018-072/04 Holding Slovenske železnice d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo pisarniško potrošnega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA d.d., Dunajska cesta 121, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Holding Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.04.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 02.12.2003 sprejel sklep, št. 1/2-4098/03, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega - potrošnega materiala. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 127, z dne 19.12.2003, pod št. objave Ob-107575, objavil javni razpis na podlagi tretjega odstavka 19. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) za prvo fazo omejenega postopka predmetnega javnega naročila, in sicer po sklopih: sklop A - papir, sklop B - papirna galanterija, sklop C - pisala, drobni inventar in pribor, sklop D - mape, registratorji, HPK program, sklop E - računalniški potrošni material.

Iz zapisnika o odpiranju prijav, z dne 19.01.2004, kot dela poročila o javnem razpisu po omejenem postopku I. faza, je razvidno, da je naročnik prejel 3 pravočasne prijave.

Z dopisom, št. 1.7.329/MB, z dne 04.02.2004, je naročnik poslal kandidatom obvestilo o priznanju sposobnosti in usposobljenosti za dobavo pisarniškega materiala, in sicer za obdobje 3 let, to je od 01.03.2004 do 28.02.2007. Z dopisom, št. 24/2003, z dne 04.02.2004, je naročnik poslal kandidatom povabilo k oddaji ponudbe v II. fazi omejenega postopka predmetnega javnega naročila.

Naročnik je v II. fazi omejenega postopka oddaje javnega naročila kot prilogo dopisa, št. 1.7.651/MB, z dne 04.03.2004 (vlagatelj ga je prejel dne 05.03.2004), izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 1/2-726/04-1, z dne 03.03.2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklop A, B, C in E izbral podjetje EXTRA-LUX, d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik), za sklop D pa podjetje DZS, založništvo in trgovina, d.d., Mali trg 6, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 03.03.2004 pri naročniku vložil kuverto: "Javni razpis, Pisarniški potrošni material - NE ODPIRAJ", z zahtevo za vpogled v dokumentacijo.

Vlagatelj je vložil zahtevek za obrazloženo obvestilo, brez navedbe datuma (naročnik ga je prejel dne 15.03.2004).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 11.03.2004 (ki ga je naročnik prejel dne 15.03.2004), v katerem navaja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil pravico vlagatelja do pravnega varstva in načelo enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj je dne 03.03.2004 zahteval od naročnika, da mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov, saj je pri določenih sklopih med ponudniki obstajala tudi 50% razlika v ceni, zaradi česar je ponudnik utemeljeno sumil, da gre v nekaterih primerih za neobičajno nizko ceno. Naročnik pa vlagateljevega zahtevka za vpogled v dokumentacijo sploh ni hotel odpreti in obravnavati, temveč ga je vrnil vlagatelju z obrazložitvijo, da ne razume namena pisma ter da je javni razpis v zaključni fazi, ker že pošiljajo obvestila ponudnikom o izboru. S tem pa je naročnik vlagatelju kršil njegovo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva ter pravico do pritožbe, ki jo udeležencem postopka oddaje javnih naročil daje ZJN-1 in ZRPJN, s čimer je vlagatelja postavil v neenakopraven položaj. Iz vsebine zahtevka za vpogled v dokumentacijo, z dne 03.03.2004 (vlagatelj ga prilaga), bi moral naročnik po vlagateljevem mnenju razbrati, da je le-ta izrazil dvom, ali je bil postopek izveden v skladu z zakonom, zato bi moral vlagatelja v dvomu vsaj vprašati, ali naj dopis šteje za revizijski zahtevek. Vlagatelj je zahtevek za vpogled v dokumentacijo vložil sam, brez ustrezne pravne pomoči, zato bi naročnik, zaradi varstva ponudnika, moral ukrepati na zgoraj naveden način, naročnik pa je nasprotno dopis vrnil neodprt in takoj izdal sklep o izbiri, saj se je očitno zavedal, kaj bi pomenil vložen revizijski zahtevek pred obvestilom o oddaji javnega naročila, in sicer glede na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN. Po mnenju vlagatelja bi mu moral naročnik dovoliti vsaj vpogled v dokumentacijo in nato odločiti o izbiri na predmetnem javnem razpisu. V zvezi z navedenim vlagatelj opozarja tudi na načelo transparentnosti porabe javnih sredstev.
Vlagatelj še dodaja, da je napis "NE ODPIRAJ" na kuverti, v kateri je bil vlagateljev zahtevek za vpogled v dokumentacijo, običajen v postopkih oddaje javnih naročil, saj naročniki v navodilih ponudnikom to sami zahtevajo. Oseba naročnika, ki je dne 03.03.2004 v vložišču sprejela kuverto, je sodelavca od vlagatelja sama poučila in mu dala navodila, naj na kuverto napiše tudi "NE ODPIRAJ". Ker je bilo jasno, da je kuverta v zvezi s predmetnim javnim razpisom, tako naročnik ni mogel zavzeti stališča, da kuverte ne sme odpreti. Če se je naročnik hotel izogniti očitku pristranskosti, bi lahko kuverto odprl komisijsko, ob prisotnosti ostalih ponudnikov in prebral njeno vsebino. Tako pa je kuverto zlonamerno zavrnil in takoj odločil o ponudniku.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi izbiro ponudnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ter o tem obvesti vse ponudnike, ki so oddali ponudbo.

Vlagatelj v dopisu: "Zahtevek za vpogled v dokumentacijo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in revizijski zahtevek z dne 03.03.2004", z dne 12.03.2004 (ki ga je naročnik prejel dne 15.03.2004), navaja, da je že dne 03.03.2004 zahteval od naročnika, da mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov, saj je pri določenih sklopih med ponudniki obstajala tudi 50% razlika v ceni, zaradi česar je vlagatelj sumil, da gre v nekaterih primerih za neobičajno nizko ceno. Naročnik pa vlagateljevega zahtevka za vpogled v dokumentacijo, vloženega dne 03.03.2004, sploh ni hotel odpreti in obravnavati, temveč ga je vrnil vlagatelju z obrazložitvijo, da ne razume namena pisma ter da je javni razpis v zaključni fazi.
Vlagatelj opozarja na načelo transparentnosti porabe javnih sredstev ter dodaja, da tako ni mogel pridobiti podatkov, na podlagi katerih bi lahko ustrezno pripravil revizijski zahtevek.
Vlagatelj navaja, da je napis "NE ODPIRAJ" na kuverti, v kateri je bil zahtevek vlagatelja, običajen v postopkih oddaje javnih naročil, poleg tega pa je oseba naročnika, ki je v vložišču sprejela kuverto, sodelavca vlagatelja sama poučila in mu dala navodila, naj na kuverto napiše "NE ODPIRAJ".
Vlagatelj se še sklicuje na določila Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, štev. 24/03). Vlagatelj tako ponovno zahteva, da mu naročnik omogoči vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo ostalih naročnikov (pravilno: ponudnikov) v obeh fazah omejenega postopka predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj v dopisu: "Dopolnitev zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila", z dne 15.03.2004, zahtevek za revizijo dopolnjuje z originalno zaprto kuverto, ki vsebuje dopis vlagatelja, z dne 03.03.2004, ki ga naročnik ni hotel sprejeti. Vlagatelj dodaja, da je g. L.F. tisti sodelavec vlagatelja, ki je v vložišču naročnika oddal naveden dopis.
Vlagatelj naročniku tudi očita, da je le-ta ponudnike o oddaji javnega naročila obvestil z obrazloženim obvestilom, z dne 03.03.2004, v katerem je navedel le, da so prispele tri pravočasne in pravilne ponudbe, da je bila kot merilo uporabljena najnižja cena ter naštel ponudnike, katerim so bili oddani posamezni sklopi naročila. V preostalem pa se je naročnik skliceval na zapisnik o javnem odpiranju ponudb, ki obvestilu o izboru ni bil priložen. Vlagatelj meni, da je naročnik s tem, ko je ponudnikom samoiniciativno, brez njihove zahteve, izdal obrazloženo obvestilo, ponudnikom tudi odvzel možnost zahtevati izdajo obrazloženega obvestila. S tem pa naj bi naročnik ponudnikom tudi zmanjšal možnost, da uspešno vložijo revizijski zahtevek, saj iz t.i. obrazloženega obvestila niso mogli črpati natančnejših informacij o postopku izbire najugodnejšega ponudnika za posamezne sklope. Vlagatelj je dne 12.03.2004 pravočasno vložil tudi zahtevek za dodatno obrazloženo obvestilo, zaradi varstva roka pa še revizijski zahtevek.
Vlagatelj navaja, da je prvi izbrani ponudnik v postopku ponudil neobičajno nizko ceno, saj je iz primerjave ponudb razvidno, da je prvi izbrani ponudnik kar v štirih od petih sklopov ponudil najnižjo ceno, pri tem pa je bila razlika med najvišjo ponujeno ceno in ponudbo izbranega ponudnika v sklopu A več kot 2.5 mio SIT, v sklopu B več kot 200.000,00 SIT, v sklopu C več kot 400.000,00 SIT ter v sklopu E več skoraj 3 mio SIT, skupaj torej več kot 6 mio SIT razlike v cenah. Vlagatelj meni, da glede na tržne cene blaga, ki je predmet javnega naročila, takšna ponudba ni izvedljiva, zaradi česar bi moral naročnik podvomiti v možnost izvedbe javnega naročila. Poleg tega naj bi cene prvega izbranega ponudnika pomenile tudi nelojalno konkurenco ostalim ponudnikom, prvi izbrani ponudnik pa je tako kršil javni interes ter enakopravnost med ponudniki, saj ostali ponudniki svojih cen zaradi ekonomskih razlogov niso spuščali pod najnižjo možno mejo.
Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela enakopravnosti ponudnikov, in sicer pri navajanju specifikacij blaga, ki jih je navedel tako, da je neposredno ali posredno dajal prednost določenim ponudnikom blaga, s tem pa tudi tistim ponudnikom v konkretnem postopku oddaja javnega naročila, ki imajo redne poslovne stike s ponudniki blaga, navedenega v specifikaciji. Vlagatelj opozarja na 32. člen ZJN-1 ter dodaja, da mora naročnik, če predmeta pogodbe ne more opisati drugače, navedbam blagovne znamke, tipa, patenta ali proizvajalca obvezno dodati navedbo "ali podobno", kar pa naročnik v konkretnem primeru ni storil. Vlagatelj navaja, da pozna določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN, vendar meni, da ima naročnik oziroma Državna revizijska komisija na podlagi 19. člena ZRPJN pooblastilo, da lahko v primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve ter k zakoniti in pravilni odločitvi. Vlagatelj pripominja, da ponudniki tako niso natančno vedeli, kaj naj ponudijo, da bo ugodeno zahtevam naročnika, zato naj bi prišlo do različnih cen, naročnik pa tako ni prejel primerljivih ponudb. Iz tega razloga pa naj bi tudi ocenjevanje ponudb ne bilo objektivno.
Vlagatelj še predlaga, da se mu povrnejo vsi stroški revizijskega postopka, in sicer: sestava zahtevka za revizijo - 3000 odvetniških točk, konferenca s stranko - 100 odvetniških točk, materialni stroški - 2%, taksa za revizijo - 100.000,00 SIT, DDV - 20%.

Vlagatelj je dne 16.03.2004 na naročnika naslovil dopis: "Popravek zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila", v katerem navaja, da ime sodelavca vlagatelja, ki je v vložišču naročnika dne 03.03.2004 oddal dopis, ni g. L.F, pač pa g. L.š. Vlagatelj prilaga tudi izjavo g. L.š.

Naročnik je z dopisom, št. 1.7.8.7/vm, z dne 17.03.2004, vlagatelja v skladu z določilom 6. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Hkrati mu je sporočil, da lahko kadarkoli, od ponedeljka do petka od 12.00 do 15.00 ure opravi vpogled v razpisno (pravilno: ponudbeno) dokumentacijo.

Vlagatelj je v prilogi dopisa: "Dopolnitev zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila", z dne 22.03.2004, naročniku posredoval potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj v dopisu: "Dopolnitev zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila", z dne 23.03.2004, na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov, z dne 19.03.2004, navaja, da dopolnjuje svoj revizijski zahtevek z dejstvi, dokazi in razlogi, ker jih zaradi naročnikovega ravnanja ni mogel navajati že prej.
Vlagatelj poudarja, da nekateri ponujeni artikli izbranega ponudnika kvalitetno ali količinsko sploh ne ustrezajo izrecnim zahtevam naročnika, zato le-ta ne bi smel izbrati take ponudbe. Vlagatelj je ugotovil nerazumno nizko ceno v naslednjih primerih: sklop A - PAPIR; zap.št. 2, papir A3/80gr za fotokop., injet, laser. Poleg tega vlagatelj navaja, da je prvi izbrani ponudnik v priloženem ceniku ostalih izdelkov za papir podal ceno 1.430,00 SIT za zavitek 500 kosov, kar je 2,86 SIT za list. Vlagatelj ugotavlja neobičajno nizko ceno oziroma neustrezno kvaliteto tudi v sklopu C - PISALA; pod zap.št. 9 Sv.kem., vodilo in zaponka plastična, v kval. PILOT BP-S MATIC; zap.št. 10 Sv.kem., gumirano držalo, PVC zaponka, v kvaliteti PILOT BOGP-10R-F/M; zap.št. 12 Sv.teh.0,5, ohišje iz plastične mase, glavni deli kovinski, kovinsko vodilo, v kval. PILOT; zap.št. 14 Vložek za kem.svinčnik, M, Č, R, za kem.sv. pod poz. 8,9,10; zap.št. 15 Vložek za kem.svinčnik, M, Č, R, za kem.sv. pod poz. 13; zap.št. 18 Selotejp dvostranski Aeroduble 25x66; zap.št. 32 Stojalo za telefon vrtljivo izvlečno 92001; zap.št. 33 Predalnik vrtljivi 3 delni 92008; v sklopu D - MAPE, REGISTRATORJI, HPK PROGRAM; zap.št. 17 Brisače zložene 23x30 100/1-28 Paloma, kjer vlagatelj navaja, da sta oba izbrana ponudnika ponudila za ta izdelek ceno za 1 kos in ne za 28 kosov, kot je bilo zahtevano v odgovoru naročnika na zastavljena vprašanja; v sklopu E - RAČUNALNIšKI POTROšNI MATERIAL; zap.št. 34 Toner Brother TN-6600 HL 1240; zap.št. 43 Toner HP C3903A LJ 5P,5MP,6P,6MP; zap.št. 47 Toner HP C4127A LJ 4XXX; zap.št. 57 Trak OKI ML182/192/320.

Naročnik je z dopisom, št. 1.7.912/vm, z dne 25.03.2004 (Državna revizijska komisija ga je prejela dne 29.03.2004), Državni revizijski komisiji predlagal, naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in s tem omogoči izvedbo kritnih nakupov najnujnejših artiklov.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-72/04-22-589, z dne 29.03.2004, pozvala, naj ji odstopi dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, katero je naročnik posredoval z dopisom, št. 1.7.968/vm, z dne 31.03.2004 ter dodatno z dopisom št. 1.7.970/vm, z dne 31.03.2004

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-72/04-22-613, z dne 02.04.2004, odločila, da se predlogu naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ne ugodi.

Naročnik je sprejel sklep, št. 1/2-1096/04, z dne 01.04.2004, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik potrjuje, da je vlagatelj preko kurirja dne 03.03.2004 v vložišče naročnika dostavil zaprto kuverto, ki je bila na naročnika naslovljena zgolj z naslovom podjetja, brez navedbe prejemnika (Center za nabavo) in ostalih oznak. Po ugotavljanju, komu je ta kuverta namenjena in za kateri namen, je kurir po navodilih vlagatelja na kuverto dopisal oznako "Javni razpis Pisarniško potrošni material - ne odpiraj". Ker je naročnik že opravil pregled prispelih ponudb in ostale dokumentacije, ni razumel namena pisma, zato je v izogib morebitnim nepravilnostim kuverto z dopisom, št. 1.7.652/MB, z dne 04.03.2004, neodprto vrnil vlagatelju ter svojo odločitev tudi na kratko obrazložil. Vlagatelj je dopis prejel dne 05.03.2004 in bi lahko, v kolikor bi želel, naročniku še pravočasno razložil dejanski namen pisma. Naročnik je dne 15.03.2004 od vlagatelja prejel zahtevek za vpogled v ponudbeno dokumentacijo ter istočasno tudi revizijski zahtevek.
Odločitev, da naročnik ponudnikom posreduje obrazloženo obvestilo namesto običajnega obvestila o izboru, naročnik utemeljuje s tem, da je izbor najugodnejših ponudnikov potekal po merilu najnižje cene. Na odpiranju ponudb so bili prisotni vsi pooblaščeni predstavniki kandidatov in so prejeli tudi zapisnik o odpiranju ponudb. Ker so bili ponudniki z zapisnikom o odpiranju ponudb seznanjeni z vrednostjo posameznih sklopov, je naročnik menil, da ni ovir, če si skrajša postopek z izdajo obrazloženega obvestila.
Glede zatrjevanih kršitev 32. člena ZJN-1 se naročnik sklicuje na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN ter ugotavlja, da so bili vsi kandidati pred oddajo ponudb seznanjeni s specifikacijo blaga, vsi kandidati pa so jo potrdili s svojim žigom in podpisom.
V zvezi z očitkom glede nerazumno nizkih cen naročnik pojasnjuje, da je od ponudnikov prejel izjavo, da pri ponudbenih cenah ni prišlo do napake in da so cene pravilne in nespremenjene za čas sklenjene pogodbe. Ponudniki tudi izjavljajo, da ponujeni artikli v celoti izpolnjujejo vse postavljene zahteve in ustrezno kvaliteto.

Vlagatelj je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 02.04.2003, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj zahteva tudi povračilo vseh stroškov revizijskega postopka ter prilaga stroškovnik, in sicer za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka - 50 točk, materialni stroški - 5% in DDV - 20%.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 1.7.1046/vm, z dne 06.04.2004, odstopil še preostalo dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Ob presoji vlagateljeve revizijske navedbe glede sporne kuverte, z dne 03.03.2004, ki je vsebovala zahtevo za vpogled v dokumentacijo, katere naročnik ni hotel odpreti niti obravnavati, pač pa jo je neodprto vrnil vlagatelju, se Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo dopustnosti (ne)obravnavanja le-te. Ker je zatem, dne 12.03.2004, vlagatelj ponovno zahteval vpogled v dokumentacijo, katerega mu je naročnik z dopisom, z dne 17.03.2004, dovolil ter nesporno dejansko omogočil dne 19.03.2004, v naročnikovem ravnanju ni mogoče ugotoviti kršitve kogentnih predpisov, vlagatelju pa tudi ni bilo onemogočeno učinkovito pravno varstvo, skladno z določbami ZRPJN.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik ponudnike o oddaji javnega naročila obvestil kar z obrazloženim obvestilom ter jim s tem odvzel možnost zahtevati izdajo obrazloženega obvestila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik "obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila" izdal na podlagi prvega odstavka 78. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih naročilih (Ur.l. RS, št. 2/04). Navedeno določilo glasi: "Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik obvestiti ponudnike.". Iz te določbe izhaja, da mora naročnik obrazložiti svojo odločitev o oddaji naročila najugodnejšemu ponudniku, vsebine in oblike odločitve o oddaji naročila pa zakon ne predpisuje, določitev le-te je torej prepuščena presoji naročnika. Nezadovoljni ponudnik pa lahko v skladu z določilom drugega odstavka 78. člena ZJN-1 pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila mora vsebovati: razloge za zavrnitev njegove ponudbe ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. Namen navedenega instituta je v tem, da se ponudnik lahko v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila seznani z okoliščinami, zaradi katerih njegova ponudba ni bila izbrana in s prednostmi izbrane ponudbe ter se na podlagi pridobljenih informacij lahko odloči za vložitev zahteve za pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila. Tako sme ponudnik, po prejemu obvestila o oddaji naročila, za zavarovanje svojih interesov v zakonsko določenem roku vložiti zahtevek za revizijo, lahko pa najprej zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in se šele po prejemu le-te odloči, ali bo (oz. ne bo) vložil zahtevek za revizijo.

V konkretnem postopku pa je vlagatelj naročniku hkrati posredoval zahtevek za obrazloženo obvestilo ter zahtevek za revizijo (datuma vložitve zahtevka za obrazloženo obvestilo vlagatelj ni navedel, naročnik pa je oba dopisa prejel hkrati, dne 15.03.2004). Upoštevaje zgornja izvajanja, je vlagatelj s kumulacijo zahtevka za obrazloženo obvestilo in zahtevka za revizijo izčrpal namen instituta zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1), ki je ravno v pridobitvi (podrobnejših) informacij, na podlagi katerih bi vlagatelj lahko vložil učinkovit zahtevek za revizijo. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da vlagatelj za pravno varstvo v tem postopku ni bil prikrajšan, naročnik pa njegovi zahtevi za obrazloženo obvestilo, zaradi istočasno vloženega zahtevka za revizijo, ni mogel slediti. Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača tudi argumente vlagatelja, da je zahtevek za obrazloženo obvestilo in zahtevek za revizijo kumuliral zaradi varstva roka. Drugi odstavek 78. člena ZJN-1 namreč izrecno določa: "Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.".

Vlagateljeve navedbe, da je naročnik v razpisni dokumentaciji nedopustno navajal blagovne znamke in s tem kršil 32. člen ZJN-1, Državna revizijska komisija v tej fazi postopka ne more več meritorno obravnavati. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN, se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno določilo razpisne dokumentacije oblikoval v nasprotju z določili ZJN-1, lahko v skladu z 9. členom ZRPJN svoj pravni položaj zavaruje z vložitvijo zahtevka za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonite določbe razpisne dokumentacije. Ker se zainteresirani ponudnik s samim predmetom javnega naročila, tehničnimi specifikacijami, načinom določitve pogojev za udeležbo in meril za ocenjevanje ter načinom njihovega dokazovanja seznani praviloma že ob objavi javnega razpisa, natančneje pa ob prejemu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno.

Kot pravilno ugotavlja že sam vlagatelj, v skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo glede kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, oz. glede parametrov (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določenih v razpisni dokumentaciji. Le-ti postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana. Določba petega odstavka 12. člena ZRPJN zahteva od ponudnikov posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, predvsem tistih, ki so storjene že v razpisni dokumentaciji, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti (3. člen ZRPJN), ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije in taktiziranja ponudnikov, ko le-ti ne reagirajo zoper kršitev, ker menijo, da bodo morda imeli od nje korist ter zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika, obenem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje.

Tudi vlagateljeve očitke glede nerazumno nizkih cen posameznih artiklov obeh izbranih ponudnikov ter ugotovitve, da nekateri artikli kvalitetno ali količinsko ne ustrezajo izrecnim zahtevam naročnika, je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljene. Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče, da je oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov, saj je cena eden od bistvenih elementov konkurenčnosti, zagotovitev konkurenčnosti pa omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje - zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da zavrne ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno. Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti.". Naročnik torej ni dolžan od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: (1) ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in (2) naročnik mora imeti namen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je torej razvidno, da se opisani postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena (po njegovi presoji) nerealna oziroma da izbrani ponudnik po ponujeni ceni ne bo mogel izvesti naročila. O tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon molči, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec v celoti prepustil poslovni oceni naročnika. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika (in ne naročnika!) v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". V obravnavanem primeru tako naročnik ni ocenil, da je ponudbena cena, ki sta jo ponudila izbrana ponudnika, neobičajno nizka.

V skladu s citirano določbo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. V skladu s 4. in 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN je vlagatelj v zahtevku za revizijo dolžan navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Ker vlagatelj v tem delu ni podrobneje pojasnil ter ni dokazal očitanih kršitev naročnika, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, tako ni mogoče zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1. Ob zapisanem pa gre dodati, da ni nujno, da bi bila tudi ob predložitvi dokazov glede teh zatrjevanih kršitev, odločitev Državne revizijske komisije v tem delu enaka. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija še dodaja, da je moč pri vseh treh ponudbah v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (tako tudi pri ponudbi vlagatelja), pri cenah posameznih artiklov, ugotoviti določena, večja ali manjša odstopanja od cen ostalih ponudb glede istih artiklov.

Državna revizijska komisija pa je preverila navedbo vlagatelja, da je prvi izbrani ponudnik za sklop A - PAPIR; zap.št. 2, papir A3/80gr za fotokop., injet, laser, v priloženem ceniku ostalih izdelkov za papir podal ceno 1.430,00 SIT za zavitek 500 kosov, kar je 2,86 SIT za list. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo prvega izbranega ponudnika in ugotovila, da je le-ta za artikel pod zap.št. 2, papir A3/80gr za fotokop., injet, laser, za kos ponudil ceno 1,03 SIT, skupna vrednost pa glede na zahtevano količino (1.315.000) znaša 1.354.450,00 SIT.

Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik od obeh izbranih ponudnikov zahteval obrazložitev cen glede spornih artiklov. Oba izbrana ponudnika sta naročniku pisno zagotovila, da pri v ponudbah navedenih cenah ni prišlo do napake, da so cene pravilne ter da ponujeno blago ustreza zahtevam in kvaliteti razpisne dokumentacije. Poleg tega sta naročniku oba izbrana ponudnika, v skladu z 10. členom Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, predložila izjavo banke, da bo izstavila garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo morata v skladu in pod pogoji iz 10. člena Pogodbe o dobavi blaga izročiti naročniku, le-ta pa jo ima v primeru nevestne in nekakovostne dobave možnost unovčiti.

Državna revizijska komisija se tudi ne more opredeljevati do vlagateljevih navedb glede dejanj nelojalne konkurence prvega izbranega ponudnika. Kot je Državna revizijska komisija poudarila že v več odločitvah (npr. v 018-276/02, v 018-277/03), je varstvo pred nelojalno konkurenco zagotovljeno s civilnopravnimi, kazenskopravnimi in upravnopravnimi sankcijami. Če vlagatelj meni, da ravnanja prvega izbranega ponudnika predstavljajo dejanja nelojalne konkurence, lahko sproži ustrezne postopke, ki jih določa Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZVK). Tako lahko vlagatelj v skladu s 26. členom ZVK s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, uničenje predmetov, s katerimi je bilo storjeno dejanje nelojalne konkurence in vzpostavitev prejšnjega stanja, če je to mogoče, ter če mu je bila povzročena škoda, skladno s 27. členom ZVK, tudi odškodnino. V skladu z drugo alineo drugega odstavka 28. člena ZVK lahko vlagatelj organu tržne inšpekcije poda pobudo, naj začasno prepove dejanja, za katera je vložena tožba ali ovadba zaradi dejanja nelojalne konkurence.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo, upoštevaje zgoraj navedene ugotovitve, skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 16.04.2004

mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Holding Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- EXTRA-LUX, d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana
- DZS, založništvo in trgovina, d.d., Mali trg 6, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran