018-072/04 Holding Slovenske železnice d.o.o. - 11. člen ZRPJN

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo pisarniško potrošnega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA d.d., Dunajska cesta 121, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice, Holding Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika za izdajo sklepa v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN, dne 02.04.2004

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 02.12.2003 sprejel sklep, št. 1/2-4098/03, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega - potrošnega materiala. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 127, z dne 19.12.2003, pod št. objave Ob-107575, objavil javni razpis za prvo fazo omejenega postopka predmetnega javnega naročila.

Z dopisom, št. 1.7.329/MB, z dne 04.02.2004, je naročnik kandidate obvestil o priznanju sposobnost in usposobljenost za dobavo pisarniškega materiala, in sicer za obdobje 3 let, to je od 01.03.2004 do 28.02.2007. Naročnik je v II. fazi omejenega postopka oddaje javnega naročila na podlagi predloženih ponudb izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 1/2-726/04-1, z dne 03.03.2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklope A, B, C in E izbral podjetje EXTRA-LUX, d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana, za sklop D pa podjetje DZS, založništvo in trgovina, d.d., Mali trg 6, Ljubljana.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 11.03.2004, v katerem navaja kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, št. 1.7.912/vm, z dne 25.03.2004 (Državna revizijska komisija ga je prejela dne 29.03.2004), Državni revizijski komisiji predlagal, naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in s tem omogoči izvedbo kritnih nakupov najnujnejših artiklov.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-72/04-22-589, z dne 29.03.2004, pozvala, naj ji odstopi dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, katero je naročnik posredoval z dopisom, št. 1.7.968/vm, z dne 31.03.2004 ter dodatno z dopisom št. 1.7.970/vm, z dne 31.03.2004

Po presoji navedb naročnika ter pregledu razpoložljive dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da "Vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije." V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da "Državna revizijska komisija lahko na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.".

Iz zgoraj citiranega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN tudi ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru skrbno presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija doslej že večkrat zavzela stališče, da morajo biti razlogi, ki opravičujejo odločitev o nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila kljub vloženemu zahtevku za revizijo, pogojeni z objektivnimi okoliščinami posameznega primera in ne z ravnanjem naročnika samega (npr. sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-167/02-25-1533, z dne 06.08.2002 in št. 018-19/03-23-127, z dne 29.01.2003).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi lahko utemeljeno sprejela sklep po drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Iz obrazložitve naročnikovega predloga in ostale razpoložljive dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč ne izhaja, da bi bile podane posebne ali izredne okoliščine, ki opravičujejo nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, vsekakor pa okoliščine, na katere se v obravnavanem primeru sklicuje naročnik, niso pogojene z objektivnimi razlogi, katerih naročnik ne bi mogel vnaprej predvideti in/ali z njimi računati, temveč so posledica njegovega ravnanja.

V predmetnem predlogu o nezadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika, le-ta predlaga, da mu Državna revizijska komisija omogoči izvedbo kritnih nakupov najnujnejših artiklov. Državna revizijska komisija opozarja, da so formalni postopki oddaje javnih naročil lahko dolgotrajni ter da se v praksi pogosto zavlečejo v daljše časovno obdobje. Vendar pa so po drugi strani v teh postopkih ravno zaradi njihove formalnosti posamezna dejanja vezana na z zakoni predpisane roke, zaradi česar je te roke mogoče in potrebno upoštevati že pri samem načrtovanju izvedbe posameznega javnega naročila. Naročnik je tako mogel in moral računati s tem, da utegne biti (tudi) v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila vložena zahteva za pravno varstvo. Samo dejstvo, da je bil zahtevek za revizijo dejansko vložen, zato seveda ne more predstavljati posebne ali izredne okoliščine, ki je naročnik ni mogel predvideti in/ali pričakovati. Razlogi, s katerimi naročnik utemeljuje svoj predlog, torej po mnenju Državne revizijske komisije ne predstavljajo izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, pač pa zadeva vprašanje pravočasnega oblikovanja in koordinirane izvedbe poslovnih načrtov naročnika (načrt nabav ipd.) in se posledično nanaša na pravočasno izvedbo postopka oddaje javnega naročila, kar pa v celoti sodi v domeno naročnika. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da utegnejo zaradi zadržanja postopka oddaje javnega naročila zanj nastati določene škodljive posledice, vendar obenem poudarja, da le-teh ni mogoče pripisati dejstvu, da je bila v obravnavanem postopku (v skladu z zakonom) vložena zahteva za pravno varstvo, ampak kvečjemu ravnanju samega naročnika, zaradi česar tudi možnost nastanka morebitnih škodnih posledic ne more predstavljati podlage za sprejem predlagane odločitve v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni mogla slediti predlogu naročnika, naj v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, zato je odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 02.04.2004

mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Slovenske železnice, Holding Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- EXTRA-LUX, d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana
- DZS, založništvo in trgovina, d.d., Mali trg 6, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran