018-085/04 Elektro Primorska d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot predsednice senata, članice mag. Marije Bezovšek kot poročevalke senata in člana dr. Aleksija Mužine kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme za distribucijski center vodenja Nova Gorica, Erjavčeva 22 in na podlagi pritožbe podjetja ENSICO d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Katarina Benedik, Trstenjakova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO PRIMORSKA, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.4.2004

odločila:

1. Pritožba vlagatelja, z dne 16.4.2004, se v delu, ki ga je šteti kot pritožbo zoper sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 7.4.2004, zavrne kot neutemeljena.
2. Pritožba vlagatelja, z dne 16.4.2004, se v delu, ki ga je šteti kot dopolnitev zahtevka za revizijo, zavrže.
3. Vlagatelj je dolžan plačati naročniku stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 402.600,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne kot neutemeljena.
4. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.7.2003 sprejel sklep, št. 6024/03, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 80-81/03, z dne 18.8.2003, pod št. objave Ob-100320. V Uradnem listu RS, št. 23/2004, z dne 12.3.2004, je naročnik objavil popravek javnega razpisa, v katerem je navedel nov rok za predložitev ponudb (24.3.2004 do 12. ure) ter nov datum in uro javnega odpiranja ponudb (24.3.2004 ob 13. uri).

Vlagatelj je dne 22.3.2004, dva dni pred iztekom roka za predložitev ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik ugotovi, da so zahtevana strokovna priporočila (reference) v okviru ponudbe za predmetno javno naročilo v nasprotju z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) ter naj celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila in izpodbijane zahteve za strokovna priporočila (reference) razveljavi, razpisno dokumentacijo oziroma reference pa uskladi z določili ZJN-1 ter ponovi celoten postopek. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da so zaradi zahtevanih strokovnih priporočil njegove možnosti znatno okrnjene in to v nasprotju z zakonom, saj mu zahtevana strokovna priporočila (reference) ne omogočajo enakopravnega nastopa oziroma enakopravne obravnave njegove ponudbe.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (Splošni razpisni pogoji, poglavje B na strani 29, Izjava o dobavi programske in strojne opreme) zahteval ponudnikovo potrdilo, da v okviru posamezne pogodbe vgrajena oprema uspešno obratuje in da ima vgrajene in operativne funkcije za plinovodno in vodovodno omrežje, sistem mestnega ogrevanja, mestno deponijo odpadkov in okoljske meritve. Predmet javnega naročila je distribucijski center vodenja, že iz samega imena naročnika, naslova javnega naročila in vsebine razpisne dokumentacije pa nedvoumno izhaja, zatrjuje vlagatelj, da ne naročnik ne javno naročilo nista povezana s plinovodnim omrežjem, vodovodnim omrežjem, sistemom mestnega ogrevanja, mestne deponije odpadkov ali okoljskih meritev, temveč zgolj z distribucijo električne energije, zaradi česar je zahteva po tovrstnem potrdilu nezakonita in v nasprotju z ZJN-1 (drugi odstavek 43. člena). Tako ravnanje naročnika je nedopustno in je namenjeno izigravanju določb postopka javnega naročanja, zato je treba razpisno dokumentacijo uskladiti s kogentnimi predpisi, še navaja vlagatelj.
Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, in sicer 2000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 2% (4.400,00 SIT) materialnih stroškov, 20% DDV ter takso v višini 100.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija je na podlagi naročnikovega predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN (dokument z dne 26.3.2004) izdala sklep, št. 018-71/04-23-599, z dne 31.3.2004, s katerim je predlogu naročnika ugodila in odločila, da vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 22.3.2004, v predmetnem revizijskem postopku ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika.

Naročnik je s sklepom, z dne 7.4.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je pri presoji revizijskega zahtevka ugotoviti, da je naročnik oz. Državna revizijska komisija o stvari že pravnomočno razsodila (res iudicata). Ob smiselni uporabi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in 96/2002; v nadaljevanju: ZPP) mora naročnik zavreči revizijski zahtevek, če ugotovi, da je stvar že pravnomočno razsojena, navaja naročnik. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj v točki 2 zahtevka za revizijo, z dne 19.9.2003, že ugovarjal omenjeni izjavi, saj je zapisal: "Nezakonitost razpisne dokumentacije - Naročnik prilagaja pogoje za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti določenemu ponudniku ("Izjava o dobavi programske in strojne opreme v multiutility okolju, ki uspešno obratuje")", ter nadalje: "V prilogi 1 10 naročnik zahteva, da so v "multiutility" okolju vgrajene in da uspešno obratujejo operativne funkcije za plinovodno omrežje, vodovodno omrežje, sistem mestnega ogrevanja, mestno deponijo odpadkov ali okoljske meritve". Naročnik navaja, da se je Državna revizijska komisija o omenjeni kršitvi izrekla v sklepu, št. 018-243/03-23-58/04, kjer je v drugem odstavku na strani 15 med drugim zapisala: "Državna revizijska komisija je pri presoji obravnavanega pogoja sledila izvedencu in ugotovila, da zahteve po predložitvi referenc z multiutility področja, določene v 8. alinei poglavja A točke 9.1 Navodil ponudnikom, ni mogoče šteti kot diskriminatorne in nepovezane s predmetom javnega naročila.". Kot je razvidno iz 3. strani vlagateljevega zahtevka za revizijo ta ugotavlja, da omenjena zahteva po referenci ni v povezavi s predmetom javnega naročila, navaja naročnik.
Naročnik ugotavlja, da o predmetni zadevi ne more odločiti niti pritrdilno niti negativno, saj bi s tem zanikal odločitev Državne revizijske komisije, glede na 15. alineo prvega odstavka 131. člena ZJN-1 pa bi z odločitvijo, ki bi nasprotovala sklepu Državne revizijske komisije, storil prekršek. Naročnik zato predlaga, da Državna revizijska komisija potrdi njegovo zavrženje zahtevka za revizijo, poleg tega pa bi ponovno vsebinsko odločanje pomenilo postavitev novega izvedenca ter s tem nepotrebno podaljšanje postopka.
Ne glede na to pa naročnik iz previdnosti ugovarja zahtevku za revizijo tudi z vidika kršitve načela hitrosti iz ZRPJN ter načela prepovedi zlorabe pravic iz ZPP. Naročnik zatrjuje, da je bil vlagatelj najkasneje dne 19.9.2003 v celoti seznanjen z vsebino razpisne dokumentacije, ki se razen v rokih oddaje in odpiranja ponudb ni spremenila, zato bi moral v skladu z načelom hitrosti iz 2. alinee prvega odstavka 3. člena ZRPJN, če je menil, da je predmetni zahtevek za revizijo nekaj drugega kot je ugovarjal v prvem zahtevku za revizijo, tudi to navesti že v prvem zahtevku za revizijo, pa tega ni storil, saj iz njegovih dejanj izhaja, da ima namen zavlačevati postopek in zlorabljati pravice, navaja naročnik. Naročnik meni, da vlagatelj ne more vložiti dveh zahtevkov za revizijo zaradi dveh, četudi različnih kršitev, če mu je bila ali bi mu morala biti druga kršitev znana že ob vložitvi prvega zahtevka, pa temu ni ugovarjal že v prvem zahtevku z namenom zavlačevati postopek. Naročnik tudi predlaga, da Državna revizijska komisija s sklepom ugotovi, da vlagatelj oz. njegov pooblaščenec zlorabljata pravice, ki jih daje zakon v postopku, ter jima v skladu z 11. členom ZPP naloži ustrezno kazen.
Naročnik zahteva povrnitev stroškov zastopanja ter priprave odgovora na zahtevek za revizijo po tarifi v višini 2000 točk ter DDV in 3% materialnih stroškov.

Zoper sklep, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo, je vlagatelj vložil pritožbo, z dne 16.4.2004, v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi, sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo razveljavi in naročniku naloži, da mora o zahtevku za revizijo odločiti vsebinsko. Vlagatelj v pritožbi navaja, da se naročnik v svoji obrazložitvi ne opredeljuje do vlagateljevih navedb in nikjer argumentirano ne zanika vlagateljevih navedb o nepovezanosti omenjene zahtevane izjave oz. potrdila s predmetom javnega naročila. Naročnik navaja le, da naj bi on oz. Državna revizijska komisija o zadevi že pravnomočno razsodila in da naj bi bil zato omenjeni zahtevek brezpredmeten. Ta trditev naročnika ne drži, zatrjuje vlagatelj, ker je Državna revizijska komisija v omenjenem sklepu razsojala o 8. alinei poglavja A točke 9.1 Navodil ponudnikom in ne o poglavju B na strani 29 - Izjava o dobavi programske in strojne opreme, ki je predmet tokratnega zahtevka za revizijo. Vlagatelj dodaja, da se je Državna revizijska komisija odločila o 8. alinei poglavja A točke 9.1 Navodil ponudnikom, tako kot je navedeno v sklepu, na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca, ki je kot multiutility funkciji navajal ovrednotenje odjema in ovrednotenje prevzema, za katere vlagatelj ni nikoli trdil, da sta multiutility funkciji, niti ju kot taki ni navajal sam naročnik. Izvedenec je funkciji povezal s trgovanjem z električno energijo in iz tega izpeljal napačen sklep. Nikakor pa se izvedenec ni opredelil do opravljanja multiutility funkcij v smislu, da bi elektrodistributer opravljal tudi komunalne dejavnosti, navaja vlagatelj. Do tega dela zahtevka se Državna revizijska komisija zato po mnenju vlagatelja še ni opredelila in o njem ni bilo razsojeno.
V nadaljevanju vlagatelj dodatno navaja, da so od 18.8.2003, ko je bilo predmetno javno naročilo objavljeno v Uradnem listu RS, nastopile nove okoliščine v zvezi z organiziranostjo elektro distribucijskih podjetij v Republiki Sloveniji, ki bodo vplivale na položaj naročnika in jih mora naročnik zaradi spoštovanja načela gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev upoštevati. Vlagatelj navaja, da so v postopku sprejemanja spremembe in dopolnitve energetskega zakona in da naj bi na tem področju prišlo do večjih sprememb pri organiziranosti elektro distribucijskih podjetij, zaradi katerih se naročnik ne bo mogel ukvarjati z dejavnostmi, za katere zahteva omenjeno izjavo.
Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovo navedbo, da zlorablja pravice in zavlačuje postopek, ter meni, da glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN njegov zahtevek za revizijo ni prepozen. Vlagatelj v nadaljevanju povzema potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter navaja, da njegov namen ni zavlačevati postopka, ima pa tudi resen namen predložiti ponudbo.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, in sicer 1000 točk za izjavo o nadaljevanju postopka ter 20% DDV na to postavko.

Po pregledu predložene dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 22.3.2004, zavrgel ob smiselni uporabi prvega odstavka 274. člena ZPP, ki med drugim določa, da predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da je stvar pravnomočno razsojena. Peti odstavek 3. člena ZRPJN določa, da se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. To za revizijski postopek pomeni, da zahtevek za revizijo, ki ga v istem postopku oddaje javnega naročila vloži ista oseba in ki vsebuje identičen "tožbeni predlog", opirajoč se na isto dejansko podlago, kot ga je vseboval predhodno vloženi zahtevek za revizijo, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ni dopusten in ga je treba, smiselno upoštevajoč določbo prvega odstavka 274. člena ZPP, zavreči.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, z dne 19.9.2003, predlagal, da se ugotovi, da je razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo v nasprotju z določili ZJN-1 ter da se celoten postopek oddaje javnega naročila in razpisno dokumentacijo razveljavi in naročniku naloži, da razpisno dokumentacijo uskladi z določili ZJN-1 ter ponovno izvede postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Svoj "tožbeni predlog" je v 2. točki zahtevka za revizijo med drugim oprl na zatrjevanje o nezakonitosti razpisne dokumentacije, ki naj bi bila v tem, da naročnik prilagaja pogoje za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti določenemu ponudniku. Vlagatelj je tako navedel, da naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 9.1 Navodil ponudnikom, 8. alinea poglavja A) zahteva, da ponudnik s podpisanimi in žigosanimi obrazci izkaže, da sta bila v "multiutility" okolju s ponujeno aplikacijsko programsko opremo uspešno izvedena in zaključena od vključno leta 1999 pa do danes najmanj 2 primerljiva sistema, pri čemer mora vsak poleg SCADA funkcionalnosti vsebovati še najmanj 4 DMS aplikacijske funkcije in eno od ostalih utility funkcij, razvidno iz priloge 10. V prilogi 10 pa naročnik zahteva, da so v "multiutility" okolju vgrajene in da uspešno obratujejo operativne funkcije za plinovodno omrežje, vodovodno omrežje, sistem mestnega ogrevanja, mestno deponijo odpadkov ali okoljske meritve. Po mnenju vlagatelja je naročnik s tem pogojem omejil konkurenco med ponudniki, zaradi česar naj bi bil ta pogoj v nasprotju s 5. členom ZJN-1 in ni v sorazmerju s ciljem izvedbe javnega naročila, saj "multiutility funkcionalnost" nikjer drugje v razpisni dokumentaciji ni niti omenjena, hkrati pa izpolnjevanje tega pogoja v ničemer ne prispeva k dokazovanju, da je ponudnik predmetno javno naročilo sposoben izvesti.

Vlagatelj v predmetnem zahtevku za revizijo, z dne 22.3.2004, predlaga, da se ugotovi, da so zahtevana strokovna priporočila (reference) v okviru ponudbe za predmetno javno naročilo v nasprotju z določili ZJN-1 ter naj se celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila in izpodbijane zahteve za strokovna priporočila (reference) razveljavi, razpisno dokumentacijo oziroma reference pa uskladi z določili ZJN-1 ter ponovi celoten postopek. Svoj predlog pa vlagatelj v predmetnem zahtevku za revizijo utemeljuje s tem, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (Splošni razpisni pogoji, poglavje B na strani 29, Izjava o dobavi programske in strojne opreme) zahteval ponudnikovo potrdilo, da v okviru posamezne pogodbe vgrajena oprema uspešno obratuje in da ima vgrajene in operativne funkcije za plinovodno in vodovodno omrežje, sistem mestnega ogrevanja, mestno deponijo odpadkov in okoljske meritve, pri čemer že iz samega imena naročnika, naslova javnega naročila in vsebine razpisne dokumentacije nedvoumno izhaja, da ne naročnik ne javno naročilo nista povezana s plinovodnim omrežjem, vodovodnim omrežjem, sistemom mestnega ogrevanja, mestne deponije odpadkov ali okoljskih meritev, temveč zgolj z distribucijo električne energije, zaradi česar je zahteva po tovrstnem potrdilu nezakonita in v nasprotju z ZJN-1.

Vlagatelj v pritožbi navaja, da je Državna revizijska komisija razsojala le o 8. alinei poglavja A točke 9.1 Navodil ponudnikom, ne pa tudi o poglavju B na strani 29 - Izjava o dobavi programske in strojne opreme, ki naj bi bila predmet tokratnega zahtevka za revizijo. Tudi izvedenec se po vlagateljevem mnenju ni opredelil do opravljanja multiutility funkcij v smislu, da bi elektrodistributer opravljal tudi komunalne dejavnosti, kar naj bi pomenilo, da se Državna revizijska komisija do tega dela zahtevka še ni opredelila in o njem ni bilo razsojeno.

Državna revizijska komisija je o vlagateljevem zahtevku za revizijo, z dne 19.9.2003, odločila s sklepom, št. 018-243/03-23-58/04, z dne 9.1.2004, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa pa je med drugim zapisala: "Državna revizijska komisija je pri presoji obravnavanega pogoja sledila izvedencu in ugotovila, da zahteve po predložitvi referenc z multiutility področja, določene v 8. alinei poglavja A točke 9.1 Navodil ponudnikom, ni mogoče šteti kot diskriminatorne in nepovezane s predmetom javnega naročila.". Kot je razvidno iz citiranega dela obrazložitve, je Državna revizijska komisija odločala o zakonitosti naročnikovega pogoja, določenega v 8. alinei poglavja A točke 9.1 Navodil ponudnikom, ki od ponudnikov zahteva predložitev "Izjave o dobavi programske in strojne opreme v multiutility okolju, ki uspešno obratuje", iz katere mora biti med drugim razvidno, da ponujeni sistem vsebuje eno od utility funkcij, razvidno iz priloge 10. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da take zahteve ni mogoče šteti kot diskriminatorne in nepovezane s predmetom javnega naročila. Ker je "Izjava o dobavi programske in strojne opreme v multiutility okolju, ki uspešno obratuje" (poglavje B na strani 29), za katero vlagatelj zatrjuje, da je predmet tokratnega zahtevka za revizijo, le način izpolnjevanja zahteve iz 8. alinee poglavja A točke 9.1 Navodil ponudnikom, ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam v pritožbi, da Državna revizijska komisija o tej izjavi še ni odločala. Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnikova zahteve po predložitvi referenc z multiutility področja ni mogoče obravnavati kot diskriminatorne in nepovezane s predmetom javnega naročila, kar se nanaša tako na samo zahtevo, določeno v 8. alinei poglavja A točke 9.1 Navodil ponudnikom, kot tudi na način njenega dokazovanja, določen v poglavju B na strani 29 razpisne dokumentacije.

Glede vprašanja, ali sta Državna revizijska komisija oz. izvedenec že obravnavala vlagateljeve navedbe iz predmetnega zahtevka za revizijo, je podal mnenje tudi izvedenec prof. dr. Ferdinand Gubina, ki je v pojasnilu (dokument z dne 20.4.2004) zapisal, da je v predzadnji alinei točke 2 "Odgovora na pojasnila ...", z dne 18.12.2003, z omembo komunalnih dejavnosti povedal stališče o multiutily funkcijah centra vodenja, ki naj jih ponudniki ponudijo. Stališče o multiutility funkcijah je izvedenec obdelal tudi v 8 alineji 2. točke "Odgovora na pojasnila ...", z dne 18.12.2003. Izvedenec tudi ugotavlja, da je "Izjava o dobavi programske in strojne opreme" v poglavju B na str. 29 sestavni del 8 alinee poglavja A, tč. 9.1 Navodil ponudnikom in predstavlja dokazilo za izpolnjevanje pogojev iz 8 alinee.

Glede na vse navedeno gre ugotoviti, da je Državna revizijska komisija o navedbah, ki jih vsebuje vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 22.3.2004, že odločala s sklepom, št. 018-243/03-23-58/04, z dne 9.1.2004, ki ga je izdala na podlagi vlagateljevega zahtevka, z dne 19.9.2003. Zato je bilo treba predmetni zahtevek za revizijo, z dne 22.3.2004, ki vsebuje identični "tožbeni predlog", ki se opira na isto dejansko podlago, na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavreči. To pomeni, da naročniku ni mogoče očitati, da je zahtevek za revizijo zavrgel v nasprotju z določili ZRPJN in ZPP, zaradi česar je treba pritožbo vlagatelja v skladu z drugo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.

Naročnik je že v predlogu za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti po drugem odstavku 11. člena ZRPJN (dokument z dne 26.3.2004) ter v sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, Državni revizijski komisiji predlagal, naj vlagatelja v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZPP kaznuje zaradi zlorabe procesnih pravic. Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da pomeni ukrep po 11. členu ZPP ukrep procesnega vodstva postopka, ki je pridržan izključno sodišču (oz. smiselno Državni revizijski komisiji). Takšen ukrep lahko Državna revizijska komisija izreče le po uradni dolžnosti, česar pa v tem postopku ni storila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbi, z dne 16.4.2004, dodatno navedel, da so po objavi predmetnega javnega naročila nastale nove okoliščine v zvezi z organiziranostjo elektrodistribucijskih podjetij in da se naročnik glede na spremembe energetskega zakona ne bo mogel ukvarjati z dejavnostmi, za katere od ponudnikov terja izjavo. Glede teh vlagateljevih navedb Državna revizijska komisija poudarja, da je v predmetnem postopku s pritožbo njena presoja omejena na vprašanje pravilnosti naročnikovega procesnega postopanja z zahtevkom za revizijo. Pri presoji vprašanja, ali je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo pravilno zavrgel ali pa bi moral v skladu s 16. členom ZRPJN o njemu vsebinsko odločiti, Državna revizijska komisija zato ne more upoštevati novih dejstev, ki se nanašajo na utemeljevanje zahtevka za revizijo, saj bi ta dejstva lahko presojala le znotraj vsebinskega odločanja o zahtevku za revizijo, ne pa v postopku s pritožbo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Naročnik je v predlogu, s katerim je Državni revizijski komisiji predlagal izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zahteval povrnitev stroškov postopka, in sicer stroške za objavo v Uradnem listu RS v višini 6.210,00 SIT, stroške priprave vloge v višini 1000 odvetniških točk, materialne stroške v višini 2% ter 20% DDV. V sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, pa naročnik zahteva še povrnitev stroškov zastopanja ter priprave odgovora na zahtevek za revizijo po tarifi v višini 2000 točk ter DDV in 3% materialnih stroškov.

Ker ZRPJN v 22. členu govori le o stroških revizijskega postopka, povezanih z zahtevkom za revizijo, ki se priznavajo glede na utemeljenost le-tega, se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP. Prvi odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo zavrnila, je naročniku na podlagi Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03) priznala potrebne stroške, ki so nastali med postopkom, in sicer 1000 odvetniških točk za sestavo predloga po drugem odstavku 11. člena ZRPJN (110.000,00 SIT), 20% DDV (22.000,00 SIT) ter 2% materialnih stroškov (2.640,00 SIT). Za sestavo sklepa, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, pa je Državna revizijska komisija naročniku priznala 2000 točk (220.000,00 SIT), 20% DDV (44.000,00 SIT) ter materialne stroške v višini 2% od 1000 točk (2.640,00 SIT) in 1% od presežka nad 1000 točk (1.320,00 SIT). Skupaj mora torej vlagatelj naročniku povrniti 402.600,00 SIT. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne kot neutemeljena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in pritožbi zahteval povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija pritožbo zavrnila, je bilo potrebno v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.4.2004


Predsednica senata:
mag. Marija Bukovec Marovt, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Odvetnica Milena Sevnik Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana
- Odvetnica Katarina Benedik, Trstenjakova 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran