018-080/04 Javna agencija za železniški promet RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata, člana Francija Kodele kot poročevalca senata in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo normativov za redno in investicijsko vzdrževanje v javni železniški infrastrukturi (JŽI) Republike Slovenije, ki je koncipiran kot projekt s petimi fazami in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Holding Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska ul. 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ul. 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 03.05.2004.

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za izdelavo normativov za redno in investicijsko vzdrževanje v javni železniški infrastrukturi (JŽI) Republike Slovenije, objavljen v Uradnem listu RS, št. 15-16, z dne 20.02.2004, pod št. objave Ob-4612/04.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.02.2004 sprejel sklep, št. 268-130/2004, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 15-16, z dne 20.02.2004, pod št. objave Ob-4612/04, objavil javni razpis za izdelavo normativov za redno in investicijsko vzdrževanje v javni železniški infrastrukturi (JŽI) Republike Slovenije, ki je koncipiran kot projekt s petimi fazami.
Vlagatelj je dne 23.03.2004 (dokument št. 1/2-962/04 z dne 22.03.2004), še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem je uvodoma navedel, da je naročnik v 18. točki objave javnega razpisa (Morebitne druge informacije o naročilu) navedel, da izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja JŽI ne sme sodelovati kot ponudnik in tudi ne kot podizvajalec oziroma izvajalec v skupnem poslu.Vlagatelj kot izvajalec obvezne javne gospodarske službe vzdrževanja JŽI meni, da je naročnik s prej navedeno točko iz objave javnega razpisa kršil temeljna načela javnega naročanja, in sicer načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo enakopravnosti med ponudniki (5. in 7. člen Zakona o javnih naročilih; Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000, 2/2004 in Odločba ustavnega sodišča št. U-I-107/01; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj meni, da pomeni izpodbijana točka iz objave javnega razpisa obliko nedopustne direktne diskriminacije vlagatelja, saj nima ne pravne ne dejanske podlage v ZJN-1, niti v drugih zakonskih predpisih ter tudi ni v ničemer povezana z vsebino predmetnega javnega naročila.
Iz vsebine izpodbijane 18. točke izhaja, da naj bi bil razlog za izločitev vlagatelja dejstvo, da le-ta v skladu z Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 14/2002; v nadaljevanju ZZeIP) izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture. Vlagatelj meni, da je razmišljanje naročnika v nasprotju z logiko javnega naročanja, saj je naročnik tisti, ki opredeli predmet javnega naročila in pripravi razpisno dokumentacijo. V kolikor vlagatelj ne bo pripravil ponudbe v skladu z razpisno dokumentacijo bo izločen, če pa bo normative določil po "svoji meri", torej ob upoštevanju zgolj trenutnih interesov, zagotovo ne bo izbran, če bo razpisna dokumentacija ustrezno pripravljena in ob predpostavki, če naročnik ve, kaj v ponudbah lahko pričakuje in je sposoben kakovost ponudb tudi ustrezno oceniti.
Iz navedenega izhaja, da naročnik ni ravnal v skladu z ZJN-1, ko je vlagatelja izločil iz postopka na podlagi vnaprejšnjega predsodka, temveč bi mu moral omogočiti sodelovanje v postopku in mu zagotoviti enakopravno obravnavo v vseh fazah postopka.
Vlagatelj predlaga razveljavitev obravnavanega postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, št. 331-37/2003 ZP 312, z dne 05.04.2004, kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik uvodoma navaja, da je vlagatelj v skladu z 9. členom Uredbe o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa (Uradni list RS št. 29/01; v nadaljevanju: Uredba) dolžan oblikovati cenik za storitve, ki jih opravlja na osnovi 2. člena Uredbe tako, da pokriva upravičene stroške materiala, stroške storitev, stroške dela, amortizacijo, odhodke financiranja in druge upravičene odhodke. Sam cenik storitev potrdi naročnik. Za potrditev cenika je potrebno izdelati normative za redno in investicijsko vzdrževanje. V tem primeru bi bilo v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence (5. člen ZJN-1) in v nasprotju z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99; v nadaljevanju: ZPOmK), če bi naročnik vlagatelju zahtevka za revizijo dovolil udeležbo na javnem razpisu, saj bi s tem vlagatelj sam sebi postavljal normative in tako določal cenik storitev. Če bi naročnik dovolil vlagatelju udeležbo na predmetnem javnem razpisu, bi postavil vse ostale ponudnike v bistveno slabši položaj, kar bi vplivalo na omejevanje konkurence med ponudniki. Ker je posel, ki ga opravlja vlagatelj nezdružljiv s poslom, ki ga razpisuje naročnik, je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagatelju v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji prepovedal udeležbo na predmetnem javnem razpisu.
Po navedbah naročnika, bodo predmetni normativi tudi dokument, ki bo služil kot razpisna dokumentacija za izbiro izvajalca obvezne gospodarske javne službe, ki jo v prehodnem obdobju, na podlagi 35. člena ZZeIP izvaja vlagatelj. Glede na to, da je vlagatelj izvajalec obvezne gospodarske javne službe, ne more izdelovati razpisne dokumentacije, ki je namenjena za izbiro izvajalca, saj na podlagi drugega odstavka 5. člena ZJN-1 pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne more nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, št. 1/2-1184/04-1, z dne 08.04.2004, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da bo v skladu s 35. členom ZZeIP in 6. členom Zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice d.d. (Uradni list RS, št. 26/2003) v postopku delitve Holdinga Slovenske železnice, d.o.o., Ljubljana, ustanovljena družba za vzdrževanje javne železniške infrastrukture in vodenja prometa, ki bo po ustanovitvi sklenila z naročnikom pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja železniškega prometa na njej. Zakon v navedenem členu zagotavlja navedeni družbi opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture, samo za obdobje 7 let, po tem obdobju pa ne. Predmet javnega naročila so normativi za redno in investicijsko vzdrževanje javne železniške infrastrukture, ki bodo zagotovo veljali bistveno dlje kot 7 let, torej tudi v času, ko ni več zakonskega zagotovila, da bo vzdrževanje opravljala družba iz sistema slovenskih železniških družb. Na ta način je bistveno zmanjšan oziroma celo izničen konflikt interesov, zaradi česar izločitev vlagatelja ni stvarno utemeljena.
Posebej nesprejemljive pa so navedbe naročnika v tistem delu, kjer navaja, da bodo normativi tudi dokument, ki bo služil kot del razpisne dokumentacije za izbiro izvajalca obvezne gospodarske javne službe, zaradi česar naj bi bil vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZJN-1 izločen iz tega postopka. Takšna obrazložitev je nesprejemljiva, saj bi prevzem normativov v razpisno dokumentacijo pomenil omejevanje konkurence in ponudniki tako ne bi mogli izkoristiti vseh svojih prednosti v organizaciji dela, opremi in v podobnih elementih.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.04.2004, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.
Naročnik v dopisu ponavlja navedbe iz sklepa, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in še navaja, da za sklenitev pogodbe za opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture obvezno potrebuje normative za redno in investicijsko vzdrževanje, na osnovi katerih se določi vsebina in kvaliteta vzdrževanja, ki sta podlaga za sklenitev vsakoletne pogodbe s pooblaščenim upravljalcem. Na podlagi 35. člena ZZeIP je ta pogodba sedaj sklenjena med naročnikom (upravljalcem) in vlagateljem (pooblaščeni upravljalec), po ustanovitvi družbe za opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture, ki bo v skladu z Zakonom o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št 26/03; v nadaljevanju: ZPPJPSZ) vlagateljeva odvisna družba, pa bo pogodba za naslednjih 7 let sklenjena s to družbo. Po preteku te pogodbe bodo predmetni normativi služili kot sestavni del razpisne dokumentacije v javnem razpisu v postopku oddaje javnega naročila. V primeru, da bi pri sestavi normativov sodelovala oziroma normative izdelovala ista oseba kot izvaja javno gospodarsko službo, bi to pomenilo, da sama sebi določa obseg dela in s tem tudi ceno, kar pa je nedopustno, saj je v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena ZJN-1, ki določa, da pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.

Dne 19.04.2004 je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval še sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila in potrdilo o plačilu takse, dne 20.04.2004 izvod nepodpisane pogodbe št. 1/2004-JAŽPRS/HSŽ, dne 26.04.2004 pa še seznam podjetij, katera so prejela razpisno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih in pravnih vprašanj, dne 23.04.2004 organizirala sestanek z naročnikom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Dejansko stanje v obravnavani revizijski zadevi med strankama v tem postopku ni sporno. Obe stranki se namreč strinjata v tem, da je naročnik v objavi javnega razpisa (v 18. točki - Morebitne druge informacije o naročilu) in v razpisni dokumentaciji (v 3. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji - Statusni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki) zapisal: "Izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja JŽI ne sme sodelovati kot ponudnik, tudi ne kot podizvajalec oziroma izvajalec v skupnem poslu".

Ravno tako sta si stranki edini v tem, da se izpodbijana točka nanaša na vlagatelja in ga na ta način izloča iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj naj bi namreč po opravljeni reorganizaciji (35. člen ZZeIP) z naročnikom, v imenu in za račun države za dobo 7 let, sklenil pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe iz 11. člena ZZeIP, trenutno pa je med naročnikom in vlagateljem sklenjena pogodba za opravljanje le-te (pogodba št 1/2004-JAŽPRS/HSŽ o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture od 01.01.2004 do 31.03.2004). Nadalje se stranki strinjata v tem, da je vlagatelj v skladu z 9. členom Uredbe dolžan oblikovati cenik za storitve, ki jih opravlja v okviru obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in da le-tega v skladu z Uredbo potrdi naročnik.

Pač pa si stranki nista edini v tem, ali je vlagatelj glede na zgoraj opisan status upravičen sodelovati pri predmetnem javnem naročilu in posledično oddati ponudbo za izdelavo normativov za redno in investicijsko vzdrževanje v javni železniški infrastrukturi. Naročnik in vlagatelj se tako ne strinjata v tem, ali je vlagatelj upravičen oddati ponudbo za izdelavo normativov za redno in investicijsko vzdrževanje v javni železniški infrastrukturi, torej izdelati normative, ki bodo po navedbah naročnika tako podlaga za oblikovanje cenikov za opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture, kot tudi podlaga za določitev same vsebine in kvalitete opravljanja le-te (torej za opravljanje gospodarske javne službe, ki je poverjena vlagatelju in katero naj bi le-ta opravljal še naslednjih 7 let).

Medtem, ko naročnik trdi, da bi z opustitvijo izpodbijane točke iz razpisne dokumentacije, vse preostale ponudnike postavil v bistveno slabši položaj pa vlagatelj nasprotno trdi, da je naročnik z izpodbijano točko iz razpisne dokumentacije vlagatelja neopravičeno izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila in s tem ravnal v nasprotju s 5. in 7. členom ZJN-1.

Ker torej vlagatelj očita naročniku, da je z zgoraj citirano točko iz objave javnega razpisa (in iz razpisne dokumentacije) prekršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), je morala Državna revizijska komisija v mejah zahtevka za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN) presoditi o tem, ali je takšno ravnanje naročnika skladno s predpisi o javnem naročanju. Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru torej predvsem presojala, ali je izpodbijana točka (iz objave in iz razpisne dokumentacije), skladna z določili 5. in 7. člena ZJN-1 in ali takšna zahteva (ne)upravičeno omejuje vlagatelja pri konkuriranju na predmetnem javnem razpisu in/ali mu sledenja (ne)upravičeno onemogoča enakopraven položaj v primerjavi z ostalimi potencialnimi ponudniki (kot izhaja iz dokumentacije iz spisa je razpisno dokumentacijo, skupaj z vlagateljem, dvignilo 8 potencialnih ponudnikov).

ZJN-1 v 5. členu (Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) naročniku na načelni ravni prepoveduje omejevati konkurenco med ponudniki, medtem ko v prvem in v drugem odstavku 7. člena (Načelo enakopravnosti ponudnikov) določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja, določa pa tudi, da mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. Obe navedeni zakonski določili uzakonjata enega od osnovnih principov javnega naročanja, ki zahteva, da mora biti trg javnih naročil organiziran tako, da vzpodbuja konkurenčnost med ponudniki ter da morajo imeti vsi potencialni ponudniki na tem trgu enakopravne možnosti za sodelovanje v postopkih oddaje javnih naročil. Načelo enakopravnosti sicer ne postavlja zahteve po dejanski enakosti ponudnikov, zahteva pa, da so jim v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil zagotovljene enake pravice in obveznosti.

Najprej je potrebno ugotoviti, da gre pri obravnavanem postopku oddaje javnega naročila za popolnoma samostojen javni razpis, zato le-ta v ničemer ni vezan na bodoče razpisne postopke, ki jih bo vodil naročnik. V tem smislu slednji tudi ni vezan na bodoče sklenitve pogodb o načinu opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb.
Vsak javni razpis se namreč vodi kot celota in je izključno na naročniku, da vsakokrat znova (upoštevaje določbe ZJN-1) pripravi razpisno dokumentacijo, vključno z opisom predmeta javnega naročila in z vsemi zahtevami, ki jih morajo izpolniti bodoči ponudniki. ZRPJN pa daje Državni revizijski komisiji (in pred tem naročniku) pristojnost za odločanje le v primeru vloženega revizijskega zahtevka v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, zato naročnikovi očitki, ki se nanašajo na bodoče razpisne (in druge postopke) postopke, izven obravnavanega postopka oddaje javnega naročila ne vzdržijo revizijske presoje. Pač pa Državna revizijska komisija pripominja, da bo presoja morebitne diskriminatornosti ravnanj pri nadaljnjih razpisnih postopkih, vsekakor lahko predmet posebnih revizijskih postopkov.

Kot pravilno ugotavlja vlagatelj je potrebno vlagateljev očitek presojati predvsem v povezavi s pristojnostmi naročnika, ki pripravi celotno razpisno dokumentacijo (vključno z opisom predmeta obravnavanega javnega naročila), ponudbe pa je potrebno jemati kot njeno zrcalno sliko. Povedano drugače. Razpisno dokumentacijo in s tem predmet predmetnega javnega razpisa določi naročnik (brez sodelovanja kateregakoli drugega potencialnega ponudnika, kar ZJN-1 v drugem odstavku 5. člena tudi izrecno prepoveduje), morebitni ponudniki pa se morajo odzvati z vsemi zahtevami, ki jih je postavil naročnik. Tudi vlagatelj bo moral oddati ponudbo, ki bo sestavljena v skladu z naročnikovo razpisno dokumentacijo, torej izdelati normative na podlagi naročnikove projektne naloge, iz katere izhaja, kako je potrebno izdelati le-te, katere predpise morajo ponudniki pri tem upoštevati in katere druge naročnikove zahteve morajo pri tem izpolniti. V nasprotnem primeru se bo njegova ponudba štela bodisi kot nepravilna, neprimerna ali kot nesprejemljiva, takšno ponudbo pa mora naročnik zavrniti (76. člen ZJN-1). Vlagatelj torej normativov "ne bo določil po lastni meri", pač pa jih bo (kot tudi vsi preostali potencialni ponudniki) moral izdelati "po meri naročnika", oziroma na podlagi naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije.

V obravnavanem primeru je predmet razpisa izdelava normativov za redno in investicijsko vzdrževanje v javni železniški infrastrukturi. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije ima naročnik na podlagi ZZeIP in Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000; v nadaljevanju: ZVZP) obsežna pooblastila in zadolžitve tako na področju varnosti, kot tudi na področju načrtovanja vzdrževanja, gradnje in nadzora ter financiranja javne železniške infrastrukture in nenazadnje tudi za področju nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe, ki je poverjena vlagatelju.

Za izvrševanje predhodno naštetih nalog potrebuje naročnik normative, ki bodo odraz realnih potreb obstoječega stanja javne železniške infrastrukture in kateri bodo v skladu z zakonskimi določbami ZVZP in na njegovi osnovi izdelanih pravilnikov ter navodil in bodo hkrati tudi odraz dosežkov tehnike in tehnologije na predmetnem področju v Evropi. V zvezi s tem je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo, katere sestavni del je tudi Projektna naloga za izdelavo normativov, iz katere izhaja dokaj podrobna opredelitev predmeta javnega naročila, ko jo je naročnik koncipiral kot projekt s petimi glavnimi fazami (Izdelava koncepta naloge, Izdelava normativov za redno in investicijsko vzdrževanje v javni železniški infrastrukturi Republike Slovenije, Povezava normativov z informacijskim sistemom upravljalca javne železniške strukture Republike Slovenije, Planiranje vzdrževanja ter Kontroling in post-kalkulacije). Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da je sam opis predmeta javnega naročila (pod pogojem, da je le-ta skladen z ZJN-1) že po naravi stvar presoje naročnika in sodi v njegovo sfero njegove poslovne odgovornosti in na njo ponudniki ne morejo vplivati. Ponudniki pa morajo slediti vsem zahtevam naročnika in (v obravnavanem primeru) izdelati normative za redno in investicijsko vzdrževanje, na način kot ga je v razpisni dokumentaciji vnaprej predvidel in zahteval naročnik.

Državna revizijska komisija sicer sprejema pojasnila naročnika (s slednjimi se je seznanila na sestanku dne 23.04.2004), da vlagatelj, kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe, v primerjavi z preostalimi potencialnimi ponudniki, razpolaga (vsaj) z več podatki, ki jih bodo potrebovali potencialni ponudniki pri izdelavi ponudb, vendar pa s slednjimi razpolaga tudi naročnik, saj je prav njemu poverjen nadzor nad izvajanjem predmetne gospodarske javne službe in hkrati izvaja tudi financiranje le-te (tretji odstavek 21. člena ZZeIP). Tudi sicer so naročnikovi argumenti, s katerimi utemeljuje in zagovarja izpodbijano točko iz objave javnega razpisa (in iz razpisne dokumentacije) zgolj pavšalni in brez pravnih podlag. Naročnik namreč v zvezi s tem navaja le, da je posel, ki ga opravlja vlagatelj (torej opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture), nezdružljiv z obravnavanim javnim naročilom, ker naj bi vlagatelj na ta način sam sebi določal obseg dela in s tem tudi ceno. še več. Temeljni "argument" naročnika se (kot že zgoraj zapisano) nanaša na "bodoč" naročnikov razpis, ki naj bi bil v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena ZJN-1, vendar (šele) v primeru, če bi bil v obravnavanem postopku izbran vlagatelj.

Ob navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj navedel dovolj prepričljive razloge, ki govorijo v prid zaključku, da ga izpodbijana točka iz objave javnega razpisa (in iz razpisne dokumentacije) neupravičeno izključuje iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, s čimer je naročnik prekršil 5. in 7. člen ZJN-1.
Navedenih trditev vlagatelja naročnik v revizijskem postopku ni uspel ovreči, zato je Državna revizijska komisija na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu ter na podlagi načela proste presoje dokazov (prvi odstavek 7. člena in 8. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi v postopku revizije javnih naročil) skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V zvezi z naročnikovimi navajanji o kršitvah pravil konkurenčnega prava Državna revizijska komisija še ugotavlja, da gre za presojo vprašanj, ki sodijo v njeno pristojnost zgolj v okviru presoje skladnosti s 5. členom ZJN-1. Sicer pa je v skladu z določili 15., 17. in 18. člena ZPOmK nadzor nad uporabo določb navedenega zakona in odločanje o posameznih kršitvah poverjen Uradu za varstvo konkurence.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 03.05.2004


Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ul. 5, Maribor
- Holding Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a,
Ljubljana

Natisni stran