Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-074/04 Parkirišča javno podjetje d.o.o.

    Številka: 018-74/04-23-632
    Datum sprejema: 28. 5. 2004

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Marije Bezovšek kot predsednice senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in implementacijo parkirnih avtomatov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje LF3M d.o.o., Ljubljanska cesta 24, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnica Ana Jug, Ul. Gradnikove brigade 57, Nova Gorica, zoper ravnanje naročnika Parkirišča javno podjetje d.o.o., Vodnikov trg 5, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Olga Kerže, Pleteršnikova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.5.2004

    odločila:

    1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2.) Dopolnitev zahtevka za revizijo, ki je vsebovana v obvestilu o nadaljevanju revizijskega postopka, z dne 31.3.2004, se zavrže.

    3.) Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

    4.) Vlagatelj je dolžan plačati naročniku stroške, nastale z revizijo, v znesku 225.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

    5.) Naročnik mora v roku šestih mesecev po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 01.10.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila (št. JN N 05/2003) za dobavo in implementacijo 150 kom. parkirnih avtomatov. Predhodni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 97/2003, z dne 10.10.2003, pod št. objave Ob-103525, in nato še javni razpis za oddajo naročila po odprtem postopku v Uradnem listu RS, št. 99-100/2003, z dne 17.10.2003, pod št. objave Ob-103648.

    Naročnik je s sklepom o oddaji javnega naročila, štev. 24525/04, z dne 3.3.2004, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju Siemens Slovenija d.o.o., Bratislavska 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila naročnik med drugim navaja, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogoja iz zadnjega odstavka na 4. strani razpisne dokumentacije, kjer je naročnik zapisal "â?? pogoj za sodelovanje je izkazana vsaj ena implementacija vsaj 150 parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center". Naročnik navaja, da je vlagatelj v razpisnem obrazcu štev. 5, navedel sledeče reference: 1. Mestna občina Kranj, 6 kom. parkomatov, 2. Mestna občina Nova Gorica, 7 kom. parkomatov in 3. Mestna občina Novo Mesto, 5 kom. parkomatov, ostale reference vlagatelja, ki so navedene v razpisnem obrazcu štev. 5, pa po mnenju naročnika ne predstavljajo zahtevanih referenc v smislu izpolnjevanja prej navedenega pogoja. Naročnik navaja, da je ravnal v skladu s pravilom iz razpisne dokumentacije na strani 10, točka 3.7 ter vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločil iz nadaljnje obravnave. Naročnik zaključuje, da sta mu po opravljenem pregledu ponudb ostali dve pravilni ponudbi, ki izpolnjujeta vse zahteve iz razpisne dokumentacije (ponudba izbranega ponudnika ter ponudba ponudnika Traffic Design d.o.o., Ljubljana), pri čemer je po izvedenem ocenjevanju in vrednotenju ponudb v skladu z merili iz razpisne dokumentacije ugotovil, da je najugodnejša ponudba izbranega ponudnika.

    Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo, z dne 12.3.2004, vlagatelj navaja, da je vkljub zavrnitvi njegovega predhodnega zahtevka za revizijo v tem postopku še vedno prepričan, da je pogoj, ki zahteva "izkazano vsaj eno implementacijo vsaj 150 parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center", diskriminatoren ter da onemogoča ponudnikom enakopravno sodelovanje v postopku javnega naročila. Vlagatelj meni, da je potrebno gledati javno naročilo urejanja parkirišč v mestu Ljubljana kot celoto, upoštevaje vse predhodne postopke in vso razpisno dokumentacijo z vsemi stalnimi in spreminjajočimi se razpisnimi pogoji. Vlagatelj poudarja, da je prvi razpis naročnika v začetku maja 2002 vseboval zaprta parkirišča in parkirne avtomate, vendar je v nadaljnjem postopku prišlo do ločitve sistemov, tako da je bil 10.7.2002 za zaprta parkirišča izbran ponudnik Traffic Design d.o.o., Ljubljana, razpis za parkirne avtomate za zunanja parkirišča pa je bil 21.3.2003 ponovno razveljavljen. Vlagatelj poudarja, da je že prvi razpis zahteval kompatibilnost med obema sistemoma, pri čemer bi po vlagateljevem mnenju morala biti zahtevana tako kompatibilnost opreme, kot tudi plačilnih načinov ter povezava v enoten nadzorni center. Ta kompatibilnost je po vlagateljevem mnenju v tem postopku pomembna iz dveh razlogov, in sicer: gospodarnega ravnanja javne pravne osebe kot je naročnik, kar je zahteva Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), po drugi strani pa je kompatibilnost sistemov tudi obvezen pogoj v vseh nadaljnjih postopkih zadevnih javnih naročil. Vlagatelj poudarja, da je bilo v prvem razpisu za zaprte in odprte sisteme parkiranja zahtevano plačevanje z bankovci, s plačilnimi karticami (bančne in kreditne) in za parkirne avtomate plačevanje z bankovci, s plačilnimi karticami (bančne in kreditne) in GSM ter da se take zahteve ponavljajo v vseh nadaljnjih razpisih, pri čemer je na vprašanje enega izmed ponudnikov naročnik dne 28.2.2003 tudi izrecno odgovoril, da mora oprema že v osnovni izvedbi ustrezati tehničnim zahtevam - torej tudi možnosti plačevanja z bančnimi karticami. Dejstvo je, navaja vlagatelj, da oprema na prvem razpisu izbranega izvajalca Traffic Design d.o.o., Ljubljana, ne ustreza razpisnim pogojem, saj deluje samo na gotovino, kar je mogoče preveriti na parkirišču pred Maximarketom, kjer je postavljena oprema takrat izbranega izvajalca Traffic Design d.o.o., Ljubljana. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik ob tokratnem javnem naročilu (namesto da bi zaradi negativnih izkušenj z dosedanjimi razpisi predmetno javno naročilo prilagodil nastali situaciji, da do česa podobnega ne bi več moglo priti), razpisne pogoje spremenil le tako, da je dodal že omenjeni diskriminatorni pogoj, s katerim pa je po vlagateljevem mnenju dobro vedel, da se bo znebil domačega proizvajalca, za katerega ve, da izpolnjuje vse doslej razpisane pogoje in je njegov zakoniti zastopnik celo avtor in lastnik patentno zaščitenega izuma, ki zagotavlja delovanje parkomatov na plačilne kartice vseh vrst, na bančne kartice ter mobilne aparate vseh operaterjev v Sloveniji, poleg tega pa je vlagatelj vse to ponudil v svoji ponudbeni ceni, medtem, ko se sedaj ugotavlja, da ponudba doslej izbranega izvajalca ni vsebovala stroškov za nadgradnjo parkomatov in da je bila z navedeno izbiro storjena velika škoda proračunskim sredstvom ter da je bil izbran ponudnik, ki sploh ni ustrezal razpisanim pogojem. Ta daljši uvod, ki je posegel v prvi razpis urejanja (odprtih in zaprtih) parkirišč iz leta 2002, po vlagateljevem mnenju pojasnjuje in utemeljuje njegov sedanji zahtevek za revizijo. Vlagatelj se sklicuje na temeljna načela ZJN-1 ter je prepričan, da je bila v vseh dosedanjih postopkih javnega naročila urejanja zaprtih in odprtih sistemov javnih parkirišč kršena večina teh načel ter da je negospodarno ravnanje naročnika v tem, da ni preverjal izpolnjevanja razpisnih pogojev in mu sedaj zaprte sisteme parkiranja upravlja neustrezen ponudnik. Negospodarno ravnanje pa po vlagateljevem mnenju pomeni tudi vse ostalo ravnanje naročnika v tem postopku, namenjeno ugotavljanju razpisnih pogojev, saj je naročnik že doslej dobro spoznal vse ponudnike in je vedel, s kakšno opremo razpolagajo ter kakšne reference imajo, pri čemer bi morala biti edino, kar naj pri ponudnikih ne bi poznal, njihova ponudbena cena. Vlagatelj opozarja, da iz obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročila, z dne 19.6.2003, s katerim je naročnik postopek zaključil brez izbire, izhaja, da izbrani ponudnik, ki v izpodbijanem sklepu, z dne 3.3.2004, izpolnjuje vse razpisane pogoje, takrat teh pogojev ni izpolnjeval, kajti na 7. strani odpravka sklepa piše, da "â?? ponudnik v svoji ponudbi v oddelku predstavitev rešitve, tehnični opis na strani 1/19, v 4. točki piše o čitalcu gotovine, vendar je komisija pri pregledu ugotovila, da ponudnik v opremi parkomata ne ponuja čitalca bankovcev, kot to nedvoumno izhaja iz razpisne dokumentacije, pač pa le čitalec kovancev". Vlagatelj zaključuje, da bi moral naročnik kot dober gospodarstvenik že zaradi večkrat omenjanih negativnih izkušenj tokrat preveriti, ali parkomati izbranega ponudnika ustrezajo, vendar takšnega preverjanja oziroma testiranja parkomatov izbranega ponudnika ni opravil. Vlagatelj je prepričan, da bi naročnik (v kolikor bi to preveril oziroma testiral parkomate) ugotovil, da parkomati izbranega ponudnika še vedno delujejo le na gotovino in na čip kartico ne pa tudi na bančne kartice in GSM ter da navedeno ne ustreza razpisanim pogojem. Vlagatelj pripominja, da mu je navedeno poznano iz lastnega vedenja ter iz predstavitvenih spletnih strani izbranega ponudnika, podobno stanje pa izhaja tudi iz spletnih strani drugega ponudnika, ki naj bi v tem postopku izpolnjeval vse razpisne pogoje, saj tudi tam predstavljeni parkomati ne delujejo s pomočjo mobilnih aparatov in ne s pomočjo bančne kartice. Ob navedenem je vlagatelj še vedno prepričan, da je bil postopek izbire nezakonit in da bi moral naročnik preveriti navedbe in reference ponudnikov ter vsem udeležencem postopka omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo, saj kontrola resničnosti dejanskega stanja ne bi nikomur škodila, temveč bi bila kvečjemu koristna, če že ne nujna. Vlagatelj ugotavlja, da je doslej le on nastopal z resničnimi podatki, za katerimi stoji z vso odgovornostjo ter da je bil vkljub temu (po njegovem mnenju ravno zaradi svoje vztrajnosti in korektnosti) izločen iz postopka, poleg tega pa njegove parkomate ni težko preizkusiti, saj brezhibno delujejo z vsemi razpisanimi opcijami na lokacijah, s katerimi je vlagatelj naročnika seznanil v svoji ponudbeni dokumentaciji (Kranj, Nova Gorica, Novo mesto). Vlagatelj nadalje navaja, da je zahteva naročnika po 150 parkomatih, povezanih v enoten nadzorni sistem, po njegovem prepričanju diskriminatorna tudi iz razloga, ker se je pojavila šele v zadnjem ponovljenem razpisu, ko je naročnik vse potencialne ponudnike že dodobra spoznal, saj je na ta način naročnik po vlagateljevem mnenju lahko opravil selekcijo po lastni želji in mimo namena zakona. Vendar pa je vlagatelj prepričan, da je naročnik pri tem pozabil, da v zahtevi dobesedno zahteva IZKAZANO vsaj eno implementacijo vsaj 150 parkomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center. Po mnenju vlagatelja izkazovanje izpolnjevanja pogoja ne pomeni zgolj prospektov in fotografij parkirnih avtomatov (z luknjo za bančno kartico, za njo pa ničesar) ter izjave, kje vse so taki avtomati postavljeni in povezani v nadzorne centre, temveč bi bilo potrebno ta pogoj tudi dejansko izkazati - zgolj navedba reference enega izmed ponudnikov, da ima v mestu Zagreb 160 parkomatov, namreč še ne izkazuje dejanskega stanja, pri čemer je vlagatelj tudi za Zagreb prepričan, da parkomati delujejo zgolj na kune in še to le na kovance, na lokalno kartico in GSM, ne pa na bančne kartice, podobne informacije pa je vlagatelj dobil tudi iz drugih krajev. Zlasti pa po vlagateljevem prepričanju ne ustrezajo v referencah navedena števila parkomatov, zaradi česar je vlagatelj prepričan, da izbrani ponudnik (in tudi preostali ponudnik, ki naj bi izpolnjeval zadevni pogoj) ni izkazal izpolnjevanja tega pogoja. Ravno to pa bi naročnik, ki se je že doslej opekel v javnem naročilu, moral preverjati. Dejstvo, da tega ni storil, je po vlagateljevem mnenju jasen dokaz, da naročnik ni sledil namenu javnega naročila, temveč namenu privilegirati določenega ponudnika. Vlagatelj tudi opozarja, da naročnik v odgovorih na vprašanja ponudnikov (štev.10) sicer izjavlja, da je v prvi fazi dovolj navedba referenc glede izpolnjevanja pogoja 150 parkomatov, pri čemer bo komisija le-te, če bo potrebno, posebej preverila, pri čemer pa že omenjeno dejstvo, da izbrani ponudnik šest mesecev pred datumom izbiranja najugodnejšega ponudnika ni razpolagal z ustreznim parkomatom, pri naročniku te potrebe očitno ni vzpodbudilo, čeprav bi jo po prepričanju vlagatelja moralo. Vlagatelj opozarja tudi na vprašanje (štev. 13) enega izmed ponudnikov, ali je predvideno testiranje opreme, na katerega je naročnik prav tako odgovoril, da ga bo izvedel v kolikor se mu bo zdelo potrebno, vendar se mu (kljub vedno večjemu zapletanju zadeve in kljub visoki vrednosti javnega naročila) doslej to še ni zdelo potrebno. Če ne drugega, navaja vlagatelj, bi se lahko v zagrebškem javnem podjetju pozanimal, kako parkomati izbranega ponudnika sploh delujejo. Vlagatelj navaja, da je bil sam iz sosednje države pozvan, če lahko opravi ustrezno nadgradnjo parkomatov, ki jih ponuja izbrani ponudnik, vendar tega na parkomatih, ki niso njegova lastnina, iz razlogov spoštovanja pravic industrijske lastnine ni mogel opraviti. Ravno pravice industrijske lastnine pa po vlagateljevem mnenju nakazujejo še na drugo diskriminatorno ravnanje naročnika. Izbrani parkomati namreč po njegovem prepričanju ne zagotavljajo razpisanih pogojev, pri tem pa nadgradnje in največkrat tudi kompatibilnost na tujih stvaritvah niso možne, kar pomeni, da bo nadgradnje in kompatibilnost lahko zagotovil le izbrani ponudnik. Tudi na ta način je po vlagateljevem mnenju vsak drugi ponudnik izključen iz trga javnih naročil urejanja parkirišč, zato tudi to dejstvo kaže na kršitev že omenjenih temeljnih načel ZJN-1, pri čemer vlagatelj posebej poudarja, da bi moral vsak naročnik voditi postopke javnih naročil z najvišjo stopnjo odgovornosti (to je stopnjo skrbnosti dobrega gospodarstvenika in dobrega strokovnjaka), iz doslej navedenih ravnanj naročnika pa ne izhaja niti običajna skrbnost, saj ponudnikom sploh ni bilo potrebno dokazovati izpolnjevanja pogojev, temveč so jih le zagotavljali. Res je, navaja vlagatelj, da bi lahko imel posamezni ponudnik tudi v tujini svojih 150 parkomatov, kot izhaja iz zahteve, vendar pa bi bilo po vlagateljevem mnenju racionalno in edino pravilno, da bi to tudi dokazal. Tako pa si je naročnik izbral pogoj, ki je že sam po sebi težko dokazljiv, saj je lahko izpolnjen le v tujini, pri čemer ni niti na enostaven način preveril njegovo izpolnjevanje pogojev s testiranjem parkomatov, s čimer bi dobil zagotovilo, da izbrani ponudnik izpolnjuje razpisane pogoje v smislu določb ZJN-1 (42. člen). Ne nazadnje vlagatelj meni, da je naročnik glede referenc in izpolnjevanja pogojev zavajal celo Državno revizijsko komisijo, ko ji je v svojem poročilu, ki ga je podal z vlogo, z dne 22.1.2004, navajal, da vlagatelj izpolnjuje dodatno postavljen pogoj (150 parkomatov), pri tem pa je v resnici vlagatelja izločil iz postopka ravno zaradi neizpolnjevanja tega istega pogoja. Vlagatelj poudarja tudi, da je njegov zastopnik sodeloval v postopku odpiranja ponudb in ve povedati, da se v tem postopku izpolnjevanje pogojev posameznih ponudnikov sploh ni ugotavljalo (kar izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb) češ, da se to zaradi zahtevka za revizijo še ne sme ugotavljati, vlagatelju, ki je zahteval prisotnost pri odpiranju ponudb, pa je bilo to onemogočeno. Vse navedeno vlagatelja napeljuje k sklepu, da je naročnik razpisne pogoje prilagodil izbranemu ponudniku, pri katerem je bil pred tem tudi zaposlen sedanji zakoniti zastopnik naročnika. Tudi iz teh razlogov bi moral naročnik po vlagateljevem prepričanju najmanj opraviti predhodni ogled in testiranje parkomatov, kar bi pomenilo neznatno zamudo časa, bi pa obenem zagotovilo, da je s ponudbami, zlasti z izbrano ponudbo, vse v redu. Vlagatelj opozarja, da je prilagajanje razpisnih pogojev, odsotnost preverjanja njihovega izpolnjevanja in privilegiranje določenih ponudnikov ter diskriminiranje drugih opredeljeno tudi kot prekršek v 131. členu ZJN-1, zaradi kršitve določb 31. do 54. člena istega zakona in vsebuje sankcije, zagrožene naročniku in njegovi odgovorni osebi. Kot dokaz vlagateljevim navedbam po njegovem prepričanju zadostuje že vpogled v predmetno razpisno dokumentacijo, preostali dokazi pa so predlagani v tekstu, pri čemer vlagatelj prilaga še računalniški print oglaševalskih spletnih strani ponudnikov ter časopisne objave z dne 31.7.2003 in 20.1.2004, predlaga pa tudi ogled delovanja zaprtega sistema parkirišč pred Maximarketom v Ljubljani. Glede na vse navedeno, je vlagatelj prepričan, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil tako procesna pravila, kot tudi materialne določbe zakona, zaradi česar predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila ponovi, poleg tega pa tudi predlaga, da naročnik kot dokaz v razpisnem postopku izvede testiranje parkomatov vseh ponudnikov, kar bo potrdilo ali zanikalo trditve vlagatelja, vsekakor pa zakonito razčistilo dejansko stanje zadeve in utemeljenost očitkov vlagatelja. V vsakem primeru pa mora naročnik v ponovljenem postopku vsem udeležencem postopka omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo (pravilno: ponudbeno dokumentacijo) posameznega ponudnika, ki zadeva njegovo izpolnjevanje ponudbe oziroma ugotavljanje izpolnjevanja pogojev ponudnikov izvesti pred komisijo in ob prisotnosti ponudnikov javno in ne skrivoma. Vlagatelj uveljavlja tudi svoje stroške revizijskega postopka, in sicer za sestavo zahtevka za revizijo 250.000 SIT, za pregled spisa (2 uri) 25.000 SIT + 20 % DDV 55.000 SIT, za materialne stroške (taksa za revizijo) 100.000 SIT, torej skupaj 430.000 SIT.

    Naročnik je s sklepom, z dne 25.3.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik navaja, da so navedbe vlagatelja v zvezi s prejšnjimi javnimi naročili v smislu zadevnega javnega naročila popolnoma brezpredmetne, saj gre pri obravnavanem postopku oddaje javnega naročila za nov in samostojen postopek javnega naročila ter posledično nov javni razpis, zato le-ta v ničemer ni vezan na pretekle razpisne postopke. V zvezi z navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik v postopku prejšnjega javnega naročila, ki je bil zaključen brez izbire, ni izpolnjeval zahteve po čitalcu bankovcev naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi na strani 110, v poglavju Zgradba, v točki 1. jasno zapisal, da ima parkomat čitalec gotovine - za 6 vrst slovenskih bankovcev, kar je dodatno obrazloženo v poglavju Čitalec gotovine na isti strani, kjer je navedeno, da ima parkomat čitalec, ki omogoča plačevanje s slovenskimi tolarji ter da ima čitalec možnost razpoznave 15 različnih vrst bankovcev, zato se lahko omogoči tudi plačevanje s tujo valuto, dodatno pa je plačevanje z gotovino - bankovci obrazloženo na strani 114 v točki a. Naročnik dalje navaja, da je izbrani ponudnik na strani 110 navedel in opredelil tudi kombinirani čitalec za plačevanje z vrednostnimi (čip) karticami in kreditnimi karticami (dodatno na strani 175 in 176) ter plačevanje z mobilnim telefonom, ki je dodatno predstavljeno na straneh 178 in 179. Naročnik se tudi ne strinja z navedbami vlagatelja, da parkomati ponudnika Traffic Design d.o.o., Ljubljana, "ne delujejo s pomočjo mobilnih aparatov in ne s pomočjo bančne kartice", saj je imenovani ponudnik v svoji ponudbi v poglavju 11.1.a) predložil "Izjavo o tehnični ustreznosti", izdano s strani slovenskega mobilnega operaterja, s katero slednji potrjuje tehnično ustreznost ponujenega parkomata glede omogočanja uporabe aMonete - sistema za mobilno plačevanje, operater pa v isti izjavi pove tudi, da je bilo mobilno plačevanje preverjeno v praksi s funkcionalnim testom. Naročnik dalje navaja, da je imenovani ponudnik v poglavju 14, v točki 1.3.3. svoje ponudbe obrazložil tudi modul za mobilno plačevanju M-PAY (podrobnejše v točki 3. istega poglavja ter v poglavju 15), plačevanje s parkirnimi čip karticami in z vsemi vrstami magnetnih plačilnih kartic pa je ponudnik obrazložil v poglavju 14 v točki 1.3.2 (podrobneje v točki 3. istega poglavja ter v poglavju 15). Glede vpogleda ponudnikov v spis javnega naročila ter ponudbe ostalih ponudnikov, naročnik navaja, da s strani vlagatelja ni bila nikoli izražena zahteva po vpogledu ter da so zato vse navedbe vlagatelja glede kršitve njegove pravice do vpogleda v ponudbe drugih ponudnikov brezpredmetne. Naročnik dodaja, da je bil na zahtevo predstavnikov ponudnika Ferina d.o.o., Maribor, ki je tudi sodeloval v postopku javnega naročila, vpogled omogočen isti dan, ko je bila izražena zahteva ter da sta dne 11.03.2004 ob 13.00 uri uslužbenca navedenega ponudnika v navzočnosti enega člana komisije za vodenje postopka javnega naročila pogledala obe pravilni ponudbi in nad vpogledom kot tudi nad odločitvijo naročnika nista imela nobenih pripomb. Naročnik dalje navaja, da se (kljub temu, da vlagatelj namenoma prireja zapisani pogoj) pogoj, ki je zapisan na 4. strani razpisne dokumentacije, glasi: "â?? pogoj za sodelovanje je izkazana vsaj ena implementacija vsaj 150 parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center", ta pogoj pa ni zahteval 150 povezanih parkomatov, enakih kot jih ponudniki ponujajo v okviru javnega naročila. še več, navaja naročnik, tudi vlagatelju bi moralo biti dobro znano, da povezava v nadzorni center ne prejudicira ali izključuje siceršnje opreme samega parkomata (načina plačevanja...). Da parkomati resnično delujejo povezani v nadzorni center, pa po prepričanju naročnika potrjujejo ustrezne izjave predstavnikov mest, v katerih so ti nameščeni (tovrstna potrdila so priložena v ponudbah obeh ponudnikov, ki sta predložila popolni ponudbi). Po naročnikovem mnenju je tudi razglabljanje vlagatelja o pravicah industrijske lastnine v okviru postopka javnega naročila brezpredmetno, saj pravila javnega naročanja ne želijo niti ne morejo posegati v te pravice, kar pa ne pomeni, da se pravila javnega naročanja kljub temu ne uporabljajo. Ponujena oprema obeh ponudnikov, ki sta predložila pravilni ponudbi po prepričanju naročnika odgovarja vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije in bo taka tudi nameščena, nadgradnja s parkirno čip kartico pa je v ponudbi v obrazcu 4-1, v 3. točki že ovrednotena in je bila ob točkovanju tudi že upoštevana. Po naročnikovem mnenju so netočne tudi navedbe vlagatelja o zavajanju Državne revizijske komisije, saj je naročnik v vlogi za odobritev nesuspenzivnosti (ki ji je bilo tudi deloma ugodeno) na podlagi podatkov, pridobljenih na odpiranju ponudb, zapisal: "Drugi razlog za predlog za nesuspenzivnost pa gre iskati v sami vsebini zahtevka za revizijo vlagatelja, saj le-ta v svojem zahtevku terja ugotovitev, da je pogoj, kot je zapisan v razpisni dokumentaciji, nemogoče izpolniti ter da na trgu ni ponudnika, ki bi temu zadostil, obenem pa sam v svoji ponudbi, v obr. štev. 5 navaja reference oziroma dejstva, s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogoja. Ravno tako tudi ostali ponudniki v predpisanem obrazcu navajajo dejstva s katerimi dokazujejo izpolnjevanje pogoja." Glede ostalih vlagateljevih trditev naročnik navaja, da le-te bodisi ne odgovarjajo zahtevam iz 3. odstavka 12. člena ZRPJN ter se je zato do njih nemogoče opredeliti ali (in) je potrebno ob navedbah uporabiti 5. odstavek 12. člena ZRPJN, ker je vlagatelj glede njih prekludiran). Naročnik na koncu zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer za pregled spisa 18.750 SIT, za sestavo sklepa 187.500 SIT + 20% DDV (41.250 SIT), kar skupaj znese 247.500,00 SIT.
    Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

    Vlagatelj je z dopisom, z dne 31.3.2004, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu se vlagatelj v celoti sklicuje na navedbe v zahtevku za revizijo, z dne 12.3.2004, pri čemer še posebej izpostavlja, da že nabavljeni in postavljeni parkomati iz prvega razpisa (za zaprte sisteme) ne ustrezajo razpisanim pogojem ter da ta izkušnja naročnika ni naučila, da bi v naslednjih razpisih opravil testiranje parkomatov, temveč je v predmetnem javnem razpisu celo zahteval implementacijo 150 parkomatov, česar v Sloveniji ni in je preizkus iz tega razloga še težji. Vlagatelj izpostavlja tudi trditev naročnika, da ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika Traffic design d.o.o., Ljubljana, v celoti ustrezata razpisanim pogojem, pri čemer se naročnik sklicuje zgolj na listine, ki sta jih v postopku predložila omenjena ponudnika, ni pa opravil testov parkomatov, zaradi česar je po vlagateljevem prepričanju ostalo odprto vprašanje časa in načina delovanja parkomatov za vse zahtevane načine plačil. Vlagatelj izpostavlja tudi, da je njegova ponudba vsebovala že vse možne načine plačila tudi cenovno ovrednotene, medtem ko se v ponudbah ostalih ponudnikov govori o nadgradnjah (te bo potrebno posebej plačati), o čemer bi se moral naročnik po vlagateljevem mnenju izjasniti, ne pa apriori zavračati ali ignorirati njegove navedbe. Vlagatelj navaja, da bo tako moral naročnik tudi za zaprte sisteme (če bo hotel uvesti plačilo z bančnimi karticami) posebej plačati nadgraditev, čeprav se je že v prvem razpisu in tudi kasnejših (ti javni razpisi pa so povezani) zahtevala kompatibilnost sistemov. Nadalje vlagatelj trdi, da ponudnika nista z ničemer dokazala, da njuni parkomati delujejo na bančne kartice, saj ne gre le za možnost delovanja, temveč za resnično delovanje in plačevanje parkirnine z bančno kartico, kar se lahko izvede le preko bank in so potrebni, če ne drugega, ustrezni tehnološki postopki in pogodbe z bankami za realizacijo plačila. Vlagatelj je tudi prepričan, da parkomati, ki jih ima izbrani ponudnik, ne delujejo na način, kot je bilo zahtevano z javnim razpisom ter da naročnik tega noče niti preveriti, kaj šele priznati. V zvezi s trditvijo naročnika, da si vlagatelj prireja sporni razpisni pogoj, vlagatelj poudarja, da si je zapisani pogoj tolmačil točno tako, kot je zapisan ter da bi bilo potrebno že zaradi smisla javnih naročil, pogoje postavljati določno in natančno. Vlagatelj meni, da ne sme biti oškodovan, če naročnik v revizijskem postopku razširja in zožuje svoje pogoje ter navaja, da bi si, v kolikor bi samo slutil, da ima lahko partnerja, ki ima 150 parkomatov ter da so ti lahko povezani v različne nadzorne centre, takega partnerja tudi pridobil. Po vlagateljevem mnenju je potrebno upoštevati, da je med vsemi tremi ponudniki le vlagatelj proizvajalec parkomatov, medtem ko sta ostala dva ponudnika samo dobavitelja. Vlagatelj tudi poudarja, da je sam podal reference, ki jih je moč doma preveriti, in to preko 4000 govorilnic, povezanih v enotni nadzorni center, pri čemer je tehnološki postopek isti, reference so ugodnejše, preverijo se lahko doma, delujejo in niso novost, ki se bo šele pokazala v praksi. Ne nazadnje je vlagatelj trdno prepričan, da postopek, kot ga vodi naročnik, ni v skladu z ZJN-1 in njegovimi načeli, saj je dejstvo, da se domačega proĂ­zvajalca, ki dobiva vsa priznanja v svetu za svoj proizvod in ki je glede na vsebino ponudbe tudi cenovno najugodnejši, dobesedno meče iz trga, ko se išče načine, da bi se ga izločilo iz ponudbe, zaradi česar se vlagatelju nehote poraja sum, da so v ozadju drugačni, vlagatelju neznani, interesi.

    Naročnik je z dopisom, štev. 25022, z dne 5.4.2004, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-74/04-23-661, z dne 8.4.2004, naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 20. člena ZRPJN posreduje manjkajočo dokumentacijo. Naročnik je manjkajočo dokumentacijo posredoval z dopisi, štev. 25136/04, z dne 13.4.2004 in štev. 25153/04, z dne 14.3.2004.

    Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 19.4.2004, organizirala sestanek z naročnikom, na katerem ji je le-ta skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval zahtevana dodatna pojasnila.

    Dne 19.4.2004 je Državna revizijska komisija prejela dopis vlagatelja, z dne 16.4.2004, s katerim ji je le-ta posredoval dodatne dokaze o svojih trditvah v zahtevku za revizijo. Kopijo omenjenega dopisa je Državna revizijska komisija z dopisom, štev. 018-74/04-23-743, z dne 20.4.2004, poslala naročniku ter ga pozvala, naj posreduje mnenje, katero ji je le-ta posredoval z dopisom, štev. 25330, z dne 26.4.2004. Navedeno mnenje naročnika je Državna revizijska komisija z dopisom, štev. 018-74/04-23-810, z dne 6.5.2004, posredovala v vednost vlagatelju.

    Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-74/04-23-790, z dne 3.5.2004, v skladu z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN naročnika pozvala, naj predloži dokazilo o tem, da ima izbrani ponudnik že nekje inštalirane parkirne avtomate z enakimi tehničnimi lastnostmi (različni načini plačevanja parkirnine), kot so zahtevani v razpisni dokumentaciji ter da inštalirani parkirni avtomati dejansko delujejo.

    Dne 5.5.2004 je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN Državna revizijska komisija organizirala sestanek z zakonitim zastopnikom naročnika, na katerem je od naročnika zahtevala, da ji v nadaljnjem postopku posreduje dokazila o tem, da parkomati izbranega ponudnika omogočajo plačevanje z bančnimi karticami in GSM.

    Dne 10.5.2004 je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis, štev. 25606/04, z dne 10.5.2004, s katerim ji je le-ta, skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN ter dogovorom na sestanku, dne 5.5.2004, posredoval dodatna pisna pojasnila o možnostih za preveritev dejanskega delovanja parkomatov, ki jih ponuja izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-74/04-23-841, z dne 10.5.2004, naročnika obvestila, da se bo o izvedbi dokaza z ogledom in testiranjem parkomata odločila potem, ko bo od njega prejela druge v prej omenjenem dopisu navedene listinske dokaze.

    Dne 11.5.2004 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljev dopis, štev. 25606/04, z dne 10.5.2004, s katerim je le-ta odgovoril na dodatna pojasnila naročnika, štev. 25330, z dne 26.4.2004.

    Dne 21.5.2004 je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis, štev. 25796/04, z dne 21.5.2004, s katerim ji je le-ta, skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN, posredoval listinska dokazila.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljene dodatne dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil in dokazil je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

    Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku ni pristojna obravnavati vlagateljevih trditev o tem, da naj bi bila v vseh dosedanjih postopkih javnega naročila urejanja zaprtih in odprtih sistemov javnih parkirišč kršena temeljna načela ZJN-1 ter da je bilo ravnanje naročnika negospodarno, ker ni preverjal izpolnjevanja pogojev, zaradi česar naj bi zaprte sisteme parkiranja upravljal ponudnik, ki naj ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev iz predhodnih razpisov. Kot pravilno ugotavlja naročnik, gre namreč pri obravnavanem postopku oddaje javnega naročila za dobavo in implementacijo parkirnih avtomatov za popolnoma nov postopek javnega naročila (torej samostojen javni razpis), ki formalno ni v ničemer vezan na pretekle razpisne postopke naročnika. Vsi predhodni razpisni postopki, na katere se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj, so tudi že pravnomočno zaključeni, zato v tem revizijskem postopku v njihovo vsebino ni več mogoče posegati.

    Prav tako Državna revizijska komisija v tokratnem revizijskem postopku ni mogla razpravljati o vlagateljevih očitkih, ki se nanašajo na domnevno diskriminatornost pogoja iz razpisne dokumentacije, ki zahteva izkazano vsaj eno implementacijo vsaj 150 parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center (4. stran razpisne dokumentacije, 3. in 4. odstavek podnaslova "Opis predmeta") ter s tem povezanih dokazilih o izpolnjevanju navedenega pogoja (9. stran razpisne dokumentacije, točka 11 - "Dokazila o sposobnosti", podtočka 1 - "reference"). O navedenih očitkih se je Državna revizijska komisija namreč že pravnomočno izrekla v svoji odločitvi, štev. 018-14/04-23-365, z dne 1.3.2004, s katero je zavrnila vlagateljev očitek, da naj bi bil izpodbijani pogoj nemogoč in diskriminatoren za ponudnike na območju Slovenije ter da naj bi naročnik z njim favoriziral tujega ponudnika. V takratnem revizijskem postopku je Državna revizijska komisija ugotovila, da sporni pogoj lahko izpolnita vsaj dva izmed domačih ponudnikov (kot "domače" ponudnike je Državna revizijska komisija štela vse tiste ponudnike, ki imajo registrirano podružnico v Republiki Sloveniji), s čimer je zagotovljena konkurenca. Poleg tega je Državna revizijska komisija ugotovila, da v razpisni dokumentaciji ni nobenega določila, ki bi omejevalo izpolnjevanje spornega pogoja le na slovenski prostor ter da relevantni trg, na katerem bi ponudnik moral izkazati vsaj eno implementacijo vsaj 150 parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center, pomeni širši (evropski, svetovni) in ne le domači (nacionalni) trg.

    Kar zadeva trditev vlagatelja, da bi moral naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila posebej natančno (npr. z ogledom na terenu, dodatnim testiranjem opreme ipd.) preveriti izkazovanje izpolnjevanja pogoja, ki zahteva vsaj eno implementacijo vsaj 150 parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru v razpisni dokumentaciji ni mogoče najti nobenega določila, ki bi naročnika zavezovalo k takšnemu ravnanju. (Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje tudi na naročnikove odgovore na vprašanja ponudnikov štev.10 in štev. 13, iz katerih izhaja, da je preverjanje v ponudbi navedenih podatkov prepuščeno poslovni presoji naročnika, pri čemer pa je Državna revizijska komisija na podlagi dodatne dokumentacije, ki jo je skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN zahtevala od naročnika ter jo je od njega prejela dne 14.4.2004, ugotovila, da se navedena vprašanja in odgovori ne nanašajo na predmetni razpisni postopek, temveč na enega od predhodnih razpisnih postopkov - to je na postopek, ga je naročnik vodil pod opravilno štev. JN N 3/2002 in je bil zaključen brez izbire najugodnejšega ponudnika).

    Zahtevo naročnika, da morajo ponudniki na obravnavanem javnem razpisu izkazati vsaj eno implementacijo vsaj 150 parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center, je potrebno obravnavati kot pogoj v smislu določila 12. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj "â?? element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Izpolnjevanje pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila se v skladu z zakonom dokazuje na takšen način (z listinskimi in/ali drugimi dokazi), kot je to za posamezni pogoj določeno v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji. V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 11.1) določil, da se pogoj, ki zahteva vsaj eno implementacijo vsaj 150 parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center, dokazuje s predložitvijo razpisnega obrazca štev. 5 ("Reference ponudnika za tovrstna dela - dobave v zadnjih petih letih"), pri čemer dodatno preverjanje tam navedenih podatkov ponudnika v razpisni dokumentaciji ni predvideno.

    Iz pregleda ponudbene dokumentacije, ki sta jo naročniku predložila izbrani ponudnik in ponudnik Traffic design d.o.o., Ljubljana, je mogoče ugotoviti, da sta oba ponudnika v svojih ponudbah predložila tudi pravilno izpolnjen obrazec štev. 5 z navedbo devetih (izbrani ponudnik) oziroma štirih (ponudnik Traffic design d.o.o., Ljubljana) referenčnih poslov, ki se nanašajo na implementacijo več kot 150 (konkretno: od najmanj 160 do največ 440) parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center, pri čemer so navedeni tudi naslovi in telefonske številke, na katerih je reference mogoče preveriti (kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji). Poleg navedenega sta oba ponudnika v svoji ponudbi vključila tudi kopije priporočilnih pisem naročnikov referenčnih poslov, iz katerih je razvidno, da sta ponudnika v celoti izpolnila svoje obveznosti v skladu s sklenjeno pogodbo ter da implementirani parkirni sistemi delujejo brez napak.

    Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da v skladu z določili ZJN-1 in pravili razpisne dokumentacije naročnik v obravnavanem primeru ni bil dolžan (še) dodatno preverjati podatkov, ki so jih ponudniki navedli v svojih ponudbah v zvezi z izpolnjevanjem pogoja, ki zahteva izkazano vsaj eno implementacijo vsaj 150 parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center ter da so vlagateljevi očitki naročniku v tem delu revizijskega zahtevka neutemeljeni.

    O trditvah vlagatelja, da že postavljeni parkirni avtomati ponudnikov iz predhodnih (to je že v celoti izvedenih) naročnikovih javnih razpisov ne delujejo v skladu z (v preteklih razpisih) postavljenimi tehničnimi zahtevami, Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku ni mogla razpravljati, saj gre za razpisne postopke, ki so že pravnomočno zaključeni. Vlagatelj se na pretekle naročnikove razpisne postopke sklicuje v povezavi s trditvijo, da naj bi se takrat nabavljena oprema kasneje izkazala kot tehnično pomanjkljiva (kar naj bi bilo naročniku poznano), zatrjevane tehnične pomanjkljivosti takrat nabavljene opreme pa naj bi kot take v predmetnem razpisnem postopku od naročnika zahtevale še posebno skrbno ravnanje v tem smislu, da bi moral na tokratnem javnem razpisu (še) dodatno preveriti delovanje opreme, ki je predmet tega razpisa. Ob predpostavki, da bi bile vlagateljeve navedbe v tem delu revizijskega zahtevka točne, bi se bilo v načelu z vlagateljevim stališčem mogoče celo strinjati. Vendar je pri tem potrebno upoštevati dvoje. Vlagateljevih trditev o tem, da oprema, ki je bila nabavljena na podlagi predhodnih naročnikovih razpisov za urejanje parkirišč, Državna revizijska komisija ne more (in tudi ne sme) več presojati, saj ji ne ZJN-1 ne ZRPJN ne dajeta takšne pristojnosti. Državna revizijska komisija je namreč dolžna upoštevati, da gre pri sklicevanju vlagatelja na pretekle razpisne postopke za postopke oddaje javnih naročil, ki so formalno pravno neodvisni drug od drugega in ki predstavljajo samostojne ter pravnomočno že zaključene celote, zaradi česar v njihovo vsebino ni (več) mogoče posegati. Poleg tega je vlagatelja potrebno opozoriti, da je imel tudi v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila možnost pravočasno ugovarjati (po njegovem mnenju premalo strogemu) načinu dokazovanja izpolnjevanja pogoja, ki zahteva izkazano vsaj eno implementacijo vsaj 150 parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center oziroma od naročnika zahtevati, da (zaradi v zahtevku za revizijo zatrjevanih okoliščin) v obravnavanem primeru uporabi drugačen (strožji) način dokazovanja (npr. z dodatnim testiranjem, ogledom na terenu ipd.), vendar tega (vse do sprejema naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila) ni storil. Ker pa gre pri načinu dokazovanja spornega pogoja za vprašanje, ki po vsebini sodi v fazo priprave razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija pri presoji s tem povezanih vlagateljevih trditev omejena tudi z določilom 5. odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da ponudnik po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred prejemom te odločitve naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, obenem pa poskuša tudi preprečiti morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist. V obravnavanem primeru je potrebno ugotoviti, da je bil vlagatelj z načinom dokazovanja izpolnjevanja pogoja, ki zahteva izkazano vsaj eno implementacijo vsaj 150 parkirnih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v nadzorni center, seznanjen že od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije, zaradi česar je bil v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan očitek o domnevno premalo strogem načinu dokazovanja spornega pogoja uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila - torej v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

    Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila tudi vlagateljeve trditve o tem, da ponujena oprema izbranega ponudnika ne odgovarja tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na v razpisni dokumentaciji zahtevane načine plačevanja parkirnine (poglavje "Tehnične zahteve - parkomati" - točka 1.3 "Zgradba"). Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč trdi, da je (glede na lastno vedenje, predstavitvene spletne strani izbranega ponudnika in delovanje parkomatov v Zagrebu) prepričan, da parkomati izbranega ponudnika delujejo le na gotovino in na čip kartico ne pa tudi na bančne kartice in GSM. V zvezi z navedenim očitkom vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala dodatna pojasnila.

    Naročnik je v dodatnih pojasnilih (z dne 19.4.2004 in 26.4.2004) izrecno poudaril, da je predmet obravnavanega javnega naročila (le) dobava in implementacija parkirnih avtomatov, ne pa tudi upravljanje z dobavljeno opremo (in parkirišči) ter da je upravljavec dobavljenih avtomatov oziroma parkirnega sistema kot celote izključno naročnik. Navedeno pomeni, da je naročnik (in ne ponudnik na razpisu) tisti, ki bo v končni fazi zagotovil dejansko delovanje vseh funkcij parkirnega sistema, vključno z možnimi načini plačevanja parkirnine (pri čemer mora seveda ponujena oprema zagotavljati tehnične možnosti za načine plačevanja, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji). Kar zadeva možnost plačevanja z bančnimi karticami, je naročnik pojasnil, da mora oprema (parkomat) vsebovati modul - čitalec bančnih kartic, ki bo preko povezave povezan z naročnikovim nadzornim centrom, le-ta pa z obračunskim centrom določene banke (odvisno od izdajatelja posamezne kartice) ter da bo (ob izpolnjevanju vseh tehničnih zahtev naročnika) dejansko delovanje nabavljene opreme v končni fazi odvisno (predvsem) od aktivnosti naročnika. Naročnik kot upravljavec javnih parkirnih površin bo moral namreč skleniti ustrezne pogodbe s posameznimi bankami, na podlagi teh pogodb pa bo ustrezen znesek iz računa uporabnika prenesen neposredno na račun upravljavca - torej naročnika. Naročnik je tudi pojasnil, da prav zaradi navedenega v obravnavanem primeru ni zahteval, da bi morali imeti ponudniki sklenjene pogodbe z ustreznimi bankami, saj se plačevanje parkirnine ne bo izvajalo s posredovanjem (izbranega) ponudnika (kar bi vključevalo tudi obračun njegove provizije), temveč bo potekalo neposredno med naročnikom in uporabnikovo banko. V skladu s pojasnili naročnika je enak način predviden tudi pri mobilnem plačevanju parkirnine (naročnik kot upravljavec javnih parkirnih površin bo sklenil ustrezne pogodbe z mobilnimi operaterji, kar bo v končni fazi omogočilo tudi plačevanje parkirnine z mobilnim telefonom). Naročnik je pojasnil tudi, da je trenutno še v fazi sklepanja pogodb z različnimi bankami oziroma mobilnimi operaterji ter da bodo šele sklenjene pogodbe (ob ustrezni opremi, ki jo izbrani ponudnik ponuja) podlaga za dejansko uvedbo posameznih načinov plačevanja. S tem v zvezi je naročnik izrecno zanikal vlagateljeve trditve o domnevno nedelujoči (z enim od predhodnih razpisov nabavljeni) opremi na parkirišču pred Maximarketom (Trg Republike), pri čemer je pojasnil, da do sedaj ni kupil nobenega parkomata ter da na parkirišču pred Maximarketom stoji avtomatska blagajna, ki predstavlja del opreme za zaprte vhodno izhodne sisteme - način plačila parkirnine na avtomatski blagajni pa je za zadevno javno naročilo po navedbah naročnika popolnoma brezpredmeten, čeprav je ponudba (takrat) izbranega dobavitelja po zatrjevanju naročnika izpolnjevala vse zahteve iz razpisne dokumentacije in dobavitelj v skladu z navodili upravljavca namešča posamezne module za različne načine plačevanja. Naročnik je v pojasnilih poudaril tudi dejstvo, da sporni pogoj iz razpisne dokumentacije ni zahteval 150 identičnih parkomatov, povezanih v nadzorni center, temveč 150 parkomatov povezanih v nadzorni center, kot tudi dejstvo, da oprema (oziroma različni načini plačevanja parkirnine, ki jih posamezen parkomat ponuja) ne pogojuje povezave parkomata v nadzorni center, kot tudi, da je oprema posameznih parkomatov skorajda unikat za vsak skupek implementiranih parkirnih avtomatov (pač glede na zahteve posameznih naročnikov). V zvezi s predstavitvami rešitev ter izdelkov na spletnih straneh izbranega ponudnika je naročnik opozoril na dejstvo, da so spletne strani večine proizvajalcev določenih produktov namenjene predvsem splošni predstavitvi podjetij in pridobitvi osnovnih informacij ter da v nobenem primeru ne morejo biti podlaga za pregled in vrednotenje ponudb, ampak so to lahko le podatki in dokumenti, ki so predloženi v ponudbah konkretnih ponudnikov. V zvezi s trditvijo vlagatelja o dodatnih stroških nadgradnje parkomatov je naročnik navedel, da je na obrazcih 4 ("Ponudba") in 4-1 ("Ponudba parkomati") razpisne dokumentacije točno določeno, kaj mora ponudba vsebovati, vse to pa je tudi cenovno ovrednoteno ter upoštevano pri vrednotenju ponudb. Ravno tako je ovrednotena tudi edina t.im. "Nadgradnja" in sicer postavka štev. 3 v obrazcu 4-1 razpisne dokumentacije "â?? - implementacija parkirne čip kartice, po izboru naročnika z vsemi stroški storitev, razvoja in opreme", pri čemer je tudi ta znesek v skupni ceni ovrednoten v ponudbi, zato o kakršnihkoli nepredvidenih stroških ni moč govoriti.

    Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku na podlagi 2. odstavka 21. člena naročnika tudi pozvala, naj ji predstavi možnosti za preveritev dejanskega delovanja parkomatov (možnost plačevanja z bančno kartico in GSM), ki jih ponuja izbrani ponudnik. V zvezi s tem so bile naročniku predstavljene naslednje možnosti izvedbe navedenega dokaza:
    - predložitev referenčnega pisma naročnika, pri katerem je inštaliran enak sistem parkomatov
    - predložitev izvedenskega mnenja ustreznega neodvisnega strokovnjaka s predmetnega področja
    - ogled že delujočega sistema parkomatov z enakimi funkcijami, kot jih zahteva naročnik
    - ogled testnega zagona parkomata ob prisotnosti predstavnikov Državne revizijske komisije in neodvisnega izvedenca.

    Naročnik se je o možnostih izvedbe dokaza izrekel v dopisu, štev. 25606/04, z dne 10.5.2004, s katerim je Državni revizijski komisiji sporočil, da se je sestal z predstavnikom izbranega ponudnika ter ga seznanil z zahtevo Državne revizijske komisije. Predstavnik izbranega ponudnika je ob tej priložnosti pojasnil, da vsak od sistemov parkomatov, ki je bil doslej implementiran s strani izbranega ponudnika, predstavlja unikaten sistem parkomatov, saj vsak sistem deluje tako, kot je bila to specifična zahteva posameznega naročnika parkirnih sistemov, ki je med drugim tudi eksplicitno zahteval različne načine plačevanja parkirnine. Glede na navedeno je predstavnik izbranega ponudnika naročniku zagotovil, da mu bo v najkrajšem času dostavil referenčno potrdilo - dopis vsaj dveh (predvidoma evropskih) operaterjev parkirnih avtomatov, kjer je izbrani ponudnik implementiral svoje parkirne naprave, ki bo(sta) potrjevalo(a), da je izbrani ponudnik implementiral parkirne avtomate povezane v nadzorni center, ki v zvezi z načini plačevanja, delujejo na način, kot je bilo to zahtevano v zadevnem javnem naročilu, dopis - potrdilo pa bo vsebovalo tudi navedbo operaterja o možnosti ogleda takega sistema. V zvezi s trditvijo vlagatelja, da parkomati izbranega ponudnika ne delujejo na kreditne in bančne kartice ter GSM, je naročnik navedel, da je stopil v kontakt s strokovnjaki iz Univerze v Ljubljani, Fakultete za Elektrotehniko, ki bodo (v kolikor bo to potrebno) podali ekspertno mnenje o delovanju vseh zahtevanih načinov plačevanja v enem sistemu na podlagi dejstva, da vsi zahtevani načini plačevanja obstajajo in delujejo v parkirnih sistemih izbranega ponudnika, in sicer so nameščeni v dva ali več različnih sistemov (glede na zahteve različnih operaterjev - naročnikov). Poleg navedenega je naročnik tudi sporočil, da mu bo izbrani ponudnik dostavil tudi listino, v kateri bo navedena možnost obiska demonstracijskega centra v Augsburgu v Nemčiji, kjer se nahaja največja evropska tovarna izbranega ponudnika in kjer si je mogoče ogledati parkomat izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-74/04-23-841, z dne 10.5.2004, naročnika obvestila, da se bo o predlaganih možnostih za izvedbo dokaza (ogled ali testiranje parkomata) odločila potem, ko bo od njega prejela v zgoraj omenjenem dopisu navedene listinske dokaze.

    Dne 21.5.2004 je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis, štev. 25796/04, z dne 21.5.2004, s katerim ji je naročnik posredoval uradno, s strani sodno zapriseženega tolmača, prevedene listine, ki vsebujejo izjave posameznih upravljavcev parkirnih sistemov o delovanju parkomatov izbranega ponudnika in načinih plačevanja parkirnine. Iz navedenih listin (potrdilo hrvaškega operaterja parkirnih avtomatov Zagrebparking d.o.o., Zagreb, potrdilo nemškega mesta Nurenberg - Urada za nizko gradnjo, potrdilo nemškega mesta Dusseldorf - Urada za cestni promet in potrdilo nemškega mesta Dachau - Magistrat) je razvidno, da postavljena oprema izbranega ponudnika zanesljivo izpolnjuje vse postavljene zahteve upravljavcev ter da strankam omogoča plačilo parkirnine med drugim tudi z uporabo bančnih kartic in GSM. Poleg naštetega je naročnik predložil še potrdilo izbranega ponudnika, v katerem le-ta navaja, da je bilo uspešno opravljeno testiranje funkcionalnosti parkomatov za obravnavani razpis s priključitvijo potrebne opreme in izvedbo preskusnega postopka - preskus plačevanja preko GSM modula (M-pay), kot tudi potrdilo izbranega ponudnika o tem, da je bil v demonstracijskem centru v Augsburgu v Nemčiji posebej za projekt "Ljubljanskih parkomatov" postavljen testni parkomat, v katerega je bil implementiran čitalec slovenskih bankovcev, ki si ga je kadarkoli mogoče ogledati.

    Glede na očitke vlagatelja, da naročnik parkomatov izbranega ponudnika ni testiral, Državna revizijska komisija izpostavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel takšnega testiranja in ga zato glede na 5. odstavek 12. člena ZRPJN po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ni mogoče zahtevati. V kolikor bi vlagatelj želel, da bi naročnik parkomate testiral, bi moral v času pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi javnega naročila naročniku predlagati dopolnitev razpisne dokumentacije oziroma vložiti zahtevek za revizijo.

    Zahteva vlagatelja, da mora naročnik "v vsakem primeru v ponovljenem postopku vsem udeležencem postopka omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo posameznega ponudnika â??", je glede na odločitev Državne revizijske komisije v tem revizijskem postopku brezpredmetna.

    Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati trditve, da parkomati izbranega ponudnika ne delujejo v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije (možnost plačevanja z bančno kartico in GSM). Kot je razvidno iz obrazložitve tega sklepa je Državna revizijska komisija (vkljub temu, da vlagatelj ni predložil prepričljivih dokazov za svojo trditev) v smislu varstva javnega interesa v revizijskem postopku na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala dodatna pojasnila o tem, kakšna so zagotovila za to, da bodo parkomati izbranega ponudnika dejansko delovali v skladu z zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji. Na podlagi pridobljenih dodatnih pojasnil, ki vključujejo tudi zagotovila upravljavcev obstoječih parkirnih sistemov o tem, da parkomati izbranega ponudnika delujejo v skladu z vsemi zahtevami upravljavcev, pri čemer omogočajo tudi plačevanje z bančnimi karticami in GSM, Državna revizijska komisija ocenjuje, da v danem trenutku ni dokazov, ki bi potrjevali nasprotno. Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati, da je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in/ali razpisne dokumentacije, zato je morala odločiti tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija pa seveda ni pristojna za nadzor nad izvajanjem pogodbenega razmerja med naročnikom in izbranim ponudnikom, kateremu podlaga bo predmetni razpis. Vprašanje relalizacije sklenjenega posla z izbranim ponudnikom in s tem tudi dejansko brezhibno delovanje opreme, ki je predmet obravnavanega javnega naročila, je namreč v celoti v pristojnosti naročnika, ki nosi tudi polno odgovornost za poslovne odločitve, sprejete v okviru izvajanja s pravnimi predpisi poverjenih mu pristojnosti in javnih zadolžitev.

    Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

    Dopolnitev zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je vlagatelj podal v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 31.3.2004, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do odločanja v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik tedaj, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Državna revizijska komisija dodaja, da bi vlagatelj novote iz nadaljevanja lahko uveljavljal kvečjemu na način, da bi znotraj rokov, določenih v 12. členu ZRPJN, vložil "nov" zahtevek za revizijo oziroma zahtevek za revizijo dopolnjeval znotraj teh rokov.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

    Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

    Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, 4. odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev stroškov, ki naročniku nastanejo z revizijo, veže na neutemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/2003) odločila, da se naročniku povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer za sestavo sklepa 187.500 SIT + 20% DDV (37.500 SIT), kar je skupaj 225.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.

    V skladu s 4. odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti urad, pristojen za javna naročila, vlado oziroma nadzorni organ naročnika. Opozoriti velja, da predstavlja nepredložitev poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v skladu s 5. točko 1. odstavka 34. člena ZRPJN prekršek.

    V konkretnem primeru Državna revizijska komisija nalaga naročniku, da v roku šestih mesecev po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 5. točko izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


    V Ljubljani, dne 28.5.2004


    Predsednica senata:
    mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
    članica Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - Odvetnica Olga Kerže, Pleteršnikova 10, Ljubljana
    - Odvetnica Ana Jug, Ul. Gradnikove brigade 57, Nova Gorica
    - Siemens Slovenija d.o.o., Bratislavska 5, Ljubljana
    - Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

    Natisni stran