018-271/04 Filozofska fakulteta

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Državne revizijske komisije Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za storitve čiščenja in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Cleaning d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Janez šurk, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, Ljubljana, ki za zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 03.11.2004

odločila:

- Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika za storitve čiščenja 2. sklop: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, vsebovana v odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 16.09.2004.

- Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 02.06.2004 sprejel sklep, št. 15/3-2004, o izvedbi postopka javnega naročanja storitve čiščenja (dejansko: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za storitve čiščenja). Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 95/2004, z dne 27.08.2004, pod št. Ob-22528/04.

Iz enotnega obrazca za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 13.09.2004, izhaja, da je naročnik pravočasno prejel tri ponudbe, med drugim tudi ponudbi vlagatelja in podjetja PANTHA REI d.o.o., Hratsovec 5, 1236 Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 13.09.2004 je naročnik na izbranega ponudnika naslovil dopis, s katerim je slednjega obvestil, da je pri njegovi ponudbi prišlo do očitne pomote v tekstu bančne garancije za resnost ponudbe, saj je v njej naveden datum 31.12.2002, v razpisni dokumentaciji pa je bila zahtevana veljavnost bančne garancije do 31.12.2004. Poleg tega je izbrani ponudnik za ugotavljanje finančen sposobnosti predložil obrazec BON 1, zahtevan pa je bil tudi obrazec BON 1/P. Naročnik je vlagatelja ob tem pozval, da mu do dne 16.09.2004 dostavi zahtevane dokumente. Popravljeno garancijo za resnost ponudbe, št. 529108/9, z dne 09.09.2004, ter obrazec BON-1/P je izbrani ponudnik naročniku dostavil dne 15.09.2004.

Dne 16.09.2004 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo je ponudnikom posredoval v prilogi dopisa, z dne 23.09.2004. Iz te izhaja, da je kot najugodnejšega ponudnika za prvi sklop storitev čiščenja (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta) izbral vlagatelja, za drugi sklop storitev čiščenja (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo) pa je izbral izbranega ponudnika. V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da so vse prejete ponudbe izpolnjevale vse zahteve iz razpisne dokumentacije in so bile pravilne, na podlagi meril za izbiro najugodnejših ponudb pa je naročnik po posameznih sklopih izbral imenovana ponudnika.

Dne 17.09.2004 je naročnik sprejel poročilo o izboru najugodnejšega ponudnika za storitve čiščenja, iz katerega izhaja, da je njegova komisija pri pregledu ponudb, ki ga je izvršila na dan odpiranja le-teh, ugotovila manjše pomanjkljivosti pri ponudbi izbranega ponudnika, kot so že bile opisane zgoraj. Glede na to, da navedene kršitve ne vplivajo na točkovanje, je komisija pozvala izbranega ponudnika, da v roku treh dni dostavi pravilne dokumente, kar je tudi storil. Komisija je naročniku predlagala izbor najugodnejših ponudnikov, kot je navedeno zgoraj.

Dne 01.10.2004 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo postopka oddaje 2. sklopa javnega naročila- storitve čiščenja za Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za strojništvo, za katerega je naročnik kot najugodnejšega izbral izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da se z odločitvijo naročnika ne strinja, saj meni, da je ponudba izbranega ponudnika v 2. sklopu neobičajno in nerealno nizka. V obrazložitev zahtevka vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika v 2. sklopu nerealna, upoštevajoč naročnikovo zahtevo po minimalno eni delavki na 1.200 m2, iz katere izhaja, da je za skupno kvadraturo naročnika, ki znaša 3.734 m2, potrebnih vsaj 3,1116 delavk. Na podlagi cene, ki jo je predložil izbrani ponudnik, in zahtevani minimalni normativ naročnika je mogoče razbrati, da mesečno pripada 189.604,06 SIT na delavko. Na podlagi teh zaključkov vlagatelj meni, da je ponudba nerealna in prenizka, saj navedeni znesek ne zadošča za pokritje vseh stroškov, ki nastanejo pri kvalitetnem izvajanju storitev čiščenja, kot so plače, regresi, prispevki, morebitni bolniški stalež, dopusti ter revalorizacija strojev in čistilne opreme. Nadalje je vlagatelj ugotovil, da izbrani ponudnik pri navedeni ceni ni mogel upoštevati posebnih stroškov, ki zadevajo specifična dela, kot so generalna čiščenja, ki so v primerjavi z rednim čiščenjem mnogo dražja. Cena teh storitev je razvidna iz cenika Obrtne zbornice Slovenije, ki ga vlagatelj prilaga. Razlika v ceni med izbranim ponudnikom in vlagateljem sicer znaša 97.084,00 SIT mesečno, letno pa tako 1.165.008,00 SIT, brez DDV, vendar taka razlika pri razmeroma majhni kvadraturi pomeni veliko. Naročnik bi pred izbiro moral vedeti, da izbrani ponudnik ne bo mogel kvalitetno opravljati storitev čiščenja prostorov Strojne fakultete (pravilno: Fakultete za strojništvo) in bi glede na neobičajno nizko ceno moral zahtevati podrobno obrazložitev vseh "kalkulativnih" elementov ponudbene cene, le-to primerjati in ugotoviti njeno ustreznost. Prav tako vlagatelj sumi v kvaliteto opravljanja storitev izbranega ponudnika, saj je slednji priložil le eno samo referenco "zelo dobro", katerih število je predstavljalo eno izmed treh meril za izbor ponudnika. Ravno tako storitev čiščenja ne predstavlja glavne dejavnosti izbranega ponudnika, ampak je samo del od več dejavnosti, ki jih ta opravlja, kar pa lahko posledično vpliva na kvaliteto opravljanja storitev oz nepoznavanje opravljanja storitev čiščenja ter njihovih stroškov.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 19.10.2004, in le-tega zavrnil, vlagatelju pa je naložil tudi povrnitev stroškov postopka, v znesku 269.280,00 SIT. Naročnik v obrazložitvi sklepa uvodoma ugotavlja, da je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno, da ga je vložila aktivno legitimirana oseba in da ima vse zahtevane elemente iz 12. člena ZRPJN. Naročnik dalje navaja, da je preveril navedbe vlagatelja tako, da je v celoti ponovno preveril ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, kot tudi cene izbranega ponudnika v sklopu 2, za Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za strojništvo. Navedbe vlagatelja so v celoti neutemeljene. Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) v 53. členu določa neobičajno nizko ceno. V prvem odstavku navedenega člena ZJN-1 zavezuje naročnika, da mora v primeru, preden zavrne ponudbo z neobičajno nizko ceno, le-to preveriti na način, da od konkretnega ponudnika zahteva podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbene cene (zakonsko določilo prvega odstavka 53. člena ZJN se v celoti glasi: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni."). Iz besedila 53. člena ZJN-1 jasno in nedvoumno izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, temveč morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer: ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka" in naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak se odloči, da jo bo zavrnil (tako komentar Zakona o javnih naročilih, založniška hiša Primath, 2004, stran 515). Dejstvo je, da naročnik v 2. sklopu javnega naročila, za Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za strojništvo, ni podvomil o ceni, ki jo je glede na zahteve iz razpisne dokumentacije podal izbrani ponudnik. Dejstvo je, da je izbrani ponudnik v sklopu 2, glede na zahtevano kvadraturo na delavca (minimalno 1 delavec na 1200 m2), naročniku ponudil, da bodo dela na lokaciji naročnika izvajali 4 delavci. Ne gre spregledati tudi dejstva, da so bila v razpisni dokumentaciji za sklop 2 predvidena drugačna merila kot za sklop 1 in sicer cena 80 točk, število kadrov 10 točk in reference 10 točk, prav tako naročnik v razpisni dokumentaciji za sklop 2 ni zahteval, da mora biti mesečni osebni dohodek določen v skladu s kolektivno pogodbo za izobraževalno dejavnost, saj je izjava št. 3 iz razpisne dokumentacije veljala le in samo za Univerzo v Ljubljani, Filozofsko fakulteto. Na tem področju je torej v celoti v diskrecijski pristojnosti ponudnikov, na kakšen način in s kakšno plačo bodo imeli bodisi zaposlene ali drugače angažirane delavce, ki bodo opravljali pri naročniku storitve čiščenja. Kljub temu je naročnik preračunal in napravil izračun za število delavcev, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, pod pogoji, ki so veljali za sklop 1 in je tudi v tem primeru ugotovil, da cena izbranega ponudnika ni neobičajno nizka cena, zato tudi naročnik ni razmišljal o tem, da bi takšno ponudbo zavrnil, kar pa je dodaten pogoj za preverjanje neobičajno nizke cene, v skladu s 53. členom ZJN-1. Naročnik je glede na navedeno in utemeljeno presodil, da izbrani ponudnik lahko izvede javno naročilo za ponujeno ceno. Vlagatelj je k svojemu zahtevku za revizijo priložil tudi cenik storitev čiščenja objektov, ki pa je, kot izhaja iz opombe cenika, zgolj informativen in je potrebno za natančno opredelitev cene, za določeno storitev čiščenja, opraviti ogled. Ne gre spregledati tudi dejstva, da cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, po kvadratnem metru ne odstopa bistveno od cen iz cenika; še več, v določenih sklopih je cena glede na kvadraturo (3734 m2) po kvadratnem metru še celo nižja, kot jo je ponudil izbrani ponudnik. Dejstvo je, da so bile zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji jasne in nedvoumno opisane, v tehničnih specifikacijah storitev čiščenja, in da so potencialni ponudniki morali izpolniti vse zahteve iz razpisne dokumentacije ter glede na navedene zahteve ponuditi tudi enotno ceno za kvadratni meter. V tej ceni je vključena tudi cena dodatnih oz. generalnih čiščenj, kot izhajajo iz navedene tehnične specifikacije. Zato so v celoti neutemeljene navedbe vlagatelja, ki zgolj pavšalno ugotavlja, da izbrani ponudnik v svojo ceno očitno ni vključil tudi generalnega čiščenja, ki je v primerjavi z rednim čiščenjem mnogo dražje. Ker pri naročniku nista bila izpolnjena zgoraj kumulativno našteta pogoja, vlagatelj pa tudi ni ponudil takšnih dokazov, ki bi naročnika prepričali, da so njegove navedbe utemeljene, slednji tudi ni pozival izbranega ponudnika, da naj mu podrobno obrazloži vse "kalkulativne" elemente ponudbene cene. Neutemeljen je tudi sum vlagatelja, da izbrani ponudnik ne bo mogel kvalitetno izvesti razpisanih del, saj je priložil samo eno referenco "zelo dobro". Dejstvo je, da je naročnik v razpisni dokumentaciji reference vključil med merila in jih ni določil kot pogoj. Res je, da je izbrani ponudnik priložil samo eno referenco "zelo dobro", vendar jo je priložil na način ter na obrazcu, ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije. V skladu s predloženo referenco je bil izbrani ponudnik točkovan in je glede na ostale ponudnike, v skladu s formulo iz razpisne dokumentacije, prejel 1 točko. Neutemeljene so tudi navedbe vlagatelja, ko ugotavlja, da izbrani ponudnik opravlja tudi druge dejavnosti in ne samo dejavnost čiščenja, kar pa bi posledično lahko vplivalo tudi na kvaliteto opravljanja storitev čiščenja. Dejstvo je, da je izbrani ponudnik registriran za opravljanje storitev čiščenja, kar nesporno izhaja iz sodnega registra, naročnik pa potencialnim ponudnikom ne more in ne sme omejevati opravljanja tudi drugih dejavnosti. Vlagatelj ni z ničemer podkrepil svojih navedb, temveč gre zgolj za pavšalne navedbe, ki poskušajo brez kakršnega koli dokaza diskriminirati izbranega ponudnika. Ne gre spregledati tudi dejstva, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil vse izjave, ki so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji, iz katerih jasno izhaja, da je sposoben izvesti javno naročilo, da mu zakon ne prepoveduje skleniti pogodbe, da ima zadostno število kadrov za izvedbo javnega naročila ipd. Izbrani ponudnik bo moral ob podpisu pogodbe naročniku predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Kot slednje naročnik navaja še, da mu je vlagatelj, glede na to, da ni uspel s svojim zahtevkom za revizijo, dolžan povrniti priglašene odvetniške stroške in sicer v znesku 269.280,00 SIT. Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Z vlogo, z dne 22.10.2004, je vlagatelj, na podlagi 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je zavrnil plačilo odvetniških stroškov, ker za povračilo teh stroškov naročnik nima pravne podlage. Vlagatelj je podal tudi dodatna pojasnila, zakaj je ponujena cena izbranega ponudnika neobičajno nizka, v smislu 53. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je glede na kvadraturo čiščenja za izvajanje storitev potrebno angažirati 3,116 delavca. Stroški za enega delavca, upoštevajoč minimalne obveznosti po kolektivnih pogodbah, znašajo mesečno: 162.000,00 SIT za minimalno plačo, 11.487,00 SIT za regres za letni dopust (letno 137.853,00 SIT) ter 13.500,00 SIT za povprečni letni dopust 21 dni. Skupaj navedeni stroški znašajo 186.887,00 SIT mesečno (pravilen seštevek: 186.987,00 SIT mesečno). Pri tem je potrebno upoštevati še predvideno povprečno število dni bolniškega staleža, stroške čistil, stroške vodenja, kontrol, računovodske in kadrovske storitve ter predvideno generalno čiščenje štirikrat letno. Vlagatelj izvaja izključno dejavnost čiščenja in mu je na podlagi gornjega izračuna popolnoma jasno, da izbrani kandidat (pravilno: izbrani ponudnik) ne more opraviti storitev, ki so predmet razpisa, po ponujeni ceni, oziroma storitev, ki so predmet razpisa, ne bo v celoti izvajal, in bo kršil predpisane normative, ali pa bo posloval z izgubo.

Naročnik je, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 27.10.2004, zahtevek za revizijo, skupaj s celotno dokumentacijo, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik je ob tem navedel, da dodatne obrazložitve, kot jo je podal vlagatelj, v tej fazi ni mogoče podati, iz previdnosti pa navaja, da so navedbe vlagatelja tudi v tem delu neutemeljene, saj je naročnik za sklop B (2. sklop) razpisal drugačne pogoje in merila kot za sklop A (1. sklop). Predmet zahtevka za revizijo je namreč sklop B (2. sklop), kjer je v celoti v diskrecijski pristojnosti ponudnika, kakšno plačo izplačuje svojim delavcem ter kakšno vrsto delovnega razmerja ima z delavci, ki jih bo angažiral na konkretnem pogodbenem odnosu z naročnikom (gre namreč lahko za redno delovno razmerje, študentsko delo, delovršno pogodbo). Na vlagateljeve očitke v zvezi s tem, da izbrani ponudnik ne izvaja izključno dejavnosti čiščenja, je naročnik odgovoril že v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo. V zvezi s povračilom odvetniških stroškov naročniku slednji navaja, da je v postopku presoje zahtevka za revizijo pooblastil pooblaščenko odvetnico, ki ima v skladu z odvetniško tarifo pravico priglasiti stroške. Glede na to, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je naročnik mnenja, da mu mora vlagatelj povrniti priglašene stroške. Naročnik pri svoji odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo sicer v celoti vztraja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ugotavlja, da so bila v postopku oddaje javnega naročila kršena določila ZJN-1, ugotovljene kršitve pa narekujejo ugoditev revizijskemu zahtevku in razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika za storitve čiščenja 2. sklop: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, vsebovane v odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 16.09.2004. Državna revizijska komisija svojo odločitev utemeljuje, kakor sledi.

Iz razpisne dokumentacije o javnem naročilu v točki 2.5.5.1 navodil ponudnikom med drugim izhaja: "Če je tako zahtevano v razpisu, mora biti sestavni del ponudbe tudi zavarovanje resnosti ponudbe v obliki in znesku, določenem v razpisnem delu teh navodil. Zavarovanje resnosti ponudbe mora biti veljavno v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik bo zavrnil vsako ponudbo, ki ni opremljena z ustreznim zavarovanjem, če je bilo to zahtevano...". Iz določila točke 2.6.4.1 navodil dalje izhaja, da lahko ponudniki spremenijo ali umaknejo ponudbe s pisnim obvestilom, ki prispe pred pretekom roka za oddajo ponudb. V tem primeru se ponudba neodprta vrne ponudnikom. V točki 2.7.4.1. navodil je naročnik opredelil pogoje za formalno ustreznost ponudb, med pogoje pa je uvrstil tudi zahtevo, da je ponudba opremljena z zahtevanimi zavarovanji. V posebnem delu navodil ponudnikom je naročnik v točki 3.12.4. določil, da ponudbeno dokumentacijo med drugim sestavlja tudi: "bančna garancija za resnost ponudbe, v višini 1.500.000,00 SIT, z veljavnostjo do 31.12.2004 (obrazec 6.4)". V drugem odstavku iste točke navodil je naročnik določil tudi, da mora ponudnik za izpolnjevanje pogojev tega javnega naročila predložiti tudi dokazila, "da je finančno in poslovno sposoben- da ponudnikovi transakcijski računi v zadnjih šestih mesecih pred izdajo niso bili blokirani, ponudnik priloži BON 2 (AJPES) ali potrdilo ponudnikovih poslovnih bank (potrdila za vse odprte transakcijske račune) in BON-1/P oz. BON 1/SP, za samostojnega podjetnika, ki so izdani največ 30 dni pred zaključkom razpisnega roka.". Iz iste točke razpisne dokumentacije izhaja tudi naslednje določilo: "Ponudnik mora priložiti vse zahtevane dokumente, potrdila in izpolnjene obrazce, saj bo v nasprotnem primeru IZLOČEN iz postopka nadaljnjega obravnavanja.".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta ob oddaji ponudbe predložil garancijo za resnost ponudbe št. 529108/9, z dne 09.09.2004, ki jo je izdala Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, Ljubljana. Iz navedenega dokumenta izhaja, da "je garancija veljavna ves čas v razpisu zahtevanega ali kasneje podaljšanega roka za veljavnost ponudb in po poteku navedenega roka, vendar najkasneje do 31.12.2002". Veljavnost garancije za resnosti ponudbe je bila ob oddaji ponudbe tako neskladna z zahtevami razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja tudi, da je slednji ob oddaji ponudbe predložil obrazca BON-1 ter BON-2, ne pa tudi zahtevanega obrazca BON-1/P. Tudi zaradi navedene pomanjkljivosti je bila ponudba izbranega ponudnika, v času oddaje, neskladna z zahtevami razpisne dokumentacije.

Iz zgoraj zapisanih ugotovitev izhaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika v času oddaje nepravilna, naročnik pa bi moral takšno ponudbo, skladno z določili razpisne dokumentacije in ZJN-1, izločiti. Ker tega ni storil, temveč je ponudbo presojal kot pravilno, je s tem ravnal v neskladju z določili razpisne dokumentacije in ZJN-1, kot tudi v neskladju z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Ur.l. RS, št. 33/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo).

Iz dokumentacije o oddaji javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik z dopisom, št. DEK-MP-04/09-46, z dne 13.09.2004, izbranega ponudnika seznanil z zgoraj opredeljenima pomanjkljivostma oddane ponudbe, ob tem pa ga je pozval, da le-te odpravi, za kar mu je postavil rok 16.09.2004. Izbrani ponudnik je ugotovljeni pomanjkljivosti v danem roku odpravil, kar izhaja tudi iz naročnikovega poročila o izboru najugodnejšega ponudnika za storitve čiščenja, z dne 17.09.2004. Iz vsebine slednjega izhaja tudi, da je naročnik izbranega ponudnika k dostavi pravilnih dokumentov pozval zato, ker ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo na točkovanje.

Iz določil 54. člena ZJN-1 izhaja: "Naročnik sme zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb.". Sledeč zgoraj zapisani ugotovitvi, da je bila ponudba izbranega ponudnika ob oddaji nepravilna, z dopolnitvijo, h kateri je naročnik pozval izbranega ponudnika, pa sta bili v ponudbi ugotovljeni pomanjkljivosti odpravljeni, in je slednja tako postala pravilna, gre kot evidentno ugotoviti, da je bilo naročnikovo ravnanje neskladno z citiranimi določili ZJN-1, saj je s svojim ravnanjem omogočil, da je nepravilna ponudba z dopolnitvijo postala pravilna.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da iz dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, kot ji je bila predložena s strani naročnika, izhaja, da vlagatelj z dejstvoma pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika ob njeni oddaji in njene kasnejše dopolnitve ni bil seznanjen, saj naročnik le-teh ne omenja niti v enotnem obrazcu za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 13.09.2004, niti v odločitvi o oddaji naročila, z dne 16.09.2004. Ker gre pri storjenih kršitvah tako za kršitve, za katere vlagatelj ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila, kot tudi iz razloga, da storjene kršitve pomenijo kršitev temeljnih načel javnega naročanja (načelo enakopravnosti), je Državna revizijska komisija uporabila pooblastila, ki jih ima na temelju že citiranega drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika za storitve čiščenja 2. sklop: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, vsebovano v odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 16.09.2004.

Ker je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevemu zahtevku za revizijo, in vrnila postopek oddaje javnega naročila v fazo ponovne presoje prispelih ponudb, v tem postopku ni presojala utemeljenosti revizijskih navedb, ki se nanašajo na nerealnost in spornost višine ponudbe izbranega ponudnika. Ob dejstvu ugotovitve, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika zaradi nepravilnosti izločena, so te navedbe namreč brezpredmetne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je ob vložitvi zahtevka za revizijo plačal takso, vendar pa v revizijski postopek stroškov, nastalih z revizijo, ni priglasil, zato Državna revizijska komisija o njih ni presojala.

Naročnik je v postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, v višini 269.280,00 SIT. Ker je vlagatelj v celoti uspel z revizijskim zahtevkom, naročnik do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen, Državna revizijska komisija pa je njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zato zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 03.11.2004


Metoda Hrovat, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, Ljubljana, po odvetnici Bredi Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana,
- Cleaning d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana, po odvetniku Janezu šurku, Hacquetova 8/I, Ljubljana,
- PANTHA REI d.o.o., Hratsovec 5, 1236 Trzin,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran