018-308/04 Mestna občina Slovenj Gradec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za tehnično varovanje prostorov Mestne občine Slovenj Gradec ter prostora KTV in vzdrževanje sistema zaščite in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje G7-EFEKT Družba za varovanje d.o.o., Gmajna 44 b, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Slovenj Gradec, šolska ulica 5, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.12.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi sklep o izbiri št. 403-01-122/2004-212, z 29.10.2004.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 06.10.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za tehnično varovanje prostorov Mestne občine Slovenj Gradec ter prostora KTV in vzdrževanje sistema zaščite (dokument št. 403-01-122/2004). Naročnik je dne 29.10.2004 izdal sklep o izbiri št. 403-01-122/2004-212, s katerim je ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal podjetju SINTAL KOROšKA d.o.o., Glavni trg 41, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 08.11.2004, v katerem uvodoma navaja, da je naročnik v povabilu k oddaji ponudbe (dokument št. 403-01-122/2004-212, z dne 19.10.2004) navedel, da je kriterij za izbiro izvajalca v predmetnem postopku odvisen od dveh meril, in sicer od cene (50%) in od navedenih refererenc in kakovosti (50%).
Vlagatelj poudarja, da je njegovo podjetje največje in najstarejše na Koroškem, ki se z dejavnostjo zasebnega varovanja ukvarja od leta 1991 in zaposluje preko 70 strokovno usposobljenih kadrov na področju, ki je predmet obravnavanega javnega naročila. Vlagatelj ima na področju Koroške regije največji tržni delež v izvajanju tehničnega in fizičnega varovanja in ima za vse svoje naročnike zagotovljene ustrezne intervencijske ekipe, kot je navedeno v 5. členu Pravilnika o pogojih za izvajanje požarnega varovanja (Uradni list RS, št. 64/95; v nadaljevanju: Pravilnik). Vlagatelj dalje navaja, da je registriran za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja in da ima pridobljene licence za fizično in tehnično varovanje. Prav tako je vlagateljevo podjetje pooblaščeno za izvajanje požarnega varovanja. Predmetno pooblastilo izda Ministrstvo za obrambo in je pogoj, da lahko podjetje, ki se ukvarja z dejavnostjo zasebnega varovanja, opravlja varovanje za objekte, ki imajo vgrajene sisteme aktivne protipožarne zaščite (požarni sistem). Vlagatelj ugotavlja, da izbrani ponudnik nima pooblastila za opravljanje požarnega varovanja in da posledično ne izpolnjuje pogojev za opravljanje storitev požarnega varovanja. Vlagatelj kot dokaz prilaga spisek podjetij, ki so pooblaščena za izvajanje požarnega varovanja, ki ga v Uradnem listu RS objavlja Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Vlagatelj še navaja, da zakon zavezuje imetnika sistema aktivne protipožarne zaščite, da takšen sistem poveže s podjetjem, ki je pooblaščeno za izvajanje požarnega varovanja, kar pa izbrani ponudnik ni.
Vlagatelj je navedel, da bo uveljavljal pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 403-01-122/2004, z dne 11.11.2004, pozval k plačilu takse. Vlagatelj je takso plačal dne 15.11.2004 in potrdilo o plačani taksi še istega dne posredoval naročniku.

Naročnik je s sklepom št. 403-01-122/2004, z dne 23.11.2004, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik navaja, da je v povabilu k oddaji ponudbe določil vsebino ponudb, in sicer: ponudbo in predračun, podatke o ponudniku, žig in podpis ponudnika ter izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Ponudba izbranega ponudnika je vsebovala vse zahtevane elemente in je bila glede na postavljena merila najugodnejša. Naročnik v povabilu ni zahteval nikakršnih dokazov za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov, temveč je določil, da mora ponudba vsebovati (le) izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. člena ZJN-1. Takšna izjava namreč nadomešča dokazila, ki jih ZJN-1 predvideva za dokazovanje izpolnjevanja pogojev glede priznanja sposobnosti.
Glede na vse navedeno naročnik meni, da je bil predmetni postopek oddaje naročila male vrednosti izveden korektno, in sicer v skladu z zakonom in z internim aktom naročnika za oddajo naročil malih vrednosti.
Naročnik še navaja, da je izbranega ponudnika pozval, da poda pojasnilo v zvezi z vlagateljevimi očitki. Izbrani ponudnik je naročniku predložil odločbo Ministrstva za obrambo, Uprave za zaščito in reševanje, iz katere izhaja, da je pooblaščen za opravljanje požarnega varovanja v skladu s Pravilnikom. Naročnik navaja, da se v spisu nahaja tudi odločba Ministrstva za notranje zadeve iz katere izhaja, da izbrani ponudnik razpolaga z licenco za varovanje premoženja. Naročnik ugotavlja, da tudi vlagatelj ni vpisan v tabelo pooblaščenih podjetij za opravljanje požarnega varovanja in navaja, da je v postopku oddaje predmetnega naročila male vrednosti sodelovalo podjetje G7-EFEKT d.o.o., Gmajna 44 b, Slovenj Gradec in ne podjetje EFEKT, Varovanje premoženja in ljudi d.o.o., Ronkova 4, Slovenj Gradec (ki se nahaja v predmetni tabeli).

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.11.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponavlja očitke iz zahtevka za revizijo in še navaja, da je imelo podjetje EFEKT d.o.o., Slovenj Gradec pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja že od leta 1997, le-to pa je bilo obnovljeno leta 2002 (priloga). Veljavnost tega potrdila je 5 let. Zaradi spremembe imena podjetja EFEKT d.o.o., Slovenj Gradec v G7-EFEKT d.o.o., Slovenj Gradec (priloga - sklep sodišča), je vlagatelj na Ministrstvo za obrambo, Upravo RS za zaščito in reševanje posredoval vlogo za novo pooblastilo, ki naj bi se glasilo na podjetje G7-EFEKT d.o.o., Slovenj Gradec (priloga), katerega je tudi prejel (priloga - novo pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja za G7-EFEKT d.o.o., Slovenj Gradec).
Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik pridobil pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja v terminu med 15. in 17.11.2004, rok za oddajo ponudb v predmetnem postopku pa je bil dne 25.10.2004. Glede na navedeno vlagatelj poudarja, da je izbrani ponudnik, s predložitvijo izjave, da izpolnjuje vse pogoje iz 41. člena ZJN-1, zavajal naročnika.
Vlagatelj še navaja, da bo uveljavljal pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 03.12.2004 (dopis z dne 01.12.2004) Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa gre v predmetni zadevi za oddajo naročila male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je način oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo odda po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). V obravnavanem primeru se predmetni postopek vodi v skladu s pravili notranjega predpisa naročnika o oddaji javnih naročil majhne vrednosti (Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednost, št. 03700-01/1995, z dne 01.09.2004) ter na podlagi naročnikovega povabila ponudnikom k oddaji ponudbe št. 403-01-122/2004-212, z dne 19.10.2004 in priložene specifikacije za predmetno javno naročilo.
Kot izhaja iz povabila k oddaji ponudbe je naročnik (že) z le-tem vse tri ponudnike, ki jih je povabil k oddaji ponudbe, obvestil, kaj morajo vsebovati njihove ponudbe in obenem zapisal, da morajo biti ponudbe oddane naročniku najkasneje do 25.10.2004. Da bi se ponudbe štele kot pravilne so morale (med drugim) vsebovati tudi izjavo o izpolnjevanju (obveznih) pogojev iz 41. člena ZJN-1 (pravilno iz 42. člena ZJN-1), kar je naročnik določil na podlagi 5. točke 11. člena notranjega predpisa, ki je bil sprejet v skladu z Uredbo o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/04; v nadaljevanju: Uredba). 9. člen Uredbe namreč določa, da naročnik v notranjem aktu določi način, s katerim bo zahteval od ponudnikov, da dokažejo izpolnjevanje pogojev glede na vrsto in predmet javnega naročila male vrednosti, in sicer bodisi s predložitvijo listinskih dokazov bodisi s predložitvijo pisne izjave ali s pridobitvijo ustne izjave in uradnim zaznamkom.
Predmetna izjava je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) nadomeščala predložitev (vseh) listin, ki jih zahteva ZJN-1 v drugem odstavku 42. člena in s katerimi ponudniki dokazujejo izpolnjevanje obveznih pogojev iz prvega odstavka 42. člena ZJN-1. ZJN-1 ne zahteva od naročnika, da bi moral podatke (med katerimi je tudi sporna izjava o izpolnjevanju pogojev iz 42. člena ZJN-1), ki so mu jih predložili posamezni ponudniki, posebej preveriti, kar pomeni, da sodi odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal posamezne podatke in/ali informacije, ki so mu jih predložili ponudniki v svojih ponudbah, v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero ZJN-1 ne posega. Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa pa se je naročnik v obravnavanem primeru, po prejemu zahtevka za revizijo, odločil, da bo preveril, ali izbrani ponudnik razpolaga s pooblastilom za opravljanje požarnega varovanja (dopis, naslovljen na izbranega ponudnika, št. 403-01-122/2004-212, z dne 16.11.2004). Izbrani ponudnik mu je dne 19.11.2004 poslal pojasnilo (dopis, z dne 18.11.2004), h kateremu je priložil Odločbo o pooblastilu za opravljanje požarnega varovanja. Ker je iz Odločbe o pooblastilu za opravljanje požarnega varovanja razvidno, da je bilo pooblastilo izdano šele 16.11.2004, ZJN-1 pa v 41. členu določa, da morajo ponudniki pogoje, ki jih naročnik določi v razpisni dokumentaciji, izpolnjevati že v času oddaje ponudbe (v konkretnem primeru to pomeni, da bi moral izbrani ponudnik sporni pogoj izpolnjevati najkasneje 22.10.2004, ko je oddal ponudbo), bi moral naročnik po preveritvi spornega pooblastila ugotoviti, da je bila izjava izbranega ponudnika o izpolnjevanju pogojev iz 42. člena ZJN-1 v tem delu zavajajoča (šesti odstavek 42. člena ZJN-1).

Sicer pa sta stranki v tem postopku soglasni v tem, da mora imeti vsaka pravna oseba, ki želi opravljati požarno varovanje, pooblastilo za opravljanje požarnega varovanja, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Pravilnik, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93), namreč določa, da požarno varovanje lahko opravljajo pravne osebe, ki so registrirane za varovanje premoženja in imajo licenco za opravljanje zasebnega varovanja (prvi odstavek 4. člena) in imajo zaposleno ustrezno število varnostnikov v skladu z 10. členom tega pravilnika, vsa tehnična sredstva in naprave, zahtevane s tem pravilnikom in potrdilo o brezhibnem delovanju sprejemnika po pravilniku o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite (drugi odstavek 4. člena). 6. člena Pravilnika dalje določa, da vložijo pravne osebe, ki želijo opravljati požarno varovanje, pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje vlogo, ki ji predložijo vse listine, iz katerih izhaja, da izpolnjujejo pogoje iz 4. člena tega pravilnika (prvi odstavek 6. člena) in da izda Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pooblastilo pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje iz 4. člena tega pravilnika (drugi odstavek 6. člena).

Ob vsem zgoraj opisanem je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da ponudba izbranega ponudnika (v času oddaje ponudbe) ni izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni bilo mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. ZJN-1 izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1). Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso pravilne. Ker v obravnavanem primeru ponudba izbranega ponudnika ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, jo je bil naročnik na podlagi določil ZJN-1 dolžan zavrniti kot nepravilno.

Ker je Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo omejena na vlagateljev zahtevek za revizijo oziroma na predlog odločitve, ki ga le-ta vsebuje (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), je ob ugotovljenem dejanskem stanju, v mejah revizijskega zahtevka le presodila, ali je prišlo do zatrjevanih kršitev zakona in/ali naročnikovih zahtev iz povabila k oddaji ponudb. Iz navedenega razloga Državna revizijska komisija ni presojala pravilnosti (tudi) preostalih ponudb (naročnik se je, kot izhaja iz sklepa, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in iz ostale dokumentacije iz spisa, obsežno ukvarjal tudi z (ne)pravilnostjo vlagateljeve ponudbe), zato na tem mestu naročnika zgolj (ponovno) opozarja na zgoraj citirano določbo prvega odstavka 76. člena ZJN-1.

Ob vsem zapisanem je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer stroški plačane takse v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.12.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Mestna občina Slovenj Gradec, šolska ulica 5, Slovenj Gradec
- G7-EFEKT Družba za varovanje d.o.o., Gmajna 44 b, Slovenj Gradec
- SINTAL KOROšKA d.o.o., Glavni trg 41, Slovenj Gradec
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran