018-091/04 SSSV

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot poročevalke in članice Metode Hrovat kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del z zunanjo ureditvijo za prenovo objekta stare porodnišnice v Novem mestu za potrebe Upravne enote Novo mesto ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje VEGRAD d.d., Prešernova 9a, Velenje, ki ga zastopa odvetnik Emil Lipovec, Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, Servis skupnih služb Vlade, Gregorčičeva 27a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.5.2004

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.1.2004 sprejel sklep, št. 351-05-05/2004, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del z zunanjo ureditvijo za prenovo objekta stare porodnišnice v Novem mestu za potrebe Upravne enote Novo mesto, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 10-11/04, z dne 6.2.2004, pod št. objave Ob-1956/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 351-05-5/2004, z dne 3.3.2004, je razvidno, da je naročnik prejel 5 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 10.3.2004 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 351-05-05/2004, iz katerega je razvidno, da se je na podlagi prvega odstavka 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) odločil, da ga ne odda. V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da je tri ponudbe izločil zaradi nepopolne dokumentacije, preostali ponudbi, med njima tudi vlagateljeva, pa sta vsebovali vsa dokazila in izpolnjene obrazce, zahtevane v razpisni dokumentaciji, zato ju je uvrstil v nadaljnjo obravnavo. Vendar pa je naročnik pri slednjih ob pregledu predračuna ugotovil, da sta ponudnika v originalno specifikacijo vnašala količinske in kvalitetne spremembe, zaradi česar je njuni ponudbi skladno s točko 12.2. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) izločil iz nadaljnje obravnave. Naročnik še navaja, da je pri pregledu vlagateljevega predračuna ugotovil, da je le-ta v originalno specifikacijo vnašal količinske spremembe, in sicer je pri rekapitulaciji posameznih sklopov del dodatno obračunaval 3% manipulativnih stroškov.

Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 23.3.2004, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi obvestilo, z dne 10.3.2004, da se predmetno javno naročilo ne odda, in da ugotovi veljavnost (pravilno: pravilnost) vlagateljeve ponudbe ter jo izbere kot najugodnejšo. Vlagatelj navaja, da je naročnik kot sestavni del razpisne dokumentacije sestavil tudi popis del, ki ga je moral izvajalec dopolniti z zneski. V rekapitulaciji gradbenih in obrtniških del je naročnik za obrtniška dela posebej predvidel režijski pribitek v višini 3% obrtniških del in je bila cena formirana tako, da je bila izvedena rekapitulacija po enotnih cenah in količinah iz popisa, dodan režijski pribitek, odštet popust in določena končna ponudbena cena. Tak način je pri razpisih povsem običajen, navaja vlagatelj. Vlagatelj nadaljuje, da je istemu načinu sledil tudi pri rekapitulaciji strojnih instalacij, elektroinstalacij in telekomunikacij. V rekapitulacijo je vnesel podatke, izračunane na podlagi enotnih cen in količin popisa, dodal pa je enak 3% režijski pribitek, kot je veljal za obrtniška dela, saj se tudi izvajajo na enak način. Vlagatelj zatrjuje, da v svojo ponudbo ni vnašal nobenih količinskih ali kvalitetnih sprememb. V ponudbo je vnesel cene za natančno takšne količine, kot so bile določene v razpisni dokumentaciji, v ničemer pa tudi ni spreminjal ponujene kvalitete glede na pogoje razpisa. Vlagatelj je imel možnost, da režijski pribitek v višini 3% doda vsaki posamezni enotni ceni in s tem doseže končni rezultat ponudbe. Glede na to, da je naročnik pri obrtniških delih očitno želel, da je režijski pribitek pri delih, ki jih izvajajo podizvajalci, prikazan izven enotne cene, je bilo logično, da se ta način uporabi tudi pri instalacijah, ki jih ravno tako izvajajo podizvajalci. Zato je vlagatelj le na enoten način izpolnil ponudbo, s tem pa ni v ničemer spreminjal enotnih cen, niti ni spreminjal obsega ali kvalitete, še navaja vlagatelj. Vlagatelj poudarja, da je ponudil natančno tak predmet pogodbe, kot je bil razpisan, in ni ničesar dodajal ali odvzemal tako po količini kot po kakovosti. V razpisni dokumentaciji pa nikjer ni predvideno, da se zmnožku enotnih cen in količin iz popisa ne sme ničesar dodajati ali odvzemati, nasprotno, sam naročnik je glede obrtniških del predvidel režijski pribitek, pri instalacijskih delih pa ga ni prepovedal, zatrjuje vlagatelj. Naročnik je tudi dopustil, nadaljuje vlagatelj, da je končna cena drugačna od zmnožka enotnih cen in količin, saj je dopustil obračun popusta, ki se je prikazal tudi samo pri rekapitulaciji. Razpisna dokumentacija pa mora biti jasna in se v nasprotnem primeru tolmači v korist vlagatelja.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 29.3.2004, na podlagi 12. člena ZRPJN pozval, da zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse. Vlagatelj je takso v višini 200.000,00 SIT plačal dne 30.3.2004 in naročniku istega dne poslal potrdilo o plačilu.

Naročnik je s sklepom, št. 351-05-5/2004, z dne 13.4.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik citira točko 12.2. Navodil ("v originalno specifikacijo so vnešene količinske in kvalitetne spremembe") in točko 12.8. Navodil ("ponudba ne vsebuje cene oziroma cena na osnovi ponudbe ni določljiva"). Naročnik navaja, da je pri pregledu predračuna ugotovil, da je vlagatelj v originalno specifikacijo vnašal količinske in kvalitetne spremembe, zato ga je skladno s točko 12.2. in 12.8. Navodil izločil iz nadaljnje obravnave. Vlagatelj je v originalno specifikacijo vnašal količinske spremembe, in sicer je pri rekapitulaciji posameznih sklopov del dodatno obračunaval 3% manipulativnih stroškov, kar je v nasprotju s točko 12.2. in 12.8. Navodil. Naročnik je v 8. točki Navodil na str. 9 zapisal: "Ponudba mora biti izpolnjena na originalnih obrazcih prilog iz razpisne dokumentacije. Ponudnik jo mora izpolniti, podpisati in žigosati ter izpolniti obrazce predračuna v skladu z navodili.". Nadalje je naročnik v točki 8.2. Navodil (Cena) na str.10 navedel naslednje: "Cene morajo biti izražene v slovenskih tolarjih in morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene (razpisane storitve; plače in druge stroške dela / morebitno nadurno delo, dela na dan praznika ali prostega dneva/, morebitne trošarine, takse, prevoz, zavarovanje) in morebitni popusti. Ponudnik morajo v ceno vključiti tarife, vse stroške, davke, takse in ostale dajatve, ki so znani najmanj 8 dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Davek na dodano vrednost mora biti prikazan posebej, v skladu z obrazcem ponudbenega predračuna in ponudbe.". Vlagatelj bi torej moral v ceni po posameznih postavkah predračuna oziroma v skupni ponudbeni ceni upoštevati zgoraj navedena navodila iz razpisne dokumentacije in ne bi smel spreminjati vsebine predračuna, kjer je sam dodajal manipulativne stroške oziroma režijske stroške v višini 3% od vrednosti posameznega "sklopa" in 8% oziroma 10% popusta (rekapitualcija - elektroinstalacije; rekapitulacija - telekomunikacije; rekapitualcija - strojne instalacije). Vlagatelj je dodal na skupno rekapitulacijo GOI del 11% popust. Naročnik navaja, da je vlagatelj z navedenim spreminjal predloženi obrazec v razpisni dokumentaciji, kar ni dopustno. Vlagatelj ni uporabil legitimne pravice po pojasnitvi razpisne dokumentacije oziroma njenih delov skladno s 25. členom ZJN-1 in 5. točko Navodil (Pojasnila razpisne dokumentacije).
Glede trditve, da je potrebno nejasna določila razpisne dokumentacije interpretirati v korist ponudnika, naročnik ugotavlja, da trditev sicer drži, napačna pa je prva premisa vlagatelja: razpisna dokumentacija je v delih, ki se nanaša na instalacijska in obrtniška dela, jasna in nedvoumna. Naročnik ima pravico zahtevati različen način oddaje cen, če to jasno zapiše, kar je tudi storil - v enem primeru je določen element cene zanj zanimiv in ga je zato predvidel, v drugem primeru pa ga ni predvidel in je zahteval drugačen izraz cen. To ni v nasprotju z veljavno zakonodajo, predvidene postavke pa so v celoti jasne in jasno zapisane, navaja naročnik, in dodaja, da dejstvo, da je vlagatelj elemente enega dela ponudbe po analogiji prenašal na druge dele ponudbe, čeravno je bilo navodilo naročnika drugačno, ne opravičuje vlagateljevega ravnanja.
Naročnik nadaljuje, da ima pravico pregledati in ocenjevati vse ponudbe, prispele na javno naročilo, ne glede na dejstvo, da so določene ponudbe nepravilne in jih kot take izloči iz nadaljnjih postopkov. Ocena in primerjava ponudb je dolžnost naročnika, da pridobi relevantne podatke o predmetu javnega naročila in med seboj primerja konkurenčne ponudbe. Zato ima naročnik pravico pregledati vse ponudbe in svoje ugotovitve tudi relevantno zapisati. Ob pregledu ponudbe vlagatelja je naročnik ugotovil, da sta ponudnika IMOS d.d., Ljubljana, in GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE d.d., Ljubljana, ki sta bila izločena zaradi nepravilnih ponudb, izpolnila predračun skladno z navodili razpisne dokumentacije.
Ob upoštevanju določil 76. in 77. člena ZJN-1 je trditev vlagatelja, da bi moral naročnik svojo odločitev razveljaviti in izbrati vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, neutemeljena, navaja naročnik. Zavrnitve vseh ponudb, četudi so formalno pravilne, ZJN-1 ne prepoveduje. Iz določbe predmetnega člena ZJN-1 je mogoče razbrati, zatrjuje naročnik, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku oddaje javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, hkrati pa naroča naročniku, da izvede formalna ravnanja. Vsi ponudniki, ki so sodelovali v predmetnem javnem naročilu, so prejeli obrazloženo obvestilo, št. 351-05-5/2004, z dne 10.3.2004. Iz obrazloženega obvestila so nedvomno jasno razvidni razlogi za zavrnitev vseh ponudb ponudnikov skladno s 77. členom ZJN-1, zaključuje naročnik.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh po prejemu sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 16.4.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 351-05-5/2004, z dne 21.4.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Naročnik ob upoštevanju kogentnih določil ZJN-1 in v povezavi s predmetom javnega naročila v razpisni dokumentaciji postavi različne zahteve, ki se nanašajo na sposobnost ponudnika (pogoji za priznanje sposobnosti, členi 41 do 44 ZJN-1), na predmet javnega naročila (tehnični elementi javnega naročanja, členi 31 do 40 ZJN-1) ali na obličnost same ponudbe. Skupna značilnost vseh naročnikovih zahtev (pogojev za priznanje sposobnosti, tehničnih elementov javnega naročila in formalnosti glede obličnosti ponudbe) je ta, da gre za pogoje za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, elemente torej, ki morajo biti v ponudbi v celoti izpolnjeni tako, kot so predvideni v razpisni dokumentaciji, in so (nasprotno od meril) izključne narave (10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Ti elementi so prag, ki ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh uvrsti v postopek ocenjevanja. Če ponudba oz. ponudnik ne izpolnjujeta katere od naročnikovih zahtev, določene v razpisni dokumentaciji, je taka ponudba v skladu s 13. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna, naročnik pa jo je v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti.

Medtem ko se pogoji za priznanje sposobnosti nanašajo na statusno, finančno, tehnično in kadrovsko usposobljenost ponudnika, tehnični elementi pa na predmet javnega naročila, se formalne zahteve nanašajo na obliko predložitve dokumentov oz. na način izpolnjevanja listin, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo in s katerimi ponudniki dokazujejo izpolnjevanje zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji. Prav pri vprašanju obličnosti ponudbe pride do izraza formalnost in strogost postopka oddaje javnega naročila, saj je le na ta način omogočeno enakopravno obravnavanje vseh ponudb, ki je določeno v 7. členu ZJN-1. V primeru namreč, ko ponudniki posameznih dokumentov ponudbene dokumentacije ne izpolnijo in predložijo na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, prihaja med njimi do formalnih razlik, ki vplivajo na vsebino ponudbenih dokumentov, s tem pa tudi na zmožnost njihove medsebojne primerljivosti. Naročnik lahko medsebojno primerja le tiste ponudbe, ki vsebujejo na enak (v razpisni dokumentaciji določen) način izpolnjene ponudbene dokumente. V nasprotnem primeru je medsebojna primerljivost ponudb otežena oz. onemogočena, zaradi česar je posledično onemogočeno tudi ugotavljanje, katera ponudba je v primerjavi z ostalimi najugodnejša.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila so morali ponudniki v obrazcu predračuna, popisu del, kjer je naročnik po posameznih postavkah naštel dela in material ter enote in količine, navesti ceno za vsako enoto posamezne postavke in jo preračunati glede na v popisu del predvidene količine. Naročnik je popis del, ki so potrebna za izvedbo predmetnega javnega naročila, razdelil na 5 skupin (ki so se sicer oddajali kot enotno javno naročilo), in sicer na gradbeno-obrtniška dela, zunanjo ureditev, strojne instalacije, univerzalno ožičenje (telekomunikacije) in elektroinstalacije - jaki tok. Vsako posamezno skupino je naročnik razdelil na podskupine, v katerih je po posameznih postavkah specificiral dela, ki so potrebna za izvedbo podskupine, ter material, ki bo pri tem uporabljen. V obrazcu G (Obrazec predračuna) Navodil je naročnik določil, da morajo ponudniki vnesti ceno oziroma ponudbeno vrednost brez DDV za posamezno postavko v predračunu, ki je količinsko navedena.

Za vsako posamezno skupino je naročnik predvidel tudi izpolnitev posebnega obrazca rekapitulacije, v katerem so bile naštete posamezne podskupine določene skupine. V obrazce rekapitulacij so morali ponudniki vpisati cene za vsako navedeno podskupino posamezne skupine ter jih sešteti in seštevek vpisati na zato predvideni prostor v obrazcu rekapitulacij. Medtem ko je naročnik v obrazcu "rekapitulacija gradbenih in obrtniških del" predvidel, da ponudniki pri obrtniških delih posebej izkažejo postavko režijskega pribitka v višini 3%, v ostalih obrazcih rekapitulacij ni predvidel nobenih drugih posebnih postavk, pač pa je predvidel le, da ponudnik navede cene iz popisa del za posamezne podskupine, jih sešteje in tako prikaže skupno ponudbeno vrednost za vsako skupino. V obrazcu skupne rekapitulacije predračuna (stran 49) je naročnik naštel posamezne skupine, za katere so morali ponudniki na za to določeni prostor vpisati ponudbene vrednosti, pod naštetimi skupinami pa je naročnik potegnil črto in predvidel izpolnitev treh postavk: skupna ponudbena vrednost za vse skupine, 20% DDV ter skupna ponudbena vrednost za vse skupine z 20% DDV.

Iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj v popisu del navedel cene za vse naštete postavke. V obrazcu "rekapitulacija gradbenih in obrtniških del" je vlagatelj seštel cene za posamezne postavke in navedel skupne cene za vsako podskupino gradbenih in obrtniških del. Le-te je vlagatelj seštel, dodal (kot je bilo to v tem obrazcu predvideno) 3% režijski pribitek na obrtniška dela ter na ta način prikazal skupno ponudbeno vrednost gradbenih in obrtniških del. Pod seštevek te skupne ponudbene vrednosti pa je vlagatelj vpisal novo postavko, ki v obrazcu "rekapitulacija gradbenih in obrtniških del" ni bila predvidena, in sicer popust v višini 8%, z upoštevanjem katerega je nato določil novo skupno ponudbeno vrednost za skupino gradbenih in obrtniških del. Na enak način je vlagatelj izpolnil tudi obrazec "rekapitulacija - zunanja ureditev", v katerem je navedel cene za posamezne podskupine in jih seštel, pod seštevkom pa je zopet dodal postavko popusta, ki v obrazcu ni bila predvidena, in tako določil skupno ponudbeno vrednost za skupino zunanje ureditve. V obrazec "rekapitulacija strojne instalacije" je vlagatelj pod seštevkom cen za posamezne podskupine dodal dve novi postavki, ki v obrazcu nista bili predvideni, in sicer najprej 3% manipulativnih stroškov, potem pa še popust v višini 10%, na podlagi teh dodanih postavk pa je izračunal skupno ponudbeno vrednost za skupino strojnih instalacij. Na enak način (z navedbo in obračunom postavk "manipulativni stroški" (3%) in "popust" (10%), ki v obrazcih nista bili predvideni) je vlagatelj izpolnil tudi obrazca "rekapitulacija telekomunikacij" in "rekapitulacija - elektroinstalacije" in tako določil skupno ponudbeno vrednost za skupino telekomunikacij in elektroinstalacij. Na ta način navedene skupne ponudbene vrednosti za posamezne skupine je vlagatelj nato vpisal v skupno rekapitulacijo predračuna (stran 49), jih seštel, nato pa je na ta seštevek zopet obračunal postavko, ki v obrazcu ni bila predvidena, in sicer popust v višini 11%, na podlagi katerega je izračunal skupno ponudbeno vrednost za celotno predmetno javno naročilo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je na podlagi tako izpolnjenih obrazcev rekapitulacij predračuna vlagateljevo ponudbo mogoče šteti kot pravilno.

Naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 10.3.2004, navaja, da je vlagatelj z dodatnim obračunavanjem manipulativnih stroškov vnašal količinske spremembe, zaradi česar je njegovo ponudbo izločil v skladu s točko 12.2. Navodil. V sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo (dokument z dne 13.4.2004), pa naročnik navaja, da je vlagateljevo ponudbo zaradi količinskih in kvalitetnih sprememb izločil na podlagi točke 12.2. in 12.8. Navodil ter na podlagi točke 8.1. oz. 8.2. Navodil, v skladu s katerima vlagatelj ne bi smel spreminjati vsebine predračuna, kjer je sam dodajal manipulativne oz. režijske stroške ter popuste.

V 12. točki Navodil je naročnik navedel, da bo izločil kot nepravilne vse tiste ponudbe, pri katerih bo ugotovil katerokoli v točki 12. Navodil našteto pomanjkljivost. V točki 12.2. Navodil je naročnik zapisal: "v originalno specifikacijo so vnešene količinske in kvalitetne spremembe", v točki 12.8. pa: "ponudba ne vsebuje cene oziroma cena na osnovi ponudbe ni določljiva". V točki 8.2. Navodil je naročnik zahteval: "Cene morajo biti izražene v slovenskih tolarjih in morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene (razpisane storitve; plače in druge stroške dela / morebitno nadurno delo, dela na dan praznika ali prostega dneva/, morebitne trošarine, takse, prevoz, zavarovanje) in morebitni popusti. Ponudnik morajo v ceno vključiti tarife, vse stroške, davke, takse in ostale dajatve, ki so znani najmanj 8 dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Davek na dodano vrednost mora biti prikazan posebej, v skladu z obrazcem ponudbenega predračuna in ponudbe.".

Ob zgoraj ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče slediti naročniku, ki zatrjuje, da je vlagatelj z dodatnim obračunavanjem manipulativnih stroškov in popustov v ponudbo vnašal količinske in kvalitetne spremembe, zaradi česar naj bi bila njegova ponudba nepravilna z vidika točke 12.2. Navodil. Vlagatelj namreč z dodatnim obračunavanjem manipulativnih stroškov in popustov v obrazcih rekapitulacij v ničemer ni spreminjal količin v popisu del navedenih postavk, niti ni vnašal kvalitetnih sprememb, ki bi se nanašale na zahtevane materiale ali način izvedbe posameznih del.

Pač pa je mogoče ugotoviti, da vlagateljev način izpolnitve obrazcev rekapitulacij ni skladen s točko 8. Navodil. Točka 8.1. Navodil je določala, da se ponudba sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in da mora biti ponudba podana na originalnih obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije, pri čemer mora ponudnik izpolniti, podpisati in žigosati obrazce predračuna v skladu z navodili. Točka 8.2. Navodil pa je izrecno določala, da morajo cene vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene: vse stroške dela, trošarine, takse, prevoz, zavarovanje in morebitne popuste. Zahteva, da morajo cene vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene (da morajo torej ponudniki vse kalkulativne elemente, ki vplivajo na oblikovanje cene, vključiti v ponudbene cene in jih ne prikazovati posebej), ne velja le za končno ponudbeno ceno, pač pa (tako glede na gramatikalno kot tudi glede na namensko razlago točke 8.2. Navodil) za vse cene posameznih postavk v popisu del. Zahteva iz točke 8.2. Navodil se namreč nanaša na (vse) cene, in ne le na končno ponudbeno ceno. Poleg tega vlagateljev način izpolnjevanja rekapitulacij ponudbenega predračuna, kjer cene po posameznih postavkah iz popisa del ne vključujejo vseh morebitnih stroškov ali popustov, pač pa so le-ti obračunani oz. dodani šele v skupnih vrednostih, navedenih v obrazcih rekapitulacij, pomeni, da cene, ki jih je vlagatelj navedel za posamezne postavke v popisih del, niso prave cene, na podlagi katerih je mogoče obračunati posamezne faze del, pač pa bi jih moral naročnik šele preračunati ob upoštevanju v rekapitulacijah navedenih manipulativnih stroškov in različnih stopenj popustov. To je še zlasti pomembno zato, ker se predmetno javno naročilo ne oddaja "na ključ", temveč bo naročnik pogodbeno vrednost "plačeval po, s strani gradbenega nadzora potrjenih začasnih mesečnih situacijah in končni situaciji, ki bodo sestavljene na podlagi potrjenega dokumenta o dejansko izvršenih količinah - knjige obračunskih izmer, izvršenih do 20. dne v obračunskem mesecu, in enotnih cen iz pogodbenega predračuna" (4. člen vzorca pogodbe).

Hkrati pa vlagateljev način izpolnjevanja rekapitulacij ponudbenega predračuna tudi ne omogoča medsebojne primerljivosti ponudb po posameznih postavkah iz popisa del, saj, kot je bilo že ugotovljeno, cene posameznih postavk, kot jih je vlagatelj navedel v popisu del, niso končne cene, pač pa bi bilo treba njihovo pravo vrednost ugotavljati naknadno ob upoštevanju v rekapitulacijah obračunanih dodatnih manipulativnih stroškov in odbitkov popustov. Ob tem velja pripomniti, da je vlagatelj v posameznih skupinah obračunaval različne stopnje popustov, da je manipulativne stroške obračunal le v določenih skupinah in da je na končni seštevek cen vseh skupin obračunal še dodatni popust. To pomeni, da bi moral naročnik pri vsaki posamezni postavki upoštevati različne stopnje popustov in/ali manipulativnih stroškov, pri čemer obstaja tudi nevarnost različnega zaporedja obračunavanja teh postavk, s čimer se povečuje nevarnost nepravilnega izračuna cen, kar ne le onemogoča medsebojno primerljivost ponudb v fazi ocenjevanja in vrednotenja ponudb, pač pa tudi povečuje možnost sporov v izvedbeni fazi predmetnega javnega naročila. Posledično vlagateljev način izpolnjevanja ponudbenih predračunov oz. rekapitulacij tudi pomeni, da vlagateljeve cene po posameznih postavkah niso določene oz. določljive, kot to izrecno zahteva točka 12.8. Navodil.

Glede na vse navedeno gre tako ugotoviti, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahtev iz točke 8.1., 8.2. in 12.8. Navodil, zaradi česar v skladu s 13. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ni mogoče šteti, da je pravilna. Ob tem velja pripomniti, da je vlagatelj očitno opazil razlike v posameznih postavkah obrazcev rekapitulacij iz razpisne dokumentacije, saj je v zahtevku za revizijo navedel, da je naročnik v rekapitulaciji gradbenih in obrtniških del za obrtniška dela posebej predvidel režijski pribitek v višini 3% obrtniških del, zato je istemu načinu sledil tudi pri rekapitulaciji strojnih instalacij, elektroinstalacij in telekomunikacij. Vendar pa bi moral vlagatelj v primeru, da je imel zaradi teh razlik dvome glede izpolnjevanja obrazcev rekapitulacij, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 oz. 5. točko Navodil od naročnika zahtevati dodatna pojasnila, česar pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni storil.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo (dokument z dne 13.4.2004) tudi navaja, da zavrnitve vseh ponudb, četudi so formalno pravilne, ZJN-1 ne prepoveduje, in da so iz obrazloženega obvestila jasno navedeni razlogi za zavrnitev vseh ponudb ponudnikov skladno s 77. členom ZJN-1. V zvezi s tem gre naročnika opozoriti na razlikovanje med položajem, ko naročnik ne izbere najugodnejšega ponudnika, ker ni prejel nobene pravilne ponudbe (prvi odstavek 76. člena ZJN-1), in položajem, ko naročnik zavrne vse ponudbe kljub formalno uspešno izvedenemu postopku (77. člen ZJN-1). Iz obvestila o oddaji naročila, z dne 10.3.2004, je namreč razvidno, da naročnik ni prejel nobene pravilne ponudbe, zaradi česar tudi ni mogel izbrati najugodnejšega ponudnika in javnega naročila ni oddal. Tako ugotovljeno dejansko stanje gre subsumirati pod prvi oz. drugi odstavek 76. člena ZJN-1, ne pa pod 77. člen ZJN-1, ki v primeru zavrnitve vseh ponudb kljub formalno uspešno izvedenemu postopku od naročnika zahteva drugačna dolžnostna ravnanja.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 17.5.2004


Predsednica senata
mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, Servis skupnih služb Vlade, Gregorčičeva 27a, Ljubljana
- Odvetnik Emil Lipovec, Tivolska 48, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran