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev pri vsakem posameznem ponudniku zavezuje, saj tretji odstavek 4. člena prej omenjene Odredbe določa, da sme naročnik zahtevati tudi dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, ki so pomembni za ugotovitev usposobljenosti ponudnikov v fazi ugotavljanja usposobljenosti. V nadaljevanju pa določa, da mora naročnik v vseh fazah javnega naročila uporabljati iste pogoje in merila za ugotavljanje usposobljenosti, kot so navedena v razpisni dokumentaciji. Naročnik pa je, po mnenju vlagatelja, kršil prav to določilo, saj je ob zahtevi vlagatelja, da izloči ponudbo izbranega ponudnika spremenil pravila in navedel, da je bilo potrebno izkazati le to, kar določa prej navedena Odredba v 7. točki. Po mnenju vlagatelja, naročnik ni samo zahteval, da ima ponudnik v obdobju enega leta pred pričetkom naročila ves čas poravnane zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev, ki sodelujejo z njim v ponudbi, ampak je glede tega postavil strožje pogoje in sicer, da ima poravnane vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, z dne 12.03.2004 in z novim sklepom odda javno naročilo vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku.

Naročnik je s sklepom, z dne 22.04.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da se pri svoji odločitvi naslanja na 42. člen ZJN-1 in ugotavlja, da so vsi ponudniki predložili enako uradno potrjeno zahtevano dokumentacijo po 2. točki drugega odstavka 42. člena ZJN-1, in sicer potrdilo pristojnega davčnega organa, saj dokazila po 6. členu Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov proračuna po zakonu niso predpisana. Naročnik smatra, da je to dokazilo uradni dokument, ki izkazuje, da ima ponudnik poravnane tudi vse poslovne obveznosti iz 4. točke drugega odstavka 42. člena ZJN-1, zato je mnenja, da mu ni bilo potrebno postopati po 8. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1.
Naročnik pojasnjuje, da mu skladno z Odredbo o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov ni potrebno dodatno preverjati pogojev o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti do vseh dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov, saj je ta zahteva predpisana samo za javna naročila, katerih vrednost je večja od 50 mio SIT. Zato je zavezan k upoštevanju izjave o poravnavi svojih obveznosti, v skladu z 7. točko 4. člena Odredbe o vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije, saj je naročnik na to določilo tudi vezal izjavo o poravnavi obveznosti.
Naročnik nadalje ugotavlja, da vlagatelj ni podizvajalec izbranega ponudnika in da je izbrani ponudnik poravnal obveznost do vlagatelja, dne 13.01.2004. Glede na dejstva, da ima izbrani ponudnik poravnane vse obveznosti do svojih podizvajalcev in da ima pred izbiro poravnane tudi vse preostale obveznosti (tudi do vlagatelja), po mnenju naročnika ni ovire, da izbrani ponudnik ne bi mogel izvesti javnega naročila, ki je med drugim tudi za 1.911.296,25 SIT cenejši od drugega najugodnejšega ponudnika.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila in ga na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 26.04.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 19/04-inž., z dne 28.04.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je tudi oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je izbrani ponudnik s predložitvijo izjave, da izpolnjuje v razpisni dokumentaciji zahtevane pogoje, podal neresnične podatke in s tem zavajal naročnika ter da je naročnik pri ocenjevanju uporabil drugačne pogoje, kot jih je navajal v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v VIII. členu navedel, da bo "priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev" in pod točko 5. zahteval: "da ima pravočasno poravnane svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov.", pod točko 9.: "da ni dal zavajajočih podatkov" in na koncu istega člena navedel: "da bo priznal usposobljenost in sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje iz tega člena.".
Nadalje je v XI. členu, kot dokazilo za izpolnitev pogojev iz VIII. člena naročnik, pod točko 5. zahteval: "izjavo ponudnika, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma poročila poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov." in pod točko 8.: "izjavo ponudnika, da ni dal zavajajočih podatkov.".
Za izpolnjevanje pogojev je torej naročnik zahteval, da ponudniki predložijo ustrezne izjave, s katerimi zagotovijo izpolnjevanje le-teh. V razpisni dokumentaciji je naročnik tudi predvidel obrazce teh izjav (obrazec št. 8-izjava o nezavajočih podatkih), ki so jih bili ponudniki dolžni predložiti v svojih ponudbenih dokumentacijah. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbo izbranega ponudnika ter pri tem ugotovila, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji med drugim predložil izjavo o nezavajočih podatkih in izjavo o poravnanih obveznostih, s katero potrjuje, da ima po knjigovodskih podatkih izkazano, da ima poravnane vse zapadle obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov, z dne 14.11.2004.

ZJN-1 v 12. točki prvega odstavka 3. člena opredeljuje pogoj kot element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave. Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, in je conditio sine qua non za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev, tako tistih, ki jih v 41. členu kot obvezne določa ZJN-1, kot tudi tistih, ki jih v razpisni dokumentaciji določi naročnik, mora biti absolutno in kumulativno: sposobnost in usposobljenost za izvedbo javnega naročila je mogoče priznati samo tistim ponudnikom, ki v celoti izpolnjujejo vse z razpisno dokumentacijo določene pogoje. Ponudba ponudnika, ki ne dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje za udeležbo, je v skladu z definicijami iz prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nesprejemljiva in nepravilna, naročnik pa jo je v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti. Drugi odstavek prvega odstavka 41. člena ZJN-1 določa, da se izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi. Izpolnjevanje (obveznih in drugih) pogojev za sodelovanje v posameznem postopku oddaje javnega naročila, ponudniki dokazujejo z listinami, ki jih morajo predložiti naročniku v svojih ponudbah tako, kot je to za posamezni pogoj določeno v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija dodaja, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji postavi pogoje za izvedbo javnega naročila v skladu z veljavno pravno podlago, tako postavljene pogoje pa mora upoštevati skozi vse faze postopka oddaje javnega naročila.

Glede na navedena določila razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval izjavo ponudnika o poravnanih zapadlih obveznostih do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov. V nadaljevanju Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ni uporabil istih pogojev kot jih je določil v razpisni dokumentaciji in je, kot navaja v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, pri pregledu ponudb upošteval Odredbo o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije. Le-ta v 7. točki 4. člena določa: "da je imel v obdobju enega leta pred pričetkom naročila ves čas pravočasno in v celoti poravnane vse svoje zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev, ki sodelujejo z njim v ponudbi.". Navedeno določilo vsebinsko ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, tako da se naročnik na le-to ne more sklicevati. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da naročnik s tem, ko je presojal pogoj po 7. točki 4. člena Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije, ni uporabljal in ocenjeval ponudbe po vnaprej predpisanih pravilih, zato je naročnikovo ravnanje v nasprotju z določili iz razpisne dokumentacije in določili ZJN-1 ali zapisano drugače, vsebina pogoja določena v razpisni dokumentaciji ni enaka zgoraj navedenemu členu Odredbe ter tako naročniku ne daje možnosti, da bi se nanjo skliceval in na tej podlagi priznal usposobljenost in sposobnost izbranemu ponudniku.

Naročnik je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo med drugim še navedel, da vlagatelj ni podizvajalec izbranega ponudnika in da je izbrani ponudnik prostovoljno poravnal vso obveznost do vlagatelja. Državna revizijska komisija je ob vpogledu v razpoložljivo dokumentacijo ugotovila, da je vlagatelj priložil dokument, z dne 31.10.2003, iz katerega izhaja, da je imel izbrani ponudnik do vlagatelja neporavnane obveznosti v višini 576.000,00 SIT ter da je dne 10.11.2003 vlagatelju poravnal del zapadlega računa v višini 400.000 SIT, preostali del dolga v znesku 176.000,00 SIT, ki je zapadel v plačilo pred javnim odpiranjem ponudb, pa je očitno ostal neporavnan. Državna revizijska komisija zato pritrjuje vlagatelju v tem delu, saj izbrani ponudnik (kot tudi naročnik) ni uspel dokazati, da ima v celoti poravnane obveznosti do vlagatelja revizije.

Državna revizijska komisija naročnika tudi opozarja, da potrdilo pristojnega davčnega organa države, kjer ima ponudnik svoj sedež ali pristojnega davčnega organa v Republiki Sloveniji, ne moremo enačiti z prej navedeno izjavo ponudnika o poravnanih poslovnih obveznostih, ki jo je naročnik zahteval pod točko 5., XI. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Iz potrdila pristojnega davčnega organa Republike Slovenije izhaja, da izbrani ponudnik na dan 10.12.2003 nima neporavnanih dospelih davkov in prispevkov v Republiki Sloveniji oziroma povedano drugače, potrjuje samo in zgolj to, da ima izbrani ponudnik poravnane obvezne dajatve do Republike Slovenije. Navedeno potrdilo pa ne potrjuje dejstva, da ima izbrani ponudnik poravnane vse poslovne obveznosti do vlagatelja ali do drugih pravnih in fizičnih oseb, kot to navaja naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji revizijskih navedb ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, zato je skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je pri ponovnem pregledu in ocenjevanju dolžan preveriti ali ponudniki izpolnjujejo v razpisni dokumentaciji zapisane pogoje, še zlasti pa, ali ima izbrani ponudnik poravnane vse zapadle obveznosti, kot se zahteva v razpisni dokumentaciji.

Hkrati pa Državna revizijska komisija naročnika seznanja, da je pridobila uradni zaznamek razgovora z predstavnikom Sektorja za javna naročila in koncesije (prejšnji Urad za javna naročila), z dne 05.03.2004, iz katerega izhaja, da je vsebina mnenja v nasprotju z odločitvijo naročnika oziroma navedbami, ki jih je navajal v dokumentu, z dne 12.03.2004.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12.05.2004


Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Odvetnica Helena Polič Kosi, Karenčičev trg 5/a, Ormož
- ZEU-Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o., Staneta Rozmana 5, Murska Sobota
- PGP Ljutomer, Ormoška cesta 3, Ljutomer
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran