018-277/04 Splošna bolnišnica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za odvoz organskih odpadkov ter odpadnih olj ter maščob in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Komunala Nova Gorica d.d., Cesta 25. junija 1, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca, Ulica Padlih borcev 13a, 5290 šempeter pri Novi Gorici, dne 05.11.2004

odločila:

- Zahtevek za revizijo, z dne 02.09.2004, se zavrže.

- Vlagatelj je naročniku dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 1.220,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. V presežku se naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je vodil postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za odvoz organskih odpadkov ter odpadnih olj ter maščob. Dne 25.08.2004 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, št. 271-13/04-8, s katero je javno naročilo dodelil ponudniku Biotera d.o.o., Cesta talcev 8, 1230 Domžale (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja pa je kot prepozno izločil.

Na zahtevo vlagatelja, št. VII-14/04, z dne 30.08.2004, je naročnik, dne 01.09.2004, podal obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, št. 271-13/04-11.

Dne 02.09.2004 je vlagatelj z vlogo, št. VI-8/04, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku je navedel, da zahteva "ponovitev razpisa za javno naročilo", saj je v postopku oddaje javnega naročila prišlo do kršitev. Vlagatelj tako opozarja, da odpadna olja niso organski odpadek, temveč so ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov. Zanje velja Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja z odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001; v nadaljevanju: Odredba). Za ravnanje s komunalnimi odpadki ima vlagatelj ustrezno pooblastilo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje prostor in energijo, za opravljanje te dejavnosti na področju več občin, ki jih vlagatelj tudi našteva. Glede na predmet javnega naročila je potrebno upoštevanje dveh ločenih predpisov, ki pa v postopku oddaje javnega naročila nista bila ustrezno ovrednotena oz. upoštevana; tako je potrebno upoštevati zgoraj opredeljeno Odredbo ter Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Ur.l. RS, št. 37/2004, 41/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki). Izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja "ne ustreza zahtevam vseh uradnih predpisov", glede ravnanja z vrstami odpadkov, ki so predmet javnega naročila, poleg tega pa nima ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti zbiranja ločeno zbranih frakcij oz. komunalnih odpadkov na področju občin, za katere ima dovoljenje vlagatelj. Vlagatelj dalje navaja, da Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, izdaja potrdila za zbiranje določenih vrst odpadkov za določeno območje, prav zaradi tega potrdila, ki ga izbrani ponudnik nima, pa vlagatelj zahteva revizijo in ponovitev postopka oddaje javnega naročila, v skladu z veljavnimi predpisi. Izbrani ponudnik je, po podatkih z dne 19.07.2004, ki jih je objavila Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, namreč samo prevoznik in ne more opravljati zbiranja odpadkov, s tem pa tudi ne more potrjevati evidenčnih listov po Pravilniku o odpadkih (pravilno: Pravilnik o ravnanju z odpadki; Uradni list RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o ravnanju z odpadki).

Naročnik je o revizijskem zahtevku prvič odločil s sklepom, št. 271-13/04-13, z dne 10.09.2004, s katerim je zahtevek zavrgel. Po zavrženju zahtevka za revizijo in pred odločitvijo Državne revizijske komisije je naročnik, dne 07.10.2004, z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo, št. 271-13/04-17, katere predmet je bila izvedba naročnikove odločitve o dodelitvi javnega naročila. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-265/04-24-1992, z dne 22.10.2004, na podlagi vlagateljeve pritožbe zoper naročnikov sklep odločila, da se odločitev, vsebovana v naročnikovem sklepu, št. 271-13/04-13, z dne 10.09.2004, kot tudi vsa nadaljnja dejanja naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, razveljavijo.

Naročniku je ob tem naložila, da mora ponovno odločiti o zahtevku za revizijo, v skladu z napotki iz njenega sklepa, ob čemer je slednjega opozorila tudi na potrebo po preveritvi obstoja aktivne legitimacije vlagatelja za vložitev zahtevka.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo ponovno odločil s sklepom, št. 271-13/04-25, z dne 26.10.2004, s katerim je zahtevek zavrnil. V obrazložitvi sklepa navaja, da ob upoštevanju določb Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) revizijskemu zahtevku ne more in ne sme ugoditi, saj bi postopanje naročnika na način, kot ga predlaga vlagatelj, pomenilo ravnanje v nasprotju z določili tega zakona. Naročnik dalje navaja, da je vlagatelj podal prepozno ponudbo, kot takšno pa jo je naročnik zavrnil in sprejel odločitev o sprejemu ponudbe izbranega ponudnika. Razveljavitev postopka oddaje javnega naročila bi bila po mnenju naročnika vprašljiva z vidika 77. člena ZJN-1, saj mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti; v primeru konkretnega javnega naročila zavrnitev vseh ponudb ne pride v poštev, ker je bila ponudba izbranega ponudnika pravilna, primerna in sprejemljiva. V zvezi z navedbami, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev vseh predpisov s področja ravnanja z odpadki, naročnik navaja, da je predmet javnega naročila zgolj odvoz odpadkov, saj lahko naročnik, skladno z določbo prvega odstavka 10. člena Pravilnika o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki, sam zagotovi oddajo kuhinjskih odpadkov v predelavo. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da mora ponudnik poskrbeti za ustrezno deponiranje odpadkov, ki jih prevzema. V razpisni dokumentaciji je ravno tako določeno, da mora ponudnik ob oddaji ponudbe priložiti dokazilo, s katerim dokaže, da ima urejen poslovni odnos s prevzemnikom/zbiralcem odpadkov. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil potrdilo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje, prostor in energijo, da ima status prevoznika odpadkov. Ravno tako je predložil tudi potrdilo podizvajalca Komunalno podjetje Vrhnika, s katerim zagotavlja, da bo navedeno podjetje skrbelo za kompostiranje organskih kuhinjskih odpadkov, ki jih bo izbrani ponudnik odvažal za naročnika. Obveznost zagotavljanja prevzema kuhinjskih odpadkov s strani zbiralca za posamezna območja ne pomeni tudi dolžnosti naročnika, da odda storitev prevzema kuhinjskih odpadkov izključno zbiralcu za posamezno področje. Potrdilo vlagatelja, da izpolnjuje pogoje za zbiranje komunalnih odpadkov v občini, v kateri ima sedež naročnik, ne pomeni, da na tem območju nihče drug, ki ima vsa veljavna dovoljenja, ne sme odvažati odpadkov. Tudi sicer so navedbe vlagatelja v delu, kjer zahteva ponovitev razpisa, ker naj izbrani ponudnik ne bi imel dovoljenja za opravljanje dejavnosti zbiranja ločeno zbiranih frakcij/komunalnih odpadkov, na področju občine šempeter- Vrtojba, kjer ima naročnik sedež, kontradiktorne, saj bi upoštevajoč takšno razlago to pomenilo, da ima vlagatelj ekskluzivno pravico zbiranja odpadkov in torej ponovitev postopka oddaje javnega naročila male vrednosti sploh ne bi bila pravno utemeljena.

Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, št. VI-12/04, z dne 27.10.2004, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 271-13/04-28, z dne 28.10.2004, zahtevek za revizijo, skupaj s celotno dokumentacijo, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji. Ob tem je navedel tudi, da uveljavlja povračilo stroškov vplačane takse, skladno z določbo 22. člena ZRPJN, v višini 100.000,00 SIT, ter stroške poštnine, v višini, kot izhaja iz poštnega potrdila.


Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil z razpisno dokumentacijo opredeljen rok za oddajo ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti določen za 12.08.2004, do 12.00 ure. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je vlagatelj svojo ponudbo naročniku s priporočeno pošto poslal dne 17.08.2004, slednji pa jo je prejel dne 18.08.2004, kar je oboje razvidno iz fotokopije ovojnice, v kateri je bila ponudba posredovana. Naročnik je vlagateljevo ponudbo, skladno z določili tretjega odstavka 57. člena ZJN-1, neodprto vrnil naročniku, z navedbo, da je prepozna (naročnikov dopis, št. 271-13/04-9, z dne 25.08.2004). Takšno ravnanje naročnika je bilo pravilno, saj je bila vlagateljeva ponudba, tudi sledeč navedbam slednjega v dopisu naročniku, z dne 17.08.2004, v katerem navaja razloge za svojo zamudo pri oddaji ponudbe, nesporno prepozna.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da lahko, skladno z določili ZRPJN, pred iztekom roka za oddajo ponudb vloži zahtevek za revizijo vsak potencialni ponudnik, to je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Vsaka od teh oseb je namreč načeloma potencialni ponudnik, v katerega pravice utegne ravnanje naročnika, v fazi pred potekom roka za oddajo ponudb, posegati. Po izteku roka za oddajo ponudb pa lahko zahtevek za revizijo vloži le ponudnik, torej oseba, ki je oddala svojo ponudbo in je z oddajo le-te izkazala tudi interes za dodelitev javnega naročila. Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko "zahtevek za revizijo (lahko) vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila." Pravna ali fizična oseba, ki ni oddala ponudbe v roku za oddajo ponudb, ni aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo, saj ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Drugačna razlaga zgoraj navedenega člena bi pomenila možnost zlorab tega instituta, saj bi v nasprotnem primeru zahtevek za revizijo lahko vlagale tudi osebe, ki niso imele niti interesa za dodelitev javnega naročila, pa bi lahko te zahtevke vlagale zaradi zavlačevanja postopka oddaje javnega naročila. Kot je Državna revizijska komisija odločila že v predhodnih primerih, mora ponudnik do izteka roka za oddajo ponudb bodisi oddati ponudbo ali vložiti zahtevek za revizijo. Z oddajo ponudbe v razpisnem roku ponudnik izkaže interes za dodelitev javnega naročila in tako pridobi aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo tudi po izteku roka za oddajo ponudb.Vlagatelj je svojo ponudbo oddal po izteku roka za oddajo ponudb, pri čemer so razlogi za takšno ravnanje izključno na njegovi strani. Zaradi prepozno oddane ponudbe, za katero naročnik ni odgovoren, gre šteti, da vlagatelj ni uspel izkazati interesa za dodelitev javnega naročila; le-tega bi mu namreč lahko priznali le, v kolikor bi ponudbo oddal v roku, predvidenem za oddajo ponudb.

Ob upoštevanju zgornje ugotovitve, da vlagatelj ni uspel izkazati interesa za dodelitev javnega naročila, gre zaključiti, da je vlagateljev revizijski zahtevek nedopusten, vlagatelj pa za njegovo vložitev nima aktivne legitimacije. Iz navedenih razlogov je potrebno zahtevek že v fazi predhodnega preizkusa zavreči, ne pa zavrniti, kot je to s sklepom, št. 271-13/04-25, z dne 26.10.2004, storil naročnik.

Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da je v predhodnem postopku presoje zakonitosti oddaje javnega naročila male vrednosti, na podlagi vlagateljeve pritožbe, razveljavila naročnikovo odločitev, vsebovano v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 271-13/04-13, z dne 10.09.2004, zato, ker razlogi, ki jih je v argument zavrženju navajal naročnik, le-tega niso utemeljevali. Državna revizijska komisija je naročniku ob tem naložila, da v ponovljenem postopku presoje revizijskga zahtevka preveri aktivno legitimiranost vlagatelja za vložitev zahtevka, za katero pa je naročnik ponovno napačno ocenil, da je izkazana.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj ni uspel z revizijskim postopkom, zato je naročniku dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je v revizijski postopek priglasil stroške vplačane takse, v znesku 100.000,00 SIT, ter stroške poštnine, v višini, kot izhaja iz poštnega potrdila; z vpogledom ovojnice pisanja naročnika gre ugotoviti, da slednji znašajo 1.220,00 SIT.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da pravni temelj za povračilo takse za revizijski postopek, ki jo je plačal naročnik, v postopku pred Državno revizijsko komisijo ne obstoji, saj takse za revizijo, v skladu z 22. členom ZRPJN, ni dolžan plačati naročnik, temveč vlagatelj. Naročnik je takso tako plačal brez pravne podlage, Državna revizijska komisija pa vlagatelju povračila stroškov, ki za postopek niso bili potrebni, ne more naložiti.

Državna revizijska komisija je naročniku priznala stroške poštnine, v znesku 1.220,00 SIT, ob upoštevanju zgornjega pa je v presežku njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnila.

Vlagatelj je naročniku dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 1.220,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Iz odločil prvega odstavka 11. člena ZRPJN med drugim izhaja, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. Iz določil 34. člena ZRPJN dalje izhaja, da se z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev kaznuje za prekršek naročnik, razen neposrednega proračunskega uporabnika, če krši določilo iz prvega odstavka 11. člena tega zakona o zadržanju postopka v primeru vloženega zahtevka za revizijo, z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev pa se za storitev takšnega prekrška kaznuje za prekršek odgovorna oseba naročnika.

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo o izvedbi oddaje javnega naročila navkljub temu, da postopek presoje zakonitosti oddaje javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo še ni bil zaključen.

Ker je naročnik z opisanim ravnanjem prekršil citirana določila ZRPJN, bo Državna revizijska komisija pred pristojne prekrškovne organe podala predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper naročnika in za prekršek odgovorno osebo naročnika.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 05.11.2004

dr. Aleksij Mužina,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Komunala Nova Gorica d.d., Cesta 25. junija 1, 5000 Nova Gorica,
- Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca, Ulica Padlih borcev 13a, 5290 šempeter pri Novi Gorici,
- Biotera d.o.o., Cesta talcev 8, 1230 Domžale,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran