018-084/04 MšZš
Številka: 018-84/04-24-782Datum sprejema: 29. 4. 2004
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka "javnega državnega anonimnega enostopenjskega natečaja za idejno arhitekturno rešitev prostora Rektorata UP in Fakultete za humanistične študije v Kopru" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Arhe d.o.o., Židovska cesta 4, Ljubljana in Aleš Žetko, Lamutova 19, Ljubljana, ki ju zastopa odvetnik Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, Ljubljana in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Vegova ulica 8, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnika), dne 29.04.2004
odločila:
1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika o zavrženju, št. 43-5/2004, z dne 13.04.2004
2. Naročnika morata o zahtevku za revizijo, opr. št. 70/03-ZASP/VP-JL, z dne 30.03.2004 odločiti v skladu z določbami ZRPJN.
3. O stroških, nastalih s pritožbo, bo odločeno v nadaljevanju postopka.
Obrazložitev:
Naročnika sta objavila "javni državni anonimni enostopenjski natečaj za idejno arhitekturno rešitev prostorov Rektorata UP in Fakultete za humanistične študije v Kopru" v Uradnem listu RS, št. 86-87/2003, z dne 05.09.2003, pod številko objave Ob-101305.
Naročnika sta pripravila zaključno poročilo, ki so ga podpisali vsi člani žirije. Avtorji nagrajenih in odkupljenih del so bili o odločitvi žirije obveščeni s telegramom oz. po faksu. Vsem avtorjem je bilo posredovano tudi zaključno poročilo, skupaj s pogodbo o avtorskem delu oz. izjavo za povrnitev stroškov. Iz potrdila o oddaji poštne pošiljke je razvidno, da je bilo zaključno poročilo dne 19.12.2003, posredovano tudi Alešu Žetko, Lamutova 19, Ljubljana. Iz priložene poizvednice pa je tudi razvidno, da je bila ta pošiljka dvignjena dne 20.12.2003, proti podpisu naslovnika.
Naročnika sta v Uradnem listu RS, št. 125-127, z dne 19.12.2004, pod št. objave Ob-107714 objavila obvestilo o izidu natečaja.
Naročnika sta 24.12.2003 prejela opozorilo v zvezi s problemi, ki so se pojavili ob navedenem natečaju, ki ga je posredovalo podjetje Arhe, d.o.o. oz. Jurij Kobe, u.d.i.a, Mestni trg 24, Ljubljana, v katerem navaja:
â"˘ da je v odločitvah žirije kvadratura projektirane zgradbe, kljub vnaprej določenim kriterijem mnogo strožje ocenjevana, kot pa njeno urbanistično oblikovanje,
â"˘ da je zmagalo delo, ki je zgradbo dimenzioniralo pod predvideno kvadraturo,
â"˘ da se v komisijah za šolske zgradbe pogosto pojavljajo ista imena,
â"˘ da že poročilo komisije govori o potrebnih dodelavah, ki jih potrebuje izbrani elaborat, kar je v nasprotju z institucijo natečaja in
â"˘ da bi bilo v primeru, ko ni mogoč izbor dela, ki bi prejelo prvo nagrado potrebno postopek oddaje javnega naročila ponoviti oz. organizirati nadaljevanje postopka v ožjem izboru.
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, dne 29.03.2004, pri obeh naročnikih, v katerem navaja kršitve v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je bila natečajna komisija po določbi 3.6. točke razpisne dokumentacije dolžna izdelati pisno poročilo in ga posredovati vsem ponudnikom. Vlagatelj navedenega poročila ni prejel, temveč je bil o rezultatih seznanjen iz medijev oziroma na razstavi. Vlagatelj je naročnika večkrat pozval naj mu posreduje pisno poročilo natečajne komisije oziroma vroči sklep o odločitvi natečajne komisije, česar pa naročnik ni storil ter tako kršil 6. in 7. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), saj vlagatelju ni omogočil, da se seznani s ključnimi podatki in odločitvami v tej stopnji postopka. Naročnik je s tem vlagatelju tudi onemogočal pravico do učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj je glede na informacije, ki se širijo v negotovosti ali je natečajna komisija sploh odločala v pravi sestavi (poročila o delu natečajne komisije naj namreč ne bi podpisali vsi člani komisije). Vlagatelj glede na razstavljeno gradivo sklepa, da je komisija pri svojem delu kršila tudi 50. člen ZJN-1, saj naj pri svojem delu ne bi upoštevala meril določenih v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj predlaga, da se javni natečaj v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini 346.840,00 SIT (konferenca s stranko 100 točk, poziv za vročitev sklepa z dne 25.02.2004 50 točk, poziv za vročitev sklepa z dne 05.03.2004 50 točk, zahtevek za revizijo 2000 točk, pavšalni pisarniški stroški po 13. členu Tarife (2%), taksa 100.000,00 SIT), skupaj s pripadajočimi obresti od izdaje odločbe do plačila v roku 15 dni pod izvršbo.
Naročnik Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (v nadaljevanju: MšZš) je s sklepom, št. 43-5/2004, z dne 13.04.2004, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel kot prepoznega. Naročnik MšZš v obrazložitvi sklepa navaja, da podjetje Arhe d.o.o., Ljubljana ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj ni dvignilo razpisne dokumentacije in tudi ni avtor natečajnega elaborata oz. ni udeleženec natečajnega postopka. Vlagatelju Alešu Žetko, kot sodelujočemu v natečajnem postopku naročnik priznava aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik v nadaljevanju ugotavlja, da je izvajalec natečaja - Inženirska zbornica Slovenije v zvezi z obveščanjem natečajnikov ravnala povsem v skladu z določili iz razpisne dokumentacije, ko je dne 04.12.2003 obvestilo o rezultatih natečaja posredovala kontaktnim osebam s telegramom in dne 18.12.2003 prav tako posredovala zaključno poročilo vsem natečajnikom, ki so oddali elaborate. Oboje je poslala na "naslov za vrnitev". Naročnik poudarja, da se ob javni predstavitvi ne podaja informacije o nagrajenih avtorjih natečajnih elaboratov. Pritožbe natečajnikov so bile v skladu s točko 3.7. razpisne dokumentacije mogoče v roku 8 dni od dneva odprtja razstave. Na javni predstavitvi je bilo predstavljeno tudi zaključno poročilo žirije, podpisano s strani vseh članov žirije. Zaključno poročilo žirije pa je bilo dostopno tudi na medmrežju. Naročnik tudi navaja, da javnega naročila še ni oddal in zato še ni sprejel sklepa o oddaji javnega naročila in o tem obvestil izbranega avtorja natečajnega elaborata, zato naj bi bil po mnenju naročnika zahtevek za revizijo še preuranjen. Naročnik tudi navaja, da je postopek javnega državnega anonimnega natečaja že zaključen in se vlagatelj ne more več spuščati s svojim zahtevkom v že zaključen postopek.
Vlagatelj je dne 17.04.2004 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper sklep naročnika MšZš, št. 43-5/2004, z dne 13.04.2004, v skladu s 13. členom ZRPJN in zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v skladu s 16. členom ZRPJN (v nadaljevanju: pritožba). V pritožbi vlagatelj navaja, da naročnik Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: ZAPS) ni odločil o zahtevku za revizijo v roku. Vlagatelj nadaljuje, da sta v Uradnem listu kot naročnika navedena skupaj MšZš in pravni prednik ZAPS, Inženirska zbornica Slovenije (IZS), zanjo Matična sekcija arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov (v nadaljevanju: MSA) in da na podlagi objave in razpisne dokumentacije ne more ugotoviti kdo je dejanski naročnik, saj 1. točka objave v Uradnem listu RS določa: Naročnik: "1. Naročnik: MšZš, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Trg OF 13, Ljubljana ter Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in zanjo Matična sekcija arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov (MSA), Vegova 8, Ljubljana, v sodelovanju z strokovnim društvom DAO.". Glede na pravno nasledstvo IZS, zanjo MSA, katerega pravni naslednik je ZAPS, je vlagatelj vložil zahtevek tako pri MšZš, kot tudi pri ZAPS, saj sklepa, da sta naročnik MšZš in ZAPS skupaj. Ker je potrebno glede na objavo in vsebino razpisne dokumentacije šteti pod pojem naročnika tako MšZš kot tudi ZAPS, je vlagatelj mnenja, da bi lahko kakršenkoli sklep sprejela le skupaj. V konkretnem primeru pa je o zahtevku za revizijo odločil le naročnik MšZš, ne pa tudi ZAPS. Glede na smiselno uporabo 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP), je potrebno dejstvo, da o zahtevku za revizijo ni odločil naročnik, se pravi, da o zahtevku nista odločila MšZš in ZAPS skupaj, šteti za absolutno bistveno kršitev določb postopka, kar daje podlago za razveljavitev izpodbijanega sklepa MšZš. Vlagatelj v nadaljevanju oporeka prej navedenemu sklepu o zavrnitvi tudi iz vsebinskih razlogov. Naročnik MšZš v obrazložitvi sklepa ugotavlja, da je bil rok za pritožbo 8 dni od dneva odprtja razstave, zaradi česar naj bi bila zahteva za revizijo verjetno prepozna. Nadalje ugotavlja, da je bila pritožba (zahteva za revizijo) s sklepom IZS, zanjo MSA, z dne 03.02.2004, že zavrnjena. Na 4. strani sklepa o zavrnitvi pa je navedeno, da je zahteva za revizijo "preuranjena". Vlagatelj navaja, da je v kolikor so navedbe naročnika MšZš pravilne, potrebno ugotoviti, da glede na določbo 12. člena ZRPJN njegov zahtevek za revizijo ni prepozen. Omejitev z rokom 10 in ne 8 dni, kot zmotno navaja naročnik MšZš, je namreč predvidena le za zahtevo za revizijo sklepa o oddaji javnega naročila, v vseh drugih fazah postopka, pa se lahko zahteva vloži kadarkoli pred zaključkom postopka javnega naročila. Vlagatelj je mnenja, da zahtevek za revizijo tudi ni "preuranjen", saj je vložil zahtevo za revizijo primarno zaradi kršitev postopka, ki se nanašajo na obveščanje in onemogočanje uporabe pravnega sredstva. Podredno pa je zahteval razveljavitev postopka tudi zaradi tega, ker na podlagi javno dostopnih podatkov sklepa, da je natečajna komisija verjetno že odločila o izbiri, čeprav o tem ni obvestila vlagatelja, odločitev komisije pa je verjetno tudi v nasprotju s postavljenimi merili iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik MšZš kršil temeljna načela javnega naročanja, saj vlagatelja niti po večkratnih pozivih ni želel seznaniti z odločitvijo natečajne komisije. Obveščanja v smislu postopka javnega naročila seveda ne more nadomestiti razstava ali druga javna objava. Glede na dejstvo, da se v postopku varstva pravic ponudnikov smiselno uporabljajo določbe ZPP, je potrebno ugotoviti, da 142. člen ZPP določa, da se odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, vroča osebno stranki. Razstava izbranih del in možnost, da vsakdo na razstavi vpogleda v zapisnik o delu natečajne komisije ni osebna vročitev. Naročnik je v tej fazi postopka tako nedvomno kršil pravice vlagatelja, kar daje zadostno podlago tako za zahtevek za revizijo, kot tudi za razveljavitev postopka. Če pa bi že bile pravilne navedbe naročnika MšZš, da postopek še ni zaključen, potem zahtevek za revizijo, po mnenju vlagatelja, tudi ne more biti prepozen. Glede na to, da sta naročnik v smislu ZJN-1 skupaj MšZš in ZAPS, vlagatelj šteje, da o njegovem zahtevku ni bilo odločeno v predpisanem roku, zato na podlagi 16. člena ZRPJN zahteva, da o njegovem zahtevku odloči Državna revizijska komisija. Sporni javni natečaj je namreč potrebno po določbi 96. člena ZJN-1 šteti za obliko javnega naročanja, ki se presoja po določbah ZJN-1. Naročnik ZAPS je v odgovoru na zahtevo za preložitev odločitve natečajne komisije podala pravni pouk, da javni natečaj še ni zaključen. Ker je delo in odločitev natečajne komisije le ena izmed stopenj konkretnega javnega naročila, je vlagatelj vložil zahtevo za revizijo predmetnega postopka na podlagi 12. člena ZRPJN, saj meni, da je bilo delo natečajne komisije izvedeno v nasprotju z določbami ZJN-1. Vlagatelj nadaljuje, da je bila natečajna komisija dolžna po 3.6. točki razpisne dokumentacije odločiti o rezultatih natečaja in izdelati pisno poročilo do 12.12.2003 ter ga v nadaljnjih sedmih dneh posredovati vsem ponudnikom. Vlagatelj navedenega obvestila in poročila ni prejel, zato je večkrat poizkušal pridobiti uradno obvestilo o izboru natečajne komisije, ter s strani članov komisije podpisan zapisnik o delu natečajne komisije. ZAPS kot izvajalec natečaja je na te pozive odgovorila, da mu je obvestilo o izbiri komisije posredovala s telegramom in da naj bi vlagatelju poslala tudi podpisano poročilo o delu komisije. Kot dokaz je predložila poizvednico o pisemski pošiljki, ki naj bi jo ga. Družeta Valnea, Veluščkova 11, Koper dne 20.12.2003 poslala vlagatelju. Navedena poizvednica dokazuje le, da je ga. Družeta Valnea nekaj pošiljala s priporočeno pošto, nikakor pa po mnenju vlagatelja ne dokazuje, da je natečajna komisija izpolnila zahtevo po 3.6 točki razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da so bile zaradi odklanjana vročitve sklepa o izbiri natečajne komisije in poročila o delu natečajne komisije kršene določbe 6. in 7. člena ZJN-1. Naročnik je namreč v postopku odklanjal možnost, da bi se vlagatelj seznanil s ključnimi podatki in odločitvami v tej stopnji postopka in mu s tem poizkušal onemogočiti uporabo učinkovitega pravnega varstva, ki ga ima po določbi 12. člena ZRPJN. Vlagatelj domneva, da poročila o delu natečajne komisije niso podpisali vsi člani komisije, tako da se postavlja vprašanje legalnosti domnevnega izbora. Neuradne trditve bi vlagatelj lahko preveril le, v kolikor naročnik ZAPS ne bi odklanjal vročitve, ki je bila zahtevana. Vlagatelj tako kršitev 50. člena ZJN-1 uveljavlja le na podlagi neuradnih trditev, v smislu varovanja pravic v postopku. Tako natečajna komisija pri svojem delu verjetno ni upoštevala meril, ki so bila določena v 7. točki razpisne dokumentacije z naslovom "Posebna določila". 7. točka razpisne dokumentacije med drugim določa, kot izločitveni kriterij neizpolnjevanje določenih meril razpisa. Nadalje je po mnenju vlagatelja, izbrala in nagradila rešitvi, ki ne ustrezata postavljenim merilom. Domnevno vsaj drugo nagrajeno delo avtorjev N.š., B.D., L.M., B.P. in J.M. in odkupljeno delo avtorjev M.J., J.H. in J.P. odstopata od gabaritov, ki so bili določeni z razpisom, saj drugo nagrajeni elaborat posega v prostor ulice ob objektu, domnevno odkupljeno delo pa presega maksimalni vertikalni gabarit, ker od predpisanega gabarita odstopa za celo nadstropje. Z navedenim odstopanjem od predpisanih gabaritov, je po mnenju vlagatelja, podan razlog za izločitev dela po 7.e. točki razpisne dokumentacije. Prav tako ima nagrajen in odkupljen projekt avtorjev š.K., J.L., V.R. namesto enega ali največ dveh dovoljenih vhodov, štiri vhode, kar predstavlja izločitveni kriterij po 7.f. točki razpisne dokumentacije. Sporna rešitev namreč ne upošteva programske naloge, tako da bi bilo potrebno elaborat izločiti. Vlagatelj nadalje še opozarja, da domnevno nagrajene rešitve avtorjev N.š., B.D., L.M., B.P. in J.M. ne vsebujejo maket objektov, kot zahtevajo razpisni pogoji, pač pa le okvirne prikaze arhitekturne rešitve, na katerih pa ni določenih bistvenih elementov objektov (kot so deli streh in sten), s čimer je bil dosežen lepši vizualni učinek. Zato je izpolnjen izločitveni kriterij po točki 7.b. razpisne dokumentacije, saj je bila maketa zahtevana, kot del obvezne vsebine elaborata po točki 5. razpisne dokumentacije. Vlagatelj dodaja, da je natečajna komisija v nasprotju z razpisom upoštevala tridimenzionalne prezentacije, saj so bile celo razstavljene.
Glede na navedeno vlagatelj primarno predlaga, da naročnik javni državni anonimni enostopenjski natečaj za idejno arhitekturno rešitev prostorov Rektorata UP in Fakultete za humanistične študije v Kopru, v celoti razveljavi in vlagatelju povrne stroške tega postopka v višini 571.240,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti od izdaje te odločbe do plačila v roku 15 dni pod izvršbo. Podredno vlagatelj predlaga, da naročnik sklep naročnika MšZš, št. 43-5/2004, z dne 13.04.2004 o zavrženju zahtevka za revizijo za predmetno javno naročilo, razveljavi in naročniku naloži, da mora odločati o zahtevku za revizijo. Vlagatelj tudi v tem primeru zahteva povrnitev stroškov tega postopka v višini 571.240,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti od izdaje te odločbe do plačila v roku 15 dni pod izvršbo.
Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-84/04-24-732, z dne 19.04.2004, naročnika MšZš pozvala, naj ji odstopi vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim razpisom ter prav tako naročnika ZAPS z dopisom, št. 018-84/04-24-733, z dne 19.04.2004. S strani naročnika ZAPS in MšZš je Državna revizijska komisija prejela dokumentacijo dne 23.04.2004. Državna revizijska komisija je tudi od vlagatelja zahtevala dodatno dokumentacijo z dopisom, št. 018-84/04-24-734, z dne 19.04.2004, ki jo je prejela dne 21.04.2004.
Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba vlagatelja pravočasna in utemeljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Po pregledu predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se pritožbi ugodi, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Pritožba kot pravno sredstvo se po določbah ZRPJN lahko vloži zoper domnevno neupravičeno zavržen zahtevek za revizijo (četrti odstavek 12. člena ZRPJN in drugi odstavek 13. člena ZRPJN) oziroma zoper sklep naročnika o ustavitvi postopka ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). V primeru, kadar ponudnik naročniku v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila očita kakršnokoli kršitev pravil javnega naročanja, je pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije oddaje javnega naročila, na podlagi vloženega zahtevka za revizijo in ne pritožbe. Pritožba je pravno sredstvo, ki ga ZRPJN predvideva le v primeru, kadar znotraj že začetega revizijskega postopka (torej na podlagi vloženega zahtevka za revizijo istega ponudnika) pride do (zatrjevano nepravilne) procesne odločitve naročnika.
Ker je glede na navedene zakonske določbe pravno sredstvo, zoper sklep s katerim se zahtevek za revizijo zavrže, pritožba je Državna revizijska komisija primarno odločala o tem pravnem sredstvu in glede na izrek tega sklepa ni obravnavala zahtevka za revizijo, kot to zahteva vlagatelj v svoji pritožbi zoper sklep naročnika, št. 43-5/2004, z dne 13.04.2004.
Upoštevajoč navedbe v pritožbi se je Državna revizijska komisija v tem postopku omejila zgolj na odločanje o tem ali je naročnik o zahtevku za revizijo odločil v skladu z ZRPJN, glede na to, da je o zahtevku za revizijo odločil le naročnik MSZš.
ZRPJN v prvem odstavku 16. člena določa: "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo utemeljen.". V skladu z navedenim določilom zakona o zahtevku za revizijo odloči naročnik. Smiselno enaki normi vsebujeta glede procesnih odločitev naročnika tudi četrti odstavek 12. člena in 13. člen ZRPJN.
Iz objave v Uradnem listu RS, št. 86-87/03, z dne 05.09.2003, št. objave Ob-101305, točka 1. izhaja, da sta naročnika dva in sicer MšZš, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Trg OF 13, Ljubljana ter Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in zanjo Matična sekcija arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov (MSA), Vegova 8, Ljubljana v sodelovanju s strokovnim društvom DAO. Tudi iz objave "obvestila o izidu natečaja" v Uradnem listu RS, št. 125-127, z dne 19.12.2004, pod št. objave Ob-107714 izhaja, da sta naročnika tako MšZš in IZS, zanjo MSA.
V razpisni dokumentaciji je navedeno, da je razpisovalec MšZš in IZS, zanjo MSA (Str. 2, str. 4, točka B.1.2. "Razpisovalec natečaja" razpisne dokumentacije). Prav tako iz točke B.3.11, da bo razpisovalec IZS, zanjo MSA izplačal tudi nagrade, odkupe in materialne odškodnine. Velja opozoriti, da ZJN-1 ne določa definicije razpisovalca, vendar glede na vsebino razpisne dokumentacije velja zaključiti, da je v razpisni dokumentaciji pojem "razpisovalec" pomeni naročnika v skladu z ZJN-1. Tudi iz razpisne dokumentacije torej izhaja, da sta naročnika dva, tako MšZš, kot tudi IZS, zanjo MSA.
Iz zaključnega poročila prav tako izhaja, da sta naročnika dva, saj je v uvodu le tega navedeno, da sta naročnik MšZš in IZS, zanjo MSA (ZAPS v ustanavljanju).
Državna revizijska komisija pa v tej fazi postopka tudi ni odločala o vprašanju obveznega ravnanja IZS, zanjo MSA oz. ZAPS (kot njenega pravnega naslednika), kot osebe javnega prava z vidika obveznih ravnanj po predpisih o javnih naročilih ter prvem in naslednjih členih ZRPJN. Na tem mestu Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je IZS, zanjo MSA oziroma njen pravni naslednik ZAPS, s tem ko se je tako v obeh objavah v Uradnem listu RS, kot tudi v razpisni dokumentaciji opredelil za naročnika, zavezal k obveznostnem ravnanju po ZJN-1, v skladu s prvo točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1. IZS, zanjo MSA oz. ZAPS (kot njen pravni naslednik) je torej dolžan ravnati v skladu z določili ZJN-1 in ZRPJN, ter se v primeru vložitve zahtevka za revizijo, kot naročnik do zahtevka opredeliti in o njem tudi odločiti v skladu z ZRPJN.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da sta naročnik tako MšZš kot tudi IZS, zanjo MSA oz. njen pravni naslednik ZAPS. O zahtevku za revizijo je odločili le naročnik MšZš, čeprav ZRPJN v 12., 13. in 16. členu določa, da o zahtevku za revizijo odloči naročnik. V primeru, če sta naročnika dva morata v skladu z zakonsko določbo o zahtevku za revizijo odločiti skupaj.
V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o vloženem zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, v tem primeru torej oba naročnika. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od treh navedenih pogojev ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Ker o zahtevku za revizijo ni odločil eden od dveh naročnikov, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbi ugodila in nalaga naročnikoma, da odločita o zahtevku za revizijo v skladu z zgoraj navedenimi določili ZRPJN.
Ker zahtevka za revizijo še nista obravnavala oba naročnika in glede na to, da mora v skladu s prej navedenimi določili ZRPJN o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, drugega odstavka 13. člena ZRPJN oz. drugega odstavka 16. člena ali 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, vrnila v odločanje obema naročnikoma.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. in 2. izreka tega sklepa.
Vlagatelj je od naročnika v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov nastalih z revizijo v višini 571.240,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, o katerih pa naročnik v sklepu o zavrženju, št. 43-5/2004, z dne 13.04.2004 ni odločal. Ker ZRPJN v 22. členu govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, se tudi v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP (peti odstavek 3. člena ZRPJN). Tretji odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo." Ker je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila sklep naročnika, št. 43-5/2004, z dne 13.04.2004, bo o stroških pritožbe odločeno v nadaljnjem postopku.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 29.04.2004
dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, Ljubljana
- Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Vegova ulica 8, Ljubljana
- odvetnik mag. Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana za Aleš Žetko, Lamutova 19, Ljubljana in Arhe d.o.o., Židovska cesta 4, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana