018-278/04 Ministrstvo za gospodarstvo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje in dopolnjevanje informacijskih rešitev za e-subvencije, naročila malih vrednosti, javna naročila in strateški plan ter razvoj novih programskih modulov, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje COMLAND d.o.o., Kotnikova ulica 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.11.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v točkah 2.1, 2.3.1 e) in 2.8.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.07.2004 sprejel sklep št. 03/04-JR, s šifro 012-74/2004/1, o začetku postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje in dopolnjevanje informacijskih rešitev za e-subvencije, naročila malih vrednosti, javna naročila in strateški plan. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 101/2004, z dne 17.09.2004, pod številko objave Ob-24600/04 objavil javni razpis za javno naročilo za vzdrževanje in dopolnjevanje informacijskih rešitev za e-subvencije, naročila malih vrednosti, javna naročila in strateški plan ter razvoj novih programskih modulov.

Vlagatelj je še pred datumom za oddajo ponudb, dne 18.10.2004, vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo na več mestih diskriminatorna do posameznih ponudnikov in v nasprotju z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji, v točki 2.1 (Ponudniki) omejuje ponudnike le na gospodarske družbe, čeprav ZJN-l v 3. točki prvega odstavka 3. člena opredeljuje izraz "ponudnik" kot: dobavitelj blaga ali izvajalec gradnje ali storitve, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba ali skupina pravnih ali fizičnih oseb. Vlagatelj meni, da je naročnik z opisanim ravnanjem kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1 in načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-l.
Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik v isti točki razpisne dokumentacije po nepotrebnem omejuje prosto konkurenco med ponudniki z navedbo, da ponudnik ne sme biti posredno ali neposredno povezan s svetovalci ali katerokoli osebo, ki je pripravljala načrt, specifikacije in drugo dokumentacijo za projekt, na katerega se nanaša javno naročilo, čeprav ZJN-l v drugem odstavku 5. člena jasno določa le, da pripravljavec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe. Vlagatelj meni, da sodelovanje pomeni zavestno aktivnost s strani ponudnika z jasno opredeljenim namenom, ter da naročnik brez potrebe razširja zakonsko določilo preko meja pravnih stanj in okoliščin, ki so težko oziroma povsem nedokazljive. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnikova opredelitev pogojev iz tega poglavja presplošna in nedoločljiva, hkrati pa tudi v nasprotju z določili ZJN-l. Vlagatelj ponovno poudarja, da je naročnik z opisanim ravnanjem kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1 in načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-l.
Vlagatelj navaja, da naročnik v poglavju 2.3.1 (Pogoji) med drugim, pod točko e) zahteva, da mora ponudnik izpolnjevati tudi pogoj, da odstotek realizacije z državno upravo ne presega 50% celotne realizacije v letu 2003. Vlagatelj opozarja, da je naročniku postavil vprašanje, ali lahko razloži smisel navedenega pogoja, nakar je prejel naslednji odgovor: "Glede na stanje tržišča ponudnikov različnih storitev, se je na osnovi preteklih izkušenj pokazalo, da je kvaliteta storitev podjetij, katerih delež realizacije z državno upravo je relativno majhen, nekoliko drugačna od kvalitete storitev podjetij, ki delajo pretežno ali izključno z državno upravo. Naročnik zato želi, da ponudnik izkazuje kvaliteto opravljenih storitev tudi v zasebnem sektorju, kjer so zahteve naročnikov storitev pogosto še višje kot zahteve naročnikov iz javnega sektorja.". Vlagatelj meni, da je ta naročnikov pogoj nezakonit, diskriminatoren in nepotreben z vidika ekonomičnosti, ki od naročnika zahteva, da mora z izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila. Vlagatelj tudi poudarja, da je zanj navedeni pogoj tudi nelogičen, saj gre v predmetnem javnem naročilu za takšen predmet naročila, ki se izključno veže na državno upravo, takšen pogoj naročnika pa v bistvu pomeni, da išče ponudnika, ki ima na tem področju manj, ne pa več izkušenj, saj bi bilo utemeljeno pričakovati, da bo ponudnik, ki je specializiran za državno upravo in zato večino realizacije opravi na tem področju, boljša izbira za naročnika, ne pa obratno, kot to z opisanim nerazumnim in diskriminatornim pogojem določa naročnik. Vlagatelj tudi tu navaja, da je naročnik s postavitvijo navedenega pogoja kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1 in načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-l.
Vlagatelj nadalje ugotavlja, da naročnik v poglavju 2.8. (Revizija) v nasprotju z ZRPJN omejuje subjekte, ki imajo pravico vložiti zahtevek za revizijo, le na pravne osebe.
Vlagatelj spričo navedenega predlaga, da naročnik spremeni oziroma prilagodi pogoje oziroma razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo, ali pa razveljavi sporni postopek v celoti in razpiše novo javno naročilo, kjer bo pri ponovni izbiri v celoti spoštoval določila ZJN-l. Vlagatelj skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteva povrnitev stroškov za revizijo v višini plačane takse.

Naročnik je izdal odločbo, št. 012-74/2004-7, z dne 22.10.2004, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik nezakonito omejil ponudnike na gospodarske družbe, ugotavlja, da je vlagateljevo sklicevanje na 3. člen ZJN-1 neutemeljeno in kaže na nepoznavanje pravil o javnem naročanju. Naročnik navaja, da ZJN-1 v 42. in naslednjih členih namreč določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da mu lahko naročnik prizna sposobnost, med katerimi je tudi pogoj iz prve točke prvega odstavka 42. člena, da je "ponudnik registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu". Naročnik poudarja, da bi z izpisom iz sodnega registra preveril, ali je ponudnik sploh registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javi1ega razpisa, ter da naj bi iz tega izhajalo, da ni kršil načel javnega naročanja ali omejeval proste konkurence ponudnikov. Naročnik pri tem še ugotavlja, da vlagatelj ne izkazuje pravnega interesa za vložitev zahtevka,
saj je registriran kot gospodarska družba, konkretno družba z omejeno odgovornostjo, zato zanj omejitev iz razpisne dokumentacije ne velja.
Naročnik v zvezi z vlagateljevim očitkom, da je omejeval konkurenco tudi z določilom v razpisni dokumentaciji, kjer zahteva, da ponudnik ne sme biti posredno ali neposredno povezan s svetovalci ali katerokoli osebo, ki je pripravljala načrt, specifikacije in drugo dokumentacijo za projekt, na katerega se nanaša javno naročilo, zagotavlja, da vlagatelj v obdobju zadnjih nekaj let nikoli ni bil pogodbeno vezan na naročnika, prav tako ni zanj opravljal svetovalnih storitev ali sodeloval pri pripravi drugih razpisov kot tudi razpisa, ki je predmet zahtevka. Naročnik navaja, da ni seznanjen s kakršno koli posredno ali neposredno povezanostjo vlagatelja z naročnikom ali osebami, ki so pripravljale razpis, ter tako ugotavlja, da navedena zahteva v ničemer ne diskriminira ali omejuje vlagatelja pri prijavi, saj vlagatelj v nobenem delu ne krši tega pogoja, navedenega v razpisni dokumentaciji. Naročnik opozarja, da je namen omenjenega določila v razpisni dokumentaciji namreč preprečiti povezavo med osebo naročnika, ki je pripravljala konkretni javni razpis in razpisno dokumentacijo ter ponudnikom, saj bi ravno ta povezava oz. sodelovanje, ki bi se nanašalo na konkretni javni razpis, namreč povzročilo diskriminacijo med ponudniki in netransparentnost celotnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik utemeljuje, da je ravno zato v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja - predvsem načelom enakopravnosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki - prepovedal tovrstno "sodelovanje" med naročnikom in ponudnikom.
Nadalje se naročnik opredeljuje do vlagateljeve navedbe, da je diskriminatorno naročnikovo določilo v razpisni dokumentaciji, da odstotek realizacije ponudnika z državno upravo ne presega 50% celotne realizacije v letu 2003. Naročnik zavrača tovrstne trditve z dejstvom, da je naročnik tisti, ki obvladuje vsebino vzdrževanih aplikacij, ki so predmet naročila, ponudnik pa je le tehnični izvajalec storitev, ki so predmet javnega naročila in zato ni potrebe, da bi moral biti izvajalec izbran le iz ozkega nabora podjetij, ki že sodelujejo z državno upravo ali da bi taka podjetja zaradi tega morala biti v prednosti. Naročnik navaja, da morajo biti pričakovana znanja in sposobnosti ponudnika predvsem s tehničnega področja, zato je najbolj pomembno, da ima ponudnik primerno lastno tehnično ekipo ter reference, kar predstavlja tudi pomembnejši merili za izbiro najugodnejšega ponudnika. Naročnik ugotavlja, da je pogoj z navedenim pragom prav tako prisoten v razpisih Centra Vlade RS za informatiko, ki dela razpise na računalniškem področju za različne segmente informacijske podpore celotne državne uprave, ter da tako omenjeni pogoj ne predstavlja novosti ali česarkoli neobičajnega na področju javnih razpisov. Naročnik še opozarja, da ima na podlagi 42. in 42a. člena ZJN-1 pravico v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja sam določati pogoje za sodelovanje ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil.
Naročnik tudi glede zadnje vlagateljeve navedbe, da je naročnik v razpisni dokumentaciji nezakonito omejil krog oseb, pooblaščenih za vložitev zahtevka za revizijo, le na pravne osebe, ugotavlja, da vlagatelj je pravna oseba in mu zato naročnik ne oporeka aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, kar je vlagatelj tudi izkoristil. Zato naročnik meni, da s tem ni omejil pravic potencialnim ponudnikom.
Naročnik na podlagi navedenih obrazložitev ugotavlja, da so pritožbe vlagatelja neutemeljene in zato zahtevek zavrača.
Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je dne 26.10.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, na naročnika naslovil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, v kateri, glede na odgovore naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, ponovno pojasnjuje svoje navedbe iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je z dopisom, št. 012-74/2004-9, z dne 28.10.2004, Državni revizijski komisiji skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je sprva presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik z določilom razpisne dokumentacije, s katerim ponudnike omejuje le na gospodarske družbe, kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1 in načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-l.
Državna revizijska komisija je pri vpogledu v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila ugotovila, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom), pod točko 2.1 v prvem odstavku zapisal: "Kot ponudnik lahko nastopa vsaka gospodarska družba, registrirana po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 06/99, 36/00, 45/01, 50/02, 93/02, 57/04) (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), ki je registrirana za dejavnost, ki je predmet razpisa.".
ZJN-1 v 3. točki 3. člena določa, da je " "ponudnik" - dobavitelj blaga ali izvajalec gradnje ali storitve, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba ali skupina pravnih ali fizičnih oseb. Če ta zakon ne določa drugače, veljajo določila za ponudnika tudi za udeležence v postopku ugotavljanja sposobnosti (v nadaljnjem besedilu: prva faza) v omejenem postopku in postopku s pogajanji ter kandidate.".
Spričo navedenega gre slediti navedbi vlagatelja, da je naročnik ravnal v nasprotju s citiranim določilom ZJN-1, ko je krog oseb, ki lahko v predmetnem javnem razpisu nastopijo kot ponudniki, zožil zgolj na gospodarske družbe, medtem ko zakon jasno določa, da je lahko ponudnik tudi fizična oseba ali skupina pravnih ali fizičnih oseb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik očitno napačno interpretira določbo 42. člena ZJN-1; v le-tej je namreč v 1. točki prvega odstavka med pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, določeno: "da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu". Pri tem gre najprej opozoriti, da tudi v 42. členu ZJN-1 glede "ponudnika" še vedno velja definicija, podana v 3. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ravno tako pa na možnost fizične osebe nastopati kot ponudnik odkazuje določilo, da je lahko registriran pri "drugem organu", kar v praksi pomeni, da je ponudnik lahko samostojni podjetnik, "drugi organ" pa je davčna uprava, pri kateri samostojni podjetnik priglasi svoj status in ki tudi vodi ustrezni register.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zgoraj opisanim ravnanjem kršil dve temeljni načeli javnega naročanja, in sicer načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1 ter načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-l, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Državna revizijska komisija je nadalje ugotavljala, ali je utemeljena vlagateljeva trditev, da je naročnik z navedbo v razpisni dokumentaciji, da ponudnik ne sme biti posredno ali neposredno povezan s svetovalci ali katerokoli osebo, ki je pripravljala načrt, specifikacije in drugo dokumentacijo za projekt, na katerega se nanaša javno naročilo, kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.
Iz tretjega odstavka točke 2.1 Navodil ponudnikom je razvidno, da je naročnik zahteval, da: "Ponudnik ne sme biti posredno ali neposredno povezan s svetovalci ali katerokoli osebo, ki je pripravljala načrt, specifikacije in drugo dokumentacijo za projekt, na katerega se nanaša javno naročilo.".
Drugi odstavek 5. člena ZJN-1 določa: "Pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.".
Primerjava med naročnikovo in zakonsko dikcijo pokaže, da je naročnik presegel namen zakonskega določila in tako neupravičeno zožil konkurenco, prav tako naročnik ni uspel dokazati, koga je želel s takšno zahtevo izločiti, zato mu gre očitati kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1 ter načela enakopravnosti iz 7. člena ZJN-l. Spričo navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da gre vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu šteti za utemeljen.

Državna revizijska je nato presojala zatrjevano diskriminatornost naročnikovega pogoja, da ponudnikov odstotek realizacije z državno upravo ne presega 50% celotne realizacije v letu 2003.
Naročnik je namreč v točki 2.3.1 Navodil ponudnikom, med pogoji, ki jih mora ponudnik izpolnjevati, pod točko e) določil: "odstotek realizacije z državno upravo ne presega 50% celotne realizacije v letu 2003".
Državna revizijska komisija je glede navedenega pogoja ugotovila, da je diskriminatoren, že v zadevi 018-122/01, v zvezi z zahtevkom za revizijo glede razpisa Centra Vlade RS za informatiko, na katerega se sklicuje naročnik, in tudi v predmetni zadevi ni videti razlogov za odstop od tega stališča. Prvi odstavek 5. člena ZJN-1 določa: "Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence.". Ob tem Državna revizijska komisija ne zanika, da je naročnik tisti, ki ima pravico določiti pogoje v razpisni dokumentaciji in da je sama narava pogoja izključujoča, kar pomeni, da onemogoči udeležbo tistih potencialnih ponudnikov, ki določenega pogoja ne bi izpolnjevali. To nedvomno vodi k hitrejšim postopkom, naročnik pa ima možnost izbirati med bolj usposobljenimi ponudniki. Enakopravnost ne pomeni, da je potrebno vsem ponudnikom dejansko omogočiti dejansko enak položaj, saj pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi bili vzrok ekonomski ali dejanski enakopravnosti. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Kljub temu pa naročnik ne sme določiti pogoja, ki bi bil diskriminatoren v takšni meri, da bi favoriziral določenega ponudnika oziroma, da bi neopravičeno onemogočil udeležbo ostalim sicer usposobljenim ponudnikom.
V predmetnem postopku naročnik ni uspel dokazati, da bi bila postavitev navedenega pogoja objektivno utemeljena. Naročnik namreč trdi, da je kvaliteta storitev podjetij, ki delajo pretežno z zasebnim sektorjem, kjer so zahteve naročnikov višje, boljša, vendar za svojo trditev ni podal prepričljivih utemeljitev.
Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik s postavitvijo navedenega pogoja kršil tako načelo zagotavljanja konkurence (5. člen ZJN-1) kot načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

Državna revizijska komisija je nazadnje preverila tudi utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik v razpisni dokumentaciji nezakonito omejil krog oseb, pooblaščenih za vložitev zahtevka za revizijo, le na pravne osebe.
Naročnik je pod točko 2.8 (Revizija) določil: "Zahtevek za revizijo lahko vloži v skladu z zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 110/02 in 42/04) vsaka pravna oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.".
ZRPJN določa pogoje za aktivno legitimacijo v postopku revizije v prvem odstavku 9. člena, kjer piše: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, smiselno enako kot pri določitvi kroga ponudnikov, tudi glede kroga oseb, ki jim priznava aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, toliko zožil pomen (in namen) zakonskega določila, da njegovo ravnanje pomeni kršitev obeh temeljnih načel, zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1 ter enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1. Naročnik je namreč pravico za vložitev zahtevka za revizijo, ki jo zakon podeljuje "vsaki osebi", skrčil na pravico zgolj pravnih oseb, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tej točki utemeljen.

Skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN daje Državna revizijska komisija naročniku navodila za pravilno izvedbo nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z izrekom in obrazložitvijo iz tega sklepa spremeniti razpisno dokumentacijo in o spremembah obvestiti vse potencialne ponudnike, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Naročnik mora določiti nov rok za oddajo in odpiranje ponudb ter ga objaviti na način, kot je bil objavljen javni razpis (peti odstavek 25. člena ZJN-1).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer zneska plačane takse v višini 100.000,00 SIT. Glede na to, da je vlagateljev zahtevek utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 18.11.2004


mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova ulica 5, Ljubljana
- COMLAND d.o.o., Kotnikova ulica 30, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran