018-270/04 Zavod RS za blagovne rezerve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članov: Metode Hrovat kot predsednice senata, dr. Aleksija Mužine kot poročevalca senata in Francija Kodele kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov Ortnek - II. faza, ki sta ga vložili podjetji IMP inženiring, montaža, proizvodnja d.d., Dunajska 7, Ljubljana in Gradjevinsko preduzeÄ"e "Mostogradnja" akcionarsko društvo, VlajkoviÄ"eva 19a, Beograd, ki ju zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska 106, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 04.11.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je na temelju Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, pod št. 535/bs-dg, z dne 05.01.2004, v Uradnem listu RS, št. 05-06/04, z dne 23.01.2004, pod številko objave Ob-938/04, objavil prvo fazo javnega razpisa za oddajo naročila po omejenem postopku za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov Ortnek - II. faza.

Naročnik je v drugi fazi omejenega postopka, v skladu z 69. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), z dopisom, št. 535-95/bs-dg, z dne 20.05.2004, pozval ponudnike, ki jim je bila priznana sposobnost, da predložijo ponudbe za predmetno javno naročilo.

Dne 23.08.2004 nastali zapisnik o odpiranju ponudb izkazuje, da je naročnik do poteka roka za oddajo ponudb prejel tri pravočasne in pravilno označene ponudbe, in sicer ponudbo vlagatelja, ponudbo neizbranega ponudnika Nafta Lendava d.o.o., Rudarska ulica 1, Lendava (v nadaljevanju: neizbrani ponudnik) ter ponudbo izbranega ponudnika Energogroup d.o.o., Dimičeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 31.08.2004 je naročnik izdal Sklep o oddaji naročila, št. 535-113/bs-dg, iz katerega izhaja, da je za oddajo javnega naročila izbral izbranega ponudnika, ponudbi vlagatelja in neizbranega ponudnika pa izločil kot nepravilni.

Dne 02.09.2004 je vlagatelj na naročnika naslovil Zahtevo za vpogled v listine izbranega ponudnika (s strani naročnika prejeto dne 03.09.2004), kar mu je naročnik omogočil dne 07.09.2004.

Dne 09.09.2004 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ki je bil naročniku vročen dne 13.09.2004. Naročnik je s sklepom št. 535-117/bs-dg, z dne 14.09.2004, revizijski zahtevek vlagatelja ter zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov zavrnil. Vlagatelj je z dopisom, z dne 17.09.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, nakar je naročnik dne 20.09.2004 le-tej odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-223/04-24-1771, z dne 29.09.2004, odločila, da se zahtevku za revizijo ugodi ter da se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v Sklepu o oddaji naročila, št. 535-113/bs-dg, z dne 31.08.2004.

Naročnik je dne 06.10.2004 izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. 535-127/bs-dg, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Energogroup d.o.o., Dimičeva 9, Ljubljana (izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 14.10.2004, v katerem predlaga, da Državna revizijska komisija v celoti razveljavi naročnikov sklep o oddaji javnega naročila ter naloži naročniku povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker ni nikjer v ponudbeni dokumentaciji, razen v priloženem dopisu, navedel ponujene cene s popustom. Nadalje vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika tudi v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije, ker je list, kjer je naveden 10% komercialni popust, vložen na prvi strani ponudbe pred vsemi zahtevanimi dokumenti, medtem ko je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev ponudbene dokumentacije po točno določenem vrstnem redu. Prav tako vlagatelj ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika ni bila izdelana v zahtevani obliki, saj ponudbena cena ni bila vpisana na zahtevani obrazec, temveč je bila zapisana na posebnem listu, ki je vložen na prvo mesto, zaradi česar bi jo moral naročnik skladno s četrtim odstavkom V. člena razpisne dokumentacije izločiti kot nepravilno.
Nadalje vlagatelj navaja XI. člen razpisne dokumentacije, kjer so zapisana določila o pogodbeni ceni, in ugotavlja, da posebni popust niti ni predviden, zato bi moral biti vključen v ponudbeno ceno, česar pa izbrani ponudnik ni storil. Vlagatelj citira 659. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004; v nadaljevanju: OZ), kjer je definirana cena, določena s klavzulo "ključ v roke", in opozarja, da je pri takšni določitvi cene popust brezpredmeten, ker cena itak vsebuje vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega objekta, in pri tem načinu določitve cene struktura cene ni pomembna. Vlagatelj sklepa, da je izbrani ponudnik očitno prepozno izvedel ponudbeno ceno vlagatelja in zato v zadnjem trenutku tako spremenil ceno, da je ponudil popust, kar je po vlagateljevem mnenju izigravanje predpisov javnega naročanja.
Vlagatelj nadalje opozarja, da izbrani ponudnik tudi v finančnem planu ni navedel, kdaj bo upošteval 10% popust, zato je tudi finančni plan nepravilen, posledično pa tudi celotna ponudba izbranega ponudnika.
Vlagatelj poudarja, da bi moral izbrani ponudnik popust upoštevati že v obrazcu ponudbe in pri rekapitulaciji ponudbe, prav tako meni, da bi morala biti cena navedena s popustom tudi v vzorcu pogodbe. Vlagatelj ugotavlja, da je s takšnim načinom navedbe cene kršeno načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-1.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali z vložitvijo zahtevka za revizijo, in sicer zneska vplačane takse v višini 200.000,00 SIT, odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk, povečano za 10% zaradi zastopanja več strank, 1% materialnih stroškov, vse skupaj povečano za 20% DDV, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo.

Naročnik je izdal sklep, št. 535-130/bs-dg, z dne 19.10.2004, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi svoje odločitve navaja, da je ponudba izbranega ponudnika pripravljena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, da je le-ta pravilno izpolnil ponudbene obrazce ter predložil vse zahtevane dokumente, listine pa so bile zložene po pravilnem vrstnem redu, ter da gre njegovo ponudbo, skladno s predpisi o javnem naročanju, šteti za pravilno. Nadalje naročnik opozarja, da četudi ni v razpisni dokumentaciji izrecno predvidel dajanja popustov, pa tudi nikjer v razpisni dokumentaciji tega ni prepovedal, ravno tako tega ne prepoveduje ZJN-1 ali katerikoli drug veljaven predpis. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi preostale navedbe vlagatelja.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 22.10.2004, skladno s 17. členom ZRPJN obvestil, da v celoti vztraja pri svojem zahtevku za revizijo in nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 535-132/bs-dg, z dne 26.10.2004, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom. Naročnik v dopisu Državno revizijsko komisijo poziva, naj zadevo obravnava prednostno.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je pri presojanju vlagateljeve trditve, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, le-to primerjala z zahtevami razpisne dokumentacije. Skladno s 13. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je namreč pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za
katero se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je na strani 5 razpisne dokumentacije v V. členu (poglavje "Vsebina ponudbe in pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat") med drugim določil, da mora za pravilnost ponudbe kandidat predložiti izpolnjeno ponudbeno dokumentacijo po točno določenem vrstnem redu. Pri pregledu ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik dokumente predložil po zahtevanem vrstnem redu, s tem da je na prvo stran ponudbe vložil spremni dopis, v katerem naročnika obvešča, da daje na celotno ponudbo enkraten komercialen popust v višini 10%. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vloženi dopis ne vpliva na pravilnost vrstnega reda predložene dokumentacije, ter da s tega vidika ponudbe izbranega ponudnika ni moč obravnavati kot nepravilne.

Državna revizijska komisija je nadalje presojala pravilnost ravnanja izbranega ponudnika, ko je svoji ponudbi priložil poseben dokument, na katerem nudi komercialni popust, ter tudi pravilnost ravnanja naročnika, ko je tako ponudbo označil kot pravilno. Državna revizijska komisija na tem mestu opozarja, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila vodi po noveliranem ZJN-1; namreč če naročnik kandidatom (subjektom, ki jim je v prvi fazi omejenega postopka priznal sposobnost) še ni izročil razpisne dokumentacije, se druga faza omejenega postopka izvede po spremenjenih pravilih javnega naročanja, določenih z novelo (ZJN-1A, Uradni list RS, št. 02/04). Tako gre poudariti, da ZJN-1 ne vsebuje nobene določbe, ki bi popust na ponudbeno ceno prepovedovala. Iz pregleda razpisne dokumentacije pa je razvidno, da tudi naročnik ni z nobeno določbo prepovedal dajanja morebitnih komercialnih popustov, niti ni vlagatelju uspelo dokazati, da bi takšna določba v razpisni dokumentaciji obstajala. Spričo navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvam naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ter tudi to vlagateljevo navedbo zavrača kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevimi očitki, da izbrani ponudnik tudi ni upošteval popusta pri določitvi ponudbene cene v finančnem planu, obrazcu ponudbe, rekapitulaciji ponudbe ter vzorcu pogodbe, zaradi česar naj bi bila ponudba nepravilna, opozarja, da je izbrani ponudnik vse navedene dokumente pravilno izpolnil in v njih navedel ponudbeno ceno, na katero pa je s priloženim dopisom podal 10% komercialni popust. Kot že zgoraj poudarjeno, tako ravnanje izbranega ponudnika ni sporno, ker ni v nasprotju ne z razpisno dokumentacijo ne z predpisi javnega naročanja. Ravno tako Državna revizijska komisija ne more slediti revizijski navedbi vlagatelja, da je tako ravnanje izbranega ponudnika v nasprotju z načelom transparentnosti; predvsem gre opozoriti, da se navedeno načelo iz 6. člena ZJN-1 nanaša (predvsem) na ravnanja naročnikov v postopkih oddaje javnih naročil, ki morajo biti vodeni pregledno, dokumentirano ter (načeloma) javno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN kot neutemeljeno zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 04.11.2004


Predsednica senata:
Metoda Hrovat, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska 106, Ljubljana,
- Odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana,
- Energogroup d.o.o., Dimičeva 9, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran