018-094/04 Zavod RS za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za menjavo 12.012.147 litrov dieselskega goriva ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Petrol, Slovenska energetska družba d.d., Dunajska cesta 50, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetnik Mitja Ulčar, Gosposvetska 12, Kranj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje Zavoda Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, Gospodinjska ulica 8, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Kotlušek & Pavčič, Miklošičeva cesta 18, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 17.05.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

3. Naročnik mora v roku 8 dni po izvedbi posla Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedenem postopku oddaje javnega naročila za menjavo 12.012.147 litrov dieselskega goriva.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 05.03.2004 sprejel sklep, št. JN15-20/04-REZ, o začetku postopka oddaje javnega naročila za menjavo 12.012.147 litrov dieselskega goriva in v prilogi dopisa, št. JN15-20/04-REZ-434/04, z dne 10.03.2004, posredoval usposobljenim ponudnikom razpisno dokumentacijo po omejenem postopku - 2. faza. Naročnik je s sklepom, št. JN15-20/03-REZ, z dne 29.03.2004, vse ponudnike obvestil, da je za predmetno javno naročilo kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje OMV Istrabenz d.o.o., Ferrarska 7, Koper (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.04.2004, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki mu ga je naročnik posredoval z dopisom, št. REZ-565/04, z dne 05.04.2004.

Vlagatelj je pri naročniku zaradi kršitve določil 50. in 53. člena ZJN-1 in določil Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/99, 30/01, 67/02, 101/03, 45/04, v nadaljnjem besedilu: ZDDV) vložil zahtevek za revizijo, z dne 13.04.2004. V zahtevku za revizijo navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil neobičajno nizko ceno, saj je za odkup blaga ponudil ceno 1,00 SIT, za prodajo blaga pa ceno 11,344 SIT. Cena je tako nižja od prispevka za obvezne rezerve (po vlagateljevem mnenju ne more vsebovati vseh predpisanih dajatev) in bistveno odstopa tudi od tržnih cen. Ker naročnik ni izločil ponudbe izbranega ponudnika, ki vsebuje neobičajno nizko ceno, in je le-temu celo podelil predmetno javno naročilo, je potrebno razveljaviti odločitev o dodelitvi javnega naročila, z dne 05.04.2004. Da gre za neobičajno nizko ceno, vlagatelj dokazuje tudi iz razpisne dokumentacije, saj je naročnik v tč. 11 zahteval predložitev bančne garancije za resnost ponudbe v višini 60.000.000,00 SIT. Upoštevajoč, da 6. člen Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/00) zahteva garancijo za resnost ponudbe v višini največ 10% od vrednosti javnega razpisa, je po vlagateljevem mnenju jasno, da je naročnik pričakoval, da bo vrednost javnega naročila bistveno višja od cen, ki jih je potem dejansko ponudil izbrani ponudnik. Vlagatelj tudi opozarja, da zaradi bistvenega odstopanja med tržnimi cenami in cenami izbranega ponudnika garancija za dobro izvedbo posla, ne bo nudila ustreznega zavarovanja in ne bo zagotavljala ustreznega kritja za primer neizpolnitve obveznosti. Vlagatelj navaja, da je naročnik z dodelitvijo javnega naročila ponudniku, ki je ponudil neobičajno nizko ceno, očitno z namenom izigrati davčne predpise (se izogniti plačilu DDV okrog 100.000.000,00 SIT) kršil tudi davčno zakonodajo, saj bo sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, po kateri bo blago kupil in prodal po neobičajno nizki ceni, določeni očitno z namenom izogniti se plačilu DDV, kar po davčni zakonodaji predstavlja davčni prekršek. Vlagatelj navaja, da je naročnik tudi napačno uporabil merila. Moral bi primerjati med seboj cene z DDV, pri izračunu teh pa upoštevati tudi davčne predpise. Kadar cena namreč ne ustreza tržni ceni oziroma pošteni tržni vrednosti blaga, je potrebno pri izračunu DDV za osnovo tržno vrednost in glede na to ugotoviti, da je ponudba vlagatelja bistveno bolj ugodna, saj je njegova izbirna cena (razlika med prodajno in nakupno ceno z DDV) 18,42 SIT, je izbirna cena izbranega ponudnika upoštevaje DDV, pri izračunu katerega je vzeta tržna vrednost blaga, bistveno višja (približno 40 SIT).
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov in sicer: takse v višini 100.000,00 SIT, stroškov za fotokopiranje in poštnino v višini 500,00 SIT ter stroškov odvetniškega zastopanja v višini 3000 odvetniških točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/03), povečano za 20% DDV.

Naročnik je s sklepom, št. JN15-20/04-REZ-2, z dne 21.04.2004, kot neutemeljeni zavrnil tako vlagateljev zahtevek za revizijo kot tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je vlagatelj namerno prezrl, da merilo za izbor po tč. 9 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ni bila posamična cena prodaje oziroma nabave v poslu menjave, temveč samo in izključno najnižja izbirna cena, tj. razlika med prodajno in odkupno ceno. Izbirna cena ponujena s strani izbranega ponudnika je 10,344/l SIT, izbirna cena vlagatelja pa je 15,351 SIT/l, zato je skladno z merili naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik ugotavlja, da so glede na takšna dejstva vlagateljeva izvajanja, da bi naročnik moral raziskovati kalkulacijo posameznega elementa najnižje izbirne cene, brez podlage, saj ga na to ne napotuje prvi odstavek 53. člena ZJN-1. To določilo se po mnenju naročnika nanaša na končno ceno, ne pa na posamezne elemente te cene. Naročnik tudi poudarja, da ZJN-1 nikjer ne zavezuje naročnika, da sprejme tržno ceno, pri tem so nepotrebna navajanja vlagatelja v zvezi z DDV in višino bančne garancije. Naročnik tudi kot čisto insinuacijo zavrača vlagateljeve navedbe, da je naročnik želel izigrati davčne predpise. Pri obračunu DDV bi namreč naročnik vsekakor upošteval tržno vrednost blaga, kot mu to nalagajo predpisi. Naročnik navaja, da pri izbiri najugodnejšega ponudnika ravnal v skladu s postavljenim merilom in ni kršil nobenega predpisa, zaradi česar zavrača vlagateljev zahtevek za revizijo s stroški vred.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 22.04.2004, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ter dodal še, da je naročnik s tem ko je navedel, da bo DDV obračunal po tržni vrednosti, priznal, da gre za neobičajno nizko ceno. Navaja tudi, da je v vzorcu pogodbe DDV že določen (in obračunan od osnove, ki jo predstavlja ponujena cena in ne tržna vrednost) ter še enkrat dodaja, da bi bilo potrebno pri izračunu izbirne cene upoštevati razliko med prodajno in odkupno ceno z DDV in ne brez DDV.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. REZ-697/04, z dne 28.04.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je na podlagi določil drugega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisoma, št. 018-94/04-24-779 in 018-94/04-24-780, z dne 29.04.2004, zaradi pridobitve dodatnih pojasnil v zvezi z odločanjem o prejetem zahtevku za revizijo na sestanek dne 06.05.2004 v prostore Državne revizijske komisije pozvala tako naročnika, kot tudi vlagatelja.

Na sestanku je Državna revizijska komisija obema strankama posredovala kopijo dopisa izbranega ponudnika, z dne 04.05.2004, ter jima skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN omogočila, da do 07.05.2004 podata pisna pojasnila v zvezi z:
- vlagateljevo navedbo, da je izbirna cena izbranega ponudnika občutno višja (cca. 40,00 SIT z DDV) ter
- definicijo merila (izbirna cena z DDV oziroma brez DDV).

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 07.05.2004, posredoval dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji z dopisom "dopolnitev zahteve za revizijo", z dne 07.05.2004, posredoval dodatna pojasnila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno vlagateljev dopis "dopolnitev zahteve za revizijo", z dne 07.05.2004, šteti kot dodatna pojasnila v smislu drugega odstavka 21. člena ZRPJN in ne kot morebitno dopolnitev zahtevka za revizijo (po določilu prvega odstavka 12. člena ZRPJN je namreč vlagatelj po preteku 10 dnevnega roka od prejema odločitve o oddaji javnega naročila prekludiran v morebitnem dopolnjevanju zahtevka za revizijo).

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, dodatnih pojasnil naročnika in vlagatelja ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je uvodoma obravnavala vlagateljevo navedbo, da je naročnik kršil določila 53. člena ZJN-1, ker ni izločil ponudbe izbranega ponudnika, ki je po vlagateljevem mnenju podal neobičajno nizko ceno.

Po mnenju Državne revizijske komisije je oblikovanje ponudbenih cen v načelu stvar poslovne odločitve ponudnikov, ki pri tem upoštevajo poleg stroškov tudi pričakovane (utemeljeno) konkurenčne ponudbe ostalih ponudnikov. Ponudniki imajo v tem pogledu vso poslovno svobodo, da z ukrepi notranje organizacije in racionalizacije stroškov poslovanja oblikujejo tržno konkurenčne oz. primerljive cene svojih storitev. Nenazadnje je prav konkurenčnost ponudb ob izpolnjevanju ostalih pogojev za izvedbo javnega naročila temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja. Po konkurenčnem pravu je zniževanje (kakor tudi zviševanje) cen stvar tržne svobode. ZJN-1 v 53. členu ureja postopek, ki ga naročnik (lahko) uporabi v primerih, ko oceni, da ponudba posameznega ponudnika vsebuje neobičajno nizko ceno. ZJN-1 ne vsebuje pravil o tem, katero ceno je potrebno šteti za neobičajno nizko. Zakonodajalec je očitno oceno o tem, ali je ponujena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, prepustil poslovni presoji naročnika. Odločitev o tem, da bo uporabil postopek iz 53. člena ZJN-1, je torej v skladu z zakonom prepuščena naročnikovi presoji o tem, ali je posamezna ponudba ob upoštevanju danih okoliščin posameznega primera takšna, da (v povezavi s cenovnimi postavkami) vzbuja dvom v realno možnost izvedbe javnega naročilih po ponujeni ceni. Iz besedila 53. člena ZJN-1 dalje izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1. ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka" in 2. naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak se odloči, da jo bo zavrnil. Opisani postopek se torej ne nanaša avtomatično na vse ponudnike, ampak je v prvi vrsti namenjen varstvu tistih ponudnikov, katerih ponudbe namerava naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila zaradi (po njegovi oceni) nerealno nizke cene. Varstvo teh ponudnikov je v ZJN-1 uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da jim bo naročnik v takšnih primerih dolžan dati možnost, da dokažejo, da njihova ponudba vkljub nizki ceni zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Nizka cena torej sama po sebi ni prepovedana. Naročnik mora v primeru, če oceni, da ponujena cena zbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila oz. o realni oceni vrednosti ponujenih storitev, od ponudnika zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe. Glede na to, da je naročnik izbral napadeno ponudbo, izhaja očitno dejstvo, da cene izbranega ponudnika ni presojal kot neobičajno nizke cene v smislu citiranih določb ZJN-1.

Državna revizijska komisija pri tem še ugotavlja, da je naročnik v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila za menjavo 12.012.147 litrov dieselskega goriva, z dne 05.03.2004, določil, da je ocenjena skupna vrednost javnega naročila 120.121.470 SIT (brez DDV) ter da tudi upoštevaje ta podatek ni mogoče govoriti o neobičajno nizki ceni izbranega ponudnika, saj je izbrani ponudnik ponudil višjo ceno od orientacijske. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je vzrok preverjanja neobičajno nizke cene po 53. členu ZJN-1 končna cena in ne zgolj na posamezne elemente te cene (upoštevan je lahko njihov vpliv na končno ceno). V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je kot končna cena relevantna izbirna cena, ki pa je, v ponudbi izbranega ponudnika, višja od ocenjene vrednosti javnega naročila. Zaradi navedenega je potrebno kot neutemeljeno zavrniti vlagateljevo navedbo v zahtevku za revizijo, da naročnik ni presojal ponudbe izbranega ponudnika v smislu 53. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala tudi vlagateljevo navedbo, da je izbrani ponudnik ponudil občutno višjo izbirno ceno (cca. 40 SIT) in da je naročnik s tem, ko je kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika, napačno uporabil postavljeno merilo za izbor najugodnejše ponudbe.

Iz sklepa, št. JN15-20/03-REZ, z dne 29.03.2004, s katerim je naročnik vse ponudnike obvestil o izbiri najugodnejšega ponudnika, izhaja, da je bil izbrani ponudnik izbran iz razloga, ker je ponudil najnižjo izbirno ceno in sicer 10,334 SIT/l goriva. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbirna cena izbranega ponudnika občutno višja in sicer cca. 40 SIT/l goriva. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama obstaja spor o tem, katera izbirna cena je predmet ocenjevanja po edinem merilu najnižja cena oziroma katere elemente mora taka cena vsebovati. Zaradi razjasnitve teh vprašanj je Državna revizijska komisija na podlagi določil drugega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisoma, št. 018-94/04-24-779 in 018-94/04-24-780, z dne 29.04.2004, zaradi pridobitve dodatnih pojasnil v zvezi z odločanjem o prejetem zahtevku za revizijo na sestanek povabila tako naročnika kot tudi vlagatelja ter obema strankama omogočila, da podata dodatna pojasnila.

V dodatnih pojasnilih, ki jih vlagatelj posredoval Državni revizijski komisiji v dopisu "dopolnitev zahteve za revizijo", z dne 07.05.2004, je le-ta obrazložil svojo navedbo iz zahtevka za revizijo, da je cena izbranega ponudnika občutno nižja, s sledečim. Posledica tega, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizke cene (za odkup in prodajo goriva) je dejstvo, da je plačilo manjše od tržne vrednosti. Po določilu sedmega odstavka 21. člena ZDDV je v takem primeru potrebno davek odmeriti od osnove, ki jo predstavlja tržna vrednost blaga ali storitev. DDV, odmerjen glede na tržno ceno D2 v kritičnem obdobju znaša 28,267 SIT/l. Vlagatelj tako podaja naslednji izračun izbirne cene izbranega ponudnika (skupaj z DDV): (11,344 SIT + 28,267 SIT/l) - (1,00 SIT + 0,20 SIT) = 38,411 SIT/l. O definiciji merila pa vlagatelj navaja, da samo merilo v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe ni ustrezno obrazloženo, saj ni navedeno, da bo pri izračunu uporabljena odkupna oziroma dobavna cena z DDV ali brez. Vlagatelj oporeka naročnikovim navedbam, da to jasno izhaja iz obrazca priloga 6, saj gre za osnutek pogodbe, pri čemer se navodilo za izdelavo ponudb na osnutek pogodbe v ničemer ne sklicuje.

Naročnik v dodatnih pojasnilih, z dne 07.05.2004, pojasnjuje, da je bilo merilo določeno v 9. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in sicer kot najnižja izbirna cena, ki je izražena kot razlika med prodajno in odkupno ceno. V prilogi 6 razpisne dokumentacije (vzorcu pogodbe) je v 12. členu določeno, kaj je prodajna in kaj odkupna cena. Da je merilo izbirna cena brez DDV je po navajanju naročnika določeno in razvidno tudi iz priloge 5 in priloge 11 razpisne dokumentacije. Določeno je, da gre za neto ceni brez DDV, kar pomeni, da se izbirna cena računa brez DDV. Matematično je izbirna cena kot razlika izražena v absolutnem znesku. Naročnik še navaja, da omenjeno izhaja tudi iz namena javnega naročila, saj je izbirna cena strošek za naročnika. Gre za menjavo blaga, pri čemer je bistvena le razlika v ceni, ne pa računska operacija, po kateri je do nje prišlo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo naročnika in ugotovila, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predmet menjava naftnih derivatov na naslednji način (2. tč. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe): "- odkup 12.012.147 litrov dieselskega goriva, last naročnika, skladiščenih v trošarinskem skladišču naročnika z identifikacijsko številko 827 na lokacijo Petrol d.d., Skladišče Rače, Fram 1d, 2313 Fram (EXW - Incoterms 2000); - dobava 12.012.147 litrov dieselskega goriva, ista lokacija, to je trošarinsko skladišču naročnika z Iš 827 na lokaciji Petrol d.d., Skladišče Rače, Fram 1d, 2313 Fram (DDP - Incoterms 2000).". Dalje gre ugotoviti, da je naročnik je v razpisni dokumentaciji v 9. tč. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da je edino merilo za oddajo javnega naročila najnižja izbirna cena. Merilo je tudi natančneje definiral, saj je določil, da je izbirna cena "razlika med prodajno (cena, ki jo ponudnik ponudi za dobavo blaga) in odkupno ceno (cena, po kateri ponudnik odkupi blago naročnika)". V prilogi 5 (ponudba) je v 3. tč. določeno, da je ponudbena cena (cena, po kateri ponudnik odkupi blago naročnika) blaga, last naročnika je _ SIT na liter pri 15 C (brez DDV) odkupna cena. V nadaljevanju je določeno, da je ponudbena cena, ki ga dobavi ponudnik SIT na liter pri 15 C (brez DDV) prodajna cena. Tudi iz priloge 6 razpisne dokumentacije (vzorec pogodbe o menjavi blaga) iz 12. člena ter iz priloge 11 (predračun) izhaja, da sta odkupna in prodajna cena definirani brez DDV.

Državna revizijska komisija je upoštevaje vsa dosedanja izvajanja in navajanja obeh strank ugotovila, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kot edino merilo postavljena najnižja izbirna cena, ki je skladno z določili razpisne dokumentacije, cena, ki ne vključuje DDV, zato je v nadaljevanju presojala, ali je naročnik ocenjeval obe ponudbi skladno z določili razpisne dokumentacije in določbami ZJN-1.
ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) med drugim določa, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za in v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 50. člena), da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena). Zakon dalje določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila naročnik meril ne sme več spreminjati (3. odstavek 50. člena), pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji (4. odstavek 50. člena).

Ugotoviti je, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbeno dokumentaciji v ponudbenem predračunu navedel odkupno ceno 1,00 SIT/l goriva ter prodajno ceno 11,344 SIT/l goriva, tako da znaša po zgoraj navedeni definicija izbirna cena 10,344 SIT in je pravilno upoštevana brez pripadajočega DDV. Vlagatelj je v svoji ponudbi ponudil odkupno ceno 47,878 SIT/l goriva ter prodajno ceno 63,229 SIT/l goriva in znaša izbirna cena brez DDV 15,351 SIT/l goriva. Nesporno je torej ugotovljeno, da je izbirna cena, kakršno je ponudil izbrani ponudnik nižja od tiste, kakršno je ponudil vlagatelj.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik pri izbiri najugodnejšega ponudnika ravnal skladno z določili ZJN-1 in razpisne dokumentacije in da je potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi vlagateljevo navedbo, da je naročnik napačno uporabil v razpisni dokumentaciji postavljeno merilo, ker naj bi izbral ponudbo, ki je občutno višja od izbirne cene, ki jo ponuja vlagatelj. Čeprav glede na merilo ni relevantno pa Državna revizijska komisija v nadaljevanju zavrača tudi izračun vlagatelja, na podlagi katerega utemeljuje svojo navedbo, da je izbrani ponudnik podal bistveno višjo izbirno ceno (in sicer 38,411 SIT/l). Vlagatelj je namreč do izračuna take izbirne cene prišel na način, da je DDV, odmerjen na podlagi tržne cene (skladno s svojim izvajanjem zahtev iz sedmega odstavka 21. člena ZDDV) prištel le na prodajno ceno izbranega ponudnika, ne pa tudi na njegovo odkupno ceno. Svoje matematično utemeljevanje je omejil le na ponudbo izbranega ponudnika, ne pa upošteval tudi na svoji prodajni ceni. Pri tem pa gre vlagatelja opozoriti, da je morebitno izpodbijanje merila v tej fazi postopka oddaje javnega naročila skladno z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN pravno formalno tudi prepozno.

Državna revizijska komisija je presojala tudi vlagateljevo navedbo, da naročnik v primeru, če bo sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, ne bo dobil zadostnega zavarovanja posla v smislu zahtevane bančne garancije za dobro izvedbo posla in ugotovila, da gre v pretežni meri takšno trditev skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN obravnavati kot prepozno. Pri tem pa Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v tč 11.2. Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti določil, da je izbrani ponudnik dolžan v roku, ki ga določi naročnik, predložiti bančno garancijo prvovrstne banke za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% od skupne vrednosti blaga (z DDV) iz druge alinee 2. točke teh navodil (dobavljeno blago) z rokom veljavnosti najmanj 30 dni po izteku končnega roka za dobavo blaga s strani ponudnika. Če ponudnik ne predloži te garancije v roku, ki ga predpise naročnik, se šteje, da je odstopil od ponudbe in je naročnik upravičen nemudoma unovčiti garancijo za resnost ponudbe.

Na podlagi ugotovitev, da je vrednost predmetnega javnega naročila določena na način, da se izbirna cena pomnoži s količino odkupljenega oziroma prodanega goriva in v primeru izbire izbranega ponudnika brez DDV znaša 124.253.648,57 SIT (kar izhaja tudi iz sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JN15-20/03-REZ, z dne 29.03.2004) ter glede na naročnikove zahteve glede bančne garancije za dobro izvedbo javnega naročila v vzorcu bančne garancije (kjer je sicer navedena "skupna vrednost blaga"), je jasno, da bo izbrani ponudnik moral predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% od vrednosti naročila 124.253.648,57 SIT, povečane za DDV ter bo takšno zavarovanje pogodbenih obveznosti v celoti ustrezalo tako zahtevam razpisne dokumentacije, kot tudi ugotovljenemu dejanskemu stanju. Državna revizijska komisija tako zavrača tudi vlagateljeva izvajanja, da bo s strani izbranega ponudnika predložena bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za bistveno nižjo ceno in bo nudila naročniku nezadostno varnost, z istim argumentom kot tudi prejšnja njegova navajanja. V postopku oddaje predmetnega javnega naročila je torej po izbiri najugodnejšega ponudnika bistvena izbirna cena pomnožena s količinami. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj) v 9. členu določa, da mora naročnik bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti vedno zahtevati v višini do 10% od vrednosti pogodbe. Višina zahtevane bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je torej limitirana navzgor, kar pomeni, da naročnik ne sme zahtevati bančne garancije višje od 10% vrednosti posla. Vlagateljevo zatrjevanje, da bo naročnik dobil prenizko zavarovanje za dobro izvedbo posla, torej nima pravne podlage v navedenem Pravilniku o vrstah finančnih zavarovanj, saj le-ta ne določa % najnižjega zavarovanja, ampak % najvišjega še dopustnega zavarovanja z bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Državna revizijska komisija pa še pripominja, da v tem revizijskem postopku ni mogoče presojati zakonitosti bodočega ravnanja naročnika, zaradi česar je potrebno tudi vlagateljevo navedbo, da želita naročnik in izbrani ponudnik odvesti nezadosten DDV, zavrniti.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik pri izbiri najugodnejšega ponudnika ravnal skladno z določili razpisne dokumentacije in ZJN-1, zaradi česar je potrebno vlagateljev zahtevek skladno z določili prvega odstavka 23. člena ZRPJN kot neutemeljenega zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti urad, pristojen za javna naročila, vlado oziroma nadzorni organ naročnika. Opozoriti velja, da je nepredložitev poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v skladu s 5. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN prekršek.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija nalaga naročniku, da v roku 8 dni po izvedbi predmetnega posla Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, predvsem pa ji predloži dejanske račune in dokazila o plačilu na podlagi izstavljenih računov po sklenjeni pogodbi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 17.05.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetniška družba Kotlušek & Pavčič, Miklošičeva cesta 18, Ljubljana,
- Odvetnik Mitja Ulčar, Gosposvetska 12, Kranj,
- OMV Istrabenz d.o.o., Ferrarska 7, Koper,
- MF, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran