018-075/04 Zavod RS za šport

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje grafičnih in/ali tiskarskih storitev v obdobju od 01.04.2004 do 31.03.2006 ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Schwarz d.o.o., Koprska 106, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje Zavoda Republike Slovenije za šport, Poljanska cesta 28, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 14.04.2004

odločila:

1. Vlagateljeva zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo se zavrže.

2. Naročnikova zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 05.01.2004 sprejel sklep, št. 316-1/2004-2, o začetku postopka javnega razpisa po odprtem postopku za izvajanje grafičnih in/ali tiskarskih storitev v obdobju od 01.04.2004 do 31.03.2006. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne 16.01.2004 v Uradnem listu RS, št. 2-3/2004, pod številko objave Ob-418/04. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 316-1/2004-6, z dne 16.02.2004 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji javnega naročila), vse ponudnike obvestil, da je kot najugodnejše ponudnike izbral:
1. Utrip d.o.o., Brežice, Marof 2, Brežice
2. Littera Picta d.o.o., Rožna dolina cesta IV/32, Ljubljana,
3. Present d.o.o., Dolenjska cesta 43, Ljubljana,
4. Grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake,
5. Mond Grafika d.o.o., Ulica Ivana Selana 15, Brezovica,
6. Boex DTP d.o.o., Grudnovo nabrežje 23, Ljubljana,
7. Maxinel d.o.o., Dunajska cesta 158, Ljubljana,
8. Kagraf d.o.o., Polhograjska 2, Dobrova,
9. Tiskarna Kočevski tisk d.d., Ljubljanska 18a, Kočevje
10. Birografika Bori d.o.o., Linhartova cesta 1, Ljubljana,
11. Emona Tiskarna d.o.o., šmartinska cesta 130, Ljubljana
(v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudniki).
Vlagatelj je skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) z dopisom, z dne 25.02.2004, zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila. Naročnik je izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 316-1/2004-7, z dne 10.03.2004 (v nadaljnjem besedilu: obrazloženo obvestilo).

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 18.03.2004, v katerem navaja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila storil naslednje nepravilnosti:
1. drugačna uporaba meril, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji,
2. napačna uporaba merila "rok dobave",
3. nejasno kvalificiranje referenc ostalih ponudnikov,
4. nadaljnje razdeljevanje in oddaja naročila po manjših sklopih.
V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo merilo "cena" vrednotil tako, da bo upošteval najnižjo ceno kot zmnožek ponudnikovih cen in predvidenih letnih količin, v obrazloženem obvestilu pa je navedel, da je to merilo upošteval samo kot seštevek ponudnikovih cen za posamezen izdelek, ki pa niso bili pomnoženi s predvidenimi letnimi količinami. Dalje vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da se bosta oba sklopa ocenjevala samostojno, saj je bilo možno oddati ponudbo tudi samo za posamezen sklop. Tudi v obrazcih predračuna je bilo potrebno po vsaki postavki v sklopu navesti rok dobave. V obrazloženem obvestilu pa je navedeno, da se je rok dobave za oba sklopa seštel in upošteval za oba sklopa enako v združeni vrednosti. Vlagatelj navaja, da je nerazumno, da bi se ponudniku, ki bi bil izbran samo za en sklop, upošteval tudi rok dobave za sklop, ki ga sploh ne bo opravljal. Vlagatelj v nadaljevanju navaja tudi, da je iz obrazca za ugotavljanje referenc izhajalo, da je potrebno v obrazec vpisati tudi objavo v Uradnem listu RS, torej gre po vlagateljevem mnenju upoštevati samo reference s področja razpisanih del, ki so bile predmet predhodnih javnih naročil. Spričo velikega števila referenc (20) se vlagatelju poraja sum, da vse reference ne izvirajo iz naslova javnih naročil, ampak so bila upoštevana referenčna pisma naročnikov, kateri niso izbirali izvajalcev na javnih razpisih. Vlagatelj meni, da bi se morale upoštevati samo reference, ki so bile skladne z razpisnim obrazcem za predložitev referenc. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je iz objave javnega razpisa in razpisne dokumentacije razvidno, da bo naročilo oddano v dveh samostojnih sklopih, izvajalci pa se lahko prijavijo na enega ali oba sklopa. Iz obvestila o oddaji javnega naročila in obrazloženega obvestila pa je razvidno, da je bilo za najugodnejše izbranih kar 11 podjetij. Iz nobenega dokumenta pa ni razvidno, za katere sklope so bila najugodnejša podjetja izbrana. Vlagatelju ni jasno po kakšnem ključu se bo/je izbiralo med količinami in vrstami izdelkov, ki bodo priznana posameznim izvajalcem, ki so bili določeni kot najugodnejši. Vlagatelj meni, da takšna nadaljnja drobitev elementov znotraj sklopa ni dopustna in bi se moralo naročilo iz enega sklopa oddati enemu izvajalcu ali pa naročilo že na začetku razdeliti na več posameznih sklopov.
Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi sklep (pravilno: obvestilo) o oddaji javnega naročila, z dne 16.02.2004, in ponovno izvede točkovanje iz postavke "cena" in "rok izvedbe" po pravilih navedenih v razpisu ter preverijo reference vseh ponudnikov.

Naročnik je s sklepom, št. 316-1/2004-9, z dne 29.03.2004, zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil obvestilo o oddaji javnega naročila ter odločil, da se ponovno opravi točkovanje in izbor najugodnejših ponudnikov. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je v skladu z vlagateljevimi navedbami po ponovnem pregledu v celoten postopek oddaje javnega naročila ugotovil, da je navedba v zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na točkovanje pri merilu "rok dobave", utemeljena. Naročnik je ugotovil, da je vlagatelj za sklop tiskarske storitve ponudil dobavni rok 4 dni in za sklop grafične in tiskarske storitve prav tako 4 dni, naročnik pa je pomotoma oba dobavna roka seštel in v formulo za točkovanje merila "dobavni rok" pri vlagatelju vstavil 8 dni. Iz navedenega izhaja, da bi vlagatelj moral dobiti pri merilu "dobavni rok" višje število točk, kot to izhaja iz obrazloženega obvestila. Glede na navedeno je utemeljeno, da naročnik razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila in ponovno opravi točkovanje. Naročnik pa navaja, da so ostale vlagateljeve navedbe neutemeljene, saj je v celoti pravilno točkoval cene pri vseh ponudnikih v skladu s formulo, kjer je število točk dobljeno s primerjavo najnižje ponudbene cene, deljeno s ponudbeno ceno posameznega ponudnika, krat število točk (50 točk). Naročnik kot dejstvo navaja, da letne količine v javnem razpisu niso bile predvidene. Tudi v zvezi z referencami naročnik navaja, da jih je ocenil pravilno. Navedel je, da je v razpisnem obrazcu 9a - pisno priporočilo jasno in nedvoumno mišljeno, da se vpiše v sporno rubriko naročnikov konkretni javni razpis. Naročnik je zato upošteval reference, ki so bile s strani ponudnikov predložene na ustreznem obrazcu iz razpisne dokumentacije in se nanašajo na predmet javnega naročila, pri tem pa od ponudnikov ni zahteval, da mora imeti naročnik, pri katerem je izvajalec že izvajal razpisane storitve določen status oziroma, da mora biti sam naročnik po ZJN-1. Naročnik navaja, da je izbral izbrane ponudnike za oba razpisana sklopa in sicer za grafične storitve in tiskarske storitve. Kot je razvidno iz obrazloženega obvestila je njihove ponudbe točkoval v skladu z objavljenimi merili ponudnike ločeno za grafične storitve in ločeno za tiskarske storitve, pri tem so izbrani ponudniki dosegli v obeh sklopih višje število točk od neizbranih ponudnikov. Naročnik kot dejstvo navaja tudi, da so skoraj vsi ponudniki, razen treh, ponudili tako grafične kot tudi tiskarske storitve.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 31.03.2004, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da sprejeti sklep naročnika, št. 316-1/2004-9, z dne 29.03.2004, ni utemeljen v vseh navedbah, predvsem glede obrazložitve točke 1. in 4. iz zahtevka za revizijo in tako nezadosten, zaradi česar zahteva nadaljevanje pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 05.04.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. V obrazložitvi tega dopisa naročnik navaja, da je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil ter namerava opraviti ponoven pregled prispelih ponudb in opraviti novo točkovanje, predvsem v delu, na katerega je opozoril vlagatelj glede merila "dobavni rok". S tem se je postopek v skladu z določili ZRPJN vrnil v fazo ponovnega pregleda in točkovanja kot tudi izbora najugodnejših ponudnikov. Vlagatelj po naročnikovem mnenju svojega nadaljevanja pred Državno revizijsko komisijo z ničemer ne utemeljuje. Zaradi navedenega naročnik priglaša odvetniške stroške za pripravo dokumentacije ter dopis Državni revizijski komisiji in dostavo dokumentacije in sicer: sestanek pri stranki in prevzem dokumentacije 200 točk, priprava dokumentacije 200 točk, dopis Državni revizijski komisiji 200 točk, dostava dokumentacije 100 točk, skupaj 700 točk, to je 77.000,00 SIT, kar z 20% DDV v znesku 15.400,00 SIT znaša 92.400,00 SIT.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo nedopustna in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s sklepom, št. 316-1/2004-9, z dne 29.03.2004, zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil obvestilo o oddaji javnega naročila, ter odločil, da se ponovno opravi točkovanje in izbor najugodnejših ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je z odločitvijo v omenjenemu sklepu naročnik v celoti izpolnil zahtevo po pravnem varstvu, kot ga je v vloženem zahtevku za revizijo podal vlagatelj. Le-ta je namreč zahteval, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi sklep (pravilno: obvestilo) o oddaji javnega naročila in ponovno izvede točkovanje iz postavke "cena" in "rok izvedbe" po pravilih, navedenih v razpisu ter naj se preverijo reference vseh ponudnikov. V skladu s 310. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 12/2003, v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, namreč sodišče s sodbo odloči o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve. Gre torej za odločitev o zahtevku po pravnem varstvu določene vsebine (po procesni teoriji gre za tim. tožbeni predlog). V revizijskem postopku mora tako vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti, kakšen je njegov predlog glede postopka oddaje javnega naročila. V revizijskem postopku naročnik skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Da naročnik razveljavi (v celoti ali delno) postopek oddaje javnega naročila, tako kot mu to omogoča 16. člena ZRPJN, mora slediti o postavljenem zahtevku (v pravdnem postopku gre smiselno za tožbeni predlog). Iz predmetne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj postavil zahtevek tako, da je kot pravno varstvo zahteval razveljavitev naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila ter ponovno ocenjevanje po dveh merilih "cena" in "dobavni rok" ter preveritev referenc posameznih ponudnikov. Nesporno gre ugotoviti, da je naročnik s sklepom, št. 316-1/2004-9, z dne 29.03.2004, v celoti ugodil zahtevku (smiselno: tožbenemu predlogu) vlagatelja, saj je razveljavil obvestilo o oddaji javnega naročila ter celoten postopek pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik v celoti ugodil tožbenemu predlogu vlagatelja, zaradi česar je vlagateljeva zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo nedopustna, saj niso podane procesne predpostavke za nadaljevanje revizijskega postopka.

Pri tem pa gre pripomniti, da zgolj navajanje večih kršitev naročnika (kar sicer zahteva 4. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN) v zahtevku za revizijo oziroma dejstev in dokazov (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), kot jih je kot razlog za razveljavitev dela postopka navedel vlagatelj, ne pomeni, da naročnik ni v celoti upošteval tožbenega predloga in posledično, da ni v celoti izpolnjena zahteva vlagatelja po pravnem varstvu. Gre namreč le za tiste okoliščine, na katere vlagatelj opira svoj tožbeni zahtevek oziroma tožbeni predlog. Vlagateljevo utemeljevanje v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, da le-to zahteva zaradi dejstva, ker naročnikov sklep ni utemeljen v vseh navedbah, predvsem glede obrazložitve točke 1. in 4. iz zahtevka za revizijo, torej po mnenju Državne revizijske komisije nima pravne podlage, zaradi česar je potrebno zahtevo za nadaljevanje pred Državno revizijsko komisijo kot nedopustno zavreči.

Pred Državno revizijsko komisijo namreč, skladno s pristojnostmi, ki jih ima le-ta po ZRPJN, ni mogoče presojati zakonitosti ravnanj, ki jih je že s svojimi akti razveljavil naročnik. Kakor je bilo že ugotovljeno zgoraj, je namreč naročnik s sklepom, št. 316-1/2004-9, z dne 29.03.2004, razveljavil obvestilo o oddaji javnega naročila, vključno s celotnim postopkom pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb. Naročnik je tako postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo, kjer bo ponovno opravljal aktivnosti pregleda in ocenjevanja v zvezi z ponudbami in to celo širše, kot mu je to v zahtevku za revizijo predlagal vlagatelj (le-ta je zahteval zgolj ponovno ocenjevanje po merilu "cena" in "rok izvedbe" ter preveritev referenc vseh ponudnikov). Ko bo prenehala učinkovati suspenzivnost vloženega zahtevka za revizijo v tem revizijskem postopku, bo tako naročnik ponovno opravil pregled pravilnosti vseh ponudb in postopek ocenjevanja pravilnih ponudb in o tem skladno z določilom drugega odstavka 78. člena ZJN-1 obvestil vse ponudnike z obvestilom o oddaji javnega naročila. Zoper novo izdano obvestilo o oddaji javnega naročila bo imel vlagatelj ponovno možnost vložiti zahtevek za revizijo, v kolikor bo mnenja, da naročnik postopka pregleda in ocenjevanja ponudb oziroma izbire najugodnejših ponudnikov ni opravil v skladu z določili razpisne dokumentacije oziroma ZJN-1. Vlagatelj bo tako imel v zahtevku za revizijo ponovno možnost uveljavljati vse pritožbene razloge, vključno s temi, ki jih je že v predmetnem revizijskem postopku očital naročniku (torej tiste, katerim je naročnik ugodil, kot tudi tiste, ki jih je kot neutemeljene zavrnil), v kolikor jih bo v ponovnem postopku pregleda in ocenjevanja ponovno zaznal v ravnanju naročnika.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Naročnik je v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo in sicer za sestanek pri stranki in prevzem dokumentacije 200 točk, priprava dokumentacije 200 točk, dopis Državni revizijski komisiji 200 točk, dostava dokumentacije 100 točk, skupaj 700 točk, to je 77.000,00 SIT, kar z 20% DDV v znesku 15.400,00 SIT znaša 92.400,00 SIT.

Državna revizijska komisija lahko skladno z določilom četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odloči, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo povrniti naročniku potrebne stroške, nastale z revizijo, v kolikor njegov zahtevek za revizijo ni utemeljen. Upoštevaje smiselno določbo četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, gre ugotoviti, da naročnik zahteva zgoraj specificirane stroške iz razloga, ker je vlagateljevo nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo nedopustno. Glede na navedeno in skladno z določilom prvega odstavka 156. člena ZPP (načelo krivde glede povračila stroškov postopka) bi bila v predmetnem revizijskem postopku utemeljena zahteva za povračilo potrebnih stroškov naročnika, ki se nanašajo na ravnanje naročnika po odločitvi o ugoditvi zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija pa je skladno z določilom prvega odstavka 155. člena ZPP odločila, da s strani naročnika priglašenih stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih stroškov za pravdo oziroma revizijski postopek. Državna revizijska komisija je namreč po skrbni presoji vseh okoliščin ugotovila, da se vsi priglašeni stroški nanašajo na opravljanje dejanj, ko niso vezane zgolj na "fizični" odstop dokumentacije. V zvezi z dopisom Državni revizijski komisiji, ki ga je naročnik naslovil kot "Dokumentacija za revizijo postopka javnega naročilaâ??", pa je potrebno še pripomniti, da veljavni ZRPJN več ne predvideva naročnikovega mnenja kot obveznega ob predaji dokumentacije Državni revizijski komisiji, na kar pa nakazuje tudi samo poimenovanje tega dopisa s strani naročnika. Ugotoviti je potrebno, da bi bil naročnik v predmetnem revizijskem postopku upravičen kvečjemu do poštnih in temu sorodnih stroškov, česar pa naročnik ni zahteval. Glede na navedeno je potrebno naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka v celoti zavrniti kot neutemeljeno.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 14.04.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana,
- Schwarz d.o.o., Koprska 106, Ljubljana,
- Utrip d.o.o., Brežice, Marof 2, Brežice,
- Littera Picta d.o.o., Rožna dolina cesta IV/32, Ljubljana,
- Present d.o.o., Dolenjska cesta 43, Ljubljana,
- Grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake,
- Mond Grafika d.o.o., Ulica Ivana Selana 15, Brezovica,
- Boex DTP d.o.o., Grudnovo nabrežje 23, Ljubljana,
- Maxinel d.o.o., Dunajska cesta 158, Ljubljana,
- Kagraf d.o.o., Polhograjska 2, Dobrova,
- Tiskarna Kočevski tisk d.d., Ljubljanska 18a, Kočevje,
- Birografika Bori d.o.o., Linhartova cesta 1, Ljubljana,
- Emona Tiskarna d.o.o., šmartinska cesta 130, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran