018-093/04 MZZ, Diplomatski protokol

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju ZRPJN) po članici Državne revizijske komisije Metodi Hrovat v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila male vrednosti za izbiro izvajalca za prevod in lektoriranje zbornika "Avstrijsko-slovenski odnosi v 20. stoletju" iz slovenščine v nemščino v obsegu 676 strani (okrog 1.000,000 znakov, velikost črk 12, razmak vrstic 1,5) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DZTPS Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Petkovškovo nabrežje 57, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za zunanje zadeve, Diplomatski protokol, Prešernova cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.05.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep, št. ZDP 7849/04, z dne 13.04.2004.
2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep, z dne 02.03.2004, št. ZDP, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za prevod zbornika "Avstrijsko-slovenski odnosi v 20. stoletju" iz slovenščine v nemščino v obsegu 676 strani. Naročnik je petim ponudnikom poslal Povabilo k oddaji ponudbe, št. ZDP-4639/2004, z dne 02.03.2004, v katerem je zapisal, da je predmet naročila male vrednosti izbira izvajalca za prevod in lektoriranje zbornika "Avstrijsko-slovenski odnosi v 20. stoletju" iz slovenščine v nemščino v obsegu 676 strani (okrog 1.000,000 znakov, velikost črk 12, razmak vrstic 1,5). Ponudbe so predložili trije ponudniki in sicer: vlagatelj, EuroTranslate Rok Mejak s.p., Ljubljana in Sirius.si d.o.o., Ptuj.

Naročnik je z dopisom, št. ZDP-5687/2004, z dne 15.03.2004, vse ponudnike, ki so oddali ponudbe obvestil, da ni izbral nobenega ponudnika. V obrazložitvi naročnik med drugim navaja, da sta bili dve ponudbi nepravilni, ponudba vlagatelja pa pravilna, vendar ni sprejemljiva, ker presega vrednost, določeno v prvem odstavku 20. člena Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/2003; v nadaljevanju: Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2004 in 2005). Cena za javno naročilo male vrednosti ne sme preseči 10 mio SIT + DDV.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 23.03.2004, v katerem navaja, da iz Povabila naročnika k oddaji ponudbe, z dne 02.03.2004, izhaja, da predmetno javno naročilo prevod in lektoriranje zbornika obsega 676 strani. Za ugotovitev vrednosti projekta naročnik uporablja neuradni normativ, po katerem je prevod 30% obsežnejši od izvirnika. To pa, po vlagateljevem mnenju pomeni, da besedilo, ki je podlaga za izračun vrednosti projekta, dejansko obsega 879 strani.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v Povabilu k oddaji ponudbe v 7. točki "Merila" navedel, da cena velja za obračunsko stran prevoda-1500 računalniško preštetih znakov brez presledka. Vendar pa je ta navedba, po mnenju vlagatelja, zavajajoča in nepopolna, ker govori le o številu znakov, ki predstavljajo osnovo za izračun. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik v razpisu opozoriti ponudnike na dejansko število strani, ki predstavljajo osnovo za izračun vrednosti javnega naročila.
Vlagatelj nadaljuje, da ne glede na razpisano pomanjkljivost Povabila k oddaji ponudbe izpolnjuje pogoje. Izračun pokaže, da se je naročniku pri preverjanju ponudbe primerila računska napaka. Vlagatelj je s svojo ponudbo ponudil ceno za prevod in lektoriranje v skupni višini 10.884,00 SIT (brez DDV), kar za 879 strani znese 9.567.036,00 SIT in ponudba ne presega vrednosti 10 mio SIT brez DDV, kot je določena v prvem odstavku 20. člena Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2004 in 2005. Vlagatelj še dodaja, da je rok za izdelavo prevoda (15.04.2004) nerealen glede na pritožbeni postopek in bi moral znašati vsaj 30 dni od dneva dokončnega izbora ponudnika.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov vlagatelj predlaga, da naročnik svojo odločitev spremeni in ugotovi, da vlagatelj izpolnjuje vse pogoje oddaje predmetnega javnega naročila in njegovo ponudbo sprejme, hkrati pa določi nov rok za izvršitev naročila 30 dni od dneva prejema dokončne odločbe.

Naročnik je z dopisom, z dne 25.03.2004, št. ZDP-6573/2004, vlagatelja pozval, naj skladno z 12. členom ZRPJN dopolni zahtevek za revizijo. Vlagatelj je dne 30.03.2004 takso plačal in z dopisom predložil dokazilo o vplačilu. V navedenem dopisu vlagatelj zahteva še povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini plačane takse, in sicer 100.000,00 SIT.

Naročnik je izdal sklep, št. ZDP 7849/04, z dne 13.04.2004, s katerim je ugodil zahtevku za revizijo vlagatelja in v celoti razveljavil postopek oddaje javnega naročila male vrednosti ter vlagatelju, skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločil povrniti stroške postopka v višini 100.000,00 SIT. V obrazložitvi tega sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja in navaja, da iz razpisne dokumentacije ni razvidna uporaba normativa in je navedba vlagatelja zgolj predvidevanje o možni uporabi normativov, res pa je, da je v 7. točki razpisne dokumentacije "Merila" natančno določil obseg ene strani prevoda, za katerega pričakuje ponudbo. Naročnik pritrjuje vlagatelju v tem, da je komisija pri oceni ponudb uporabila merilo, ki ni opredeljeno v razpisni dokumentaciji in opravila izračun na napačni podlagi oziroma na podlagi, ki je naročnik ni objavil v razpisni dokumentaciji. Komisija je ocenila število strani prevoda na 1000 strani in na tej podlagi opravila izračun, ki je znašal 10.884.000,00 SIT.
Prav tako naročnik ugotavlja, da je navedba vlagatelja glede roka za izdelavo prevoda, ob upoštevanju prej navedenih okoliščin utemeljena.
Na podlagi vsega naročnik navaja, da postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavlja in ga bo ponovil v okviru skupnega javnega naročila za prevajanje, skladno s določili 11. člena Uredbe o izvedbi postopkov oddaje skupnih javnih naročil za potrebe upravnih organov (Uradni list RS, št. 111/03).
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh od prejema tega sklepa sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 19.04.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj še dodaja, da je naročniku v zahtevku za revizijo predlagal, da naročnik ugotovi, da vlagatelj izpolnjuje vse pogoje tega javnega naročila in da njegovo ponudbo sprejme. Namesto tega pa naročnik z izpodbijanim sklepom brez utemeljenega razloga v celoti razveljavlja postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj meni, da je odločitev o razveljavitvi postopka nepravilna. Naročnik s svojim sklepom sam ugotavlja, da je vlagatelj izpolnil vse pogoje javnega razpisa in da je njegov zahtevek utemeljen, zato predlaga, da Državna revizijska komisija ugotovi, da vlagatelj izpolnjuje vse pogoje predmetnega javnega razpisa ter ga potrdi kot izbranega ponudnika in določi roka za izvršitev naročila 30 dni od dneva prejema končne odločbe, naročniku pa v skladu z njegovim sklepom naloži vračilo stroškov postopka.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. ZFR 40491, z dne 23.04.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-93/04-23-775, z dne 29.04.2004, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, zaprosila za Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti, ki ga ji je naročnik posredoval z dopisom, z dne 30.04.2004.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddajal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Oddaja naročila male vrednosti je način oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1)). V prvem odstavku 20. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 so določene najvišje vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko oddaja po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti in sicer različno za oddajo naročila za blago in storitve ter za oddajo naročila za gradnje. Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje.

Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen). Če naročnik notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona. Ker je v ZJN-1 za oddajo naročil male vrednosti predvidena posebna ureditev, ki iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva vseh formalnosti iz ZJN-1, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja predvsem, ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (125. člen ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa. Naročnik je dne 30.04.2004 Državni revizijski komisiji posredoval Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti, z dne 20.04.2001, s katerim je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 23.03.2004, predlagal, da naročnik "odločbo spremeni tako, da ugotovi, da vlagatelj izpolnjuje vse pogoje tega javnega naročila in njegovo ponudbo sprejme, hkrati pa določi nov rok za izvršitev naročila 30 dni od dneva prejema dokončne odločbe.". V zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 30.03.2004, pa vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija sprejme naslednji sklep: "Pritožbi se ugodi. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj izpolnjuje vse pogoje javnega naročila, št. ZDP-4639/2004, z dne 02.03.2004, zato je njegova ponudba sprejeta. Rok za izvršitev naročila je 30 dni od dneva, ko bo vlagatelj prejel dokončno odločbo.". Državna revizijska komisija ob tem poudarja, da ima zgolj kasatorična pooblastila, zato s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe ali sprejeti druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila (nima reformatoričnih pooblastil). Državna revizisjka komisija odloča o istem zahtevku za revizijo, o katerem odloča naročnik. Revizijski postopek oddaje javnega naročila namreč preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke. Odločitev o njeni izbiri pa je še vedno v rokah naročnika. Skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija naročniku poda napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen, pri čemer pa ta pooblastila ne smejo zaobiti njenih kasatoričnih pooblastil.
V predmetnem postopku revizije je naročnik s sklepom, št. ZDP 7849/04, z dne 13.04.2004, zahtevku za revizijo ugodil in v celoti razveljavil postopek oddaje javnega naročila ter vlagatelju, skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN povrnil stroške postopka v višini 100.000,00 SIT. O morebitni utemeljenosti zahtevka ("naj naročnik ugotovi, da vlagatelj izpolnjuje vse pogoje tega javnega naročila in njegovo ponudbo sprejme") naročnik sploh ni odločal.

Naročnik mora v skladu s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1 pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena in način, kot so bila opisana in ovrednotena. Naročnik tudi ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. Naročnik sicer pritrjuje navedbi vlagatelja, da je uporabil merilo, ki ni bilo opredeljeno v razpisni dokumentaciji, vendar pa je, namesto da bi odločil o zahtevku za revizijo (ponovno ocenil ponudbo vlagatelja), razveljavil celotni postopek oddaje predmetnega javnega naročila brez ustrezne utemeljitve. Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da mora merila uporabiti tako, kot je vnaprej napovedal v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da ni nedopustno, da se postopek oddaje javnega naročila konča z neizbiro ponudnika, vendar pa mora naročnik v takem primeru ravnati v skladu s kogentnimi predpisi in svojo odločitev o neizbiri ponudnika opreti na zakonsko podlago.

Državna revizijska komisija zato poudarja, da mora naročnik v primeru, ko ne opravi izbire, postopati skladno s kogentnimi določbami ZJN-1, ki natančno določajo primere, ki takšno ravnanje dopuščajo kot možno, vendar možnosti zanj omejujejo. ZJN-1 na primer tako v drugem odstavku 25. člena določa, da če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila. ZJN-1 dalje določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (76. člen ZJN-1). Prav tako zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe (in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom). Za takšne primere pa ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. 77. člen ZJN-1 med drugim določa, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh (pravilnih) ponudb (nepravilne se izločijo že na podlagi 76. člena ZJN-1) pisno utemeljiti ter posebej natančno navesti razloge za zavrnitev in o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike.

Državna revizijska komisija hkrati opozarja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Naročnik mora tako že v razpisni dokumentaciji navesti vse potrebne podatke in vključiti dokumente, ki omogočajo ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Naročnik postavi vse svoje zahteve v razpisni dokumentaciji, zato mora v njej popolno predstaviti predmet javnega naročila, da je omogočena izdelava pravilne ponudbe ter njihova primerljivost in posledično objektivno vrednotenje ponudb. Tako sme naročnik razpisno dokumentacijo spremeniti ali dopolniti le v skladu z ZJN-1 (25. člen). V nasprotnem primeru pa, če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, sme ravnati v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1.

Skladno z določilom tretjega odstavka 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija zato napotuje naročnika, da ponovno oceni, koliko pravilnih ponudb je prejel v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in naj na podlagi tega ugotovi, katera izmed pravilnih ponudb je glede na vnaprej določena merila najugodnejša ponudba. Naročnik naj pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo najprej odloči o zahtevku in odločitev (razloge) utemelji oziroma opre na veljavno zakonodajo. Odločiti pa mora tudi o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, ki jih zahteva vlagatelj.

Državna revizijska komisija dodaja, da v predmetnem revizijskem postopku ni vsebinsko presojala vlagateljevih revizijskih navedb, ob tem pa naročnika opozarja, da mora svojo odločitev o zahtevku za revizijo in (morebitni) povrnitvi stroškov sprejeti ob upoštevanju vseh vlagateljevih navedb ter napotkov, ki jih je na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN podala Državna revizijska komisija.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12.05.2004


Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- DZTPS Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Petkovškovo nabrežje 57, Ljubljana
- REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za zunanje zadeve, Diplomatski protokol, Prešernova cesta 25, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran