018-302/04 Geoplin d.o.o. Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila storitev po omejenem postopku za pridobivanje stvarnih pravic za potrebe izgradnje plinovoda na trasi M2/1 odsek Rogaška Slatina - Trojane in odsek Trojane - Vodice ter R25D šentrupert - šoštanj in R25A/1 Trojane - Hrastnik, in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila podjetja Cestera d.o.o., Ormoška cesta 4, Ptuj in ZIM zasnove in vodenje investicij, d.o.o., Slovenska ulica 40, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Geoplin d.o.o. Ljubljana, Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina, Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 03.12.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.10.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila storitev po omejenem postopku za pridobivanje stvarnih pravic za potrebe izgradnje plinovoda na trasi M2/1 odsek Rogaška Slatina - Trojane in odsek Trojane - Vodice ter R25D šentrupert - šoštanj in R25A/1 Trojane - Hrastnik. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 114, z dne 22.10.2004, pod številko objave Ob-28162/04.

Vlagatelj je na naročnika naslovil zahtevo za dodatna pojasnila, z dne 29.10.2004, ki jo je naročnik zaradi nepravočasnosti zavrnil, saj je rok za posredovanje zahtev za dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo potekel pet dni pred rokom za oddajo prijav (02.11.2004), to je dne 28.10.2004.

Iz zapisnika o odpiranju prijav za priznanje sposobnosti, z dne 03.11.2004, je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel 4 prijave za priznanje sposobnosti. Iz obvestila na podlagi 1. točke 78. člena ZJN-1, z dne 03.11.2004, št. PS - 2617 - SM/AP, pa je razvidno, da vlagatelju v postopku ni bila priznana sposobnost.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 10.11.2004, v katerem navaja, da je naročnik s pogoji, ki jih je navedel v razpisni dokumentaciji, kršil določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). V nadaljevanju vlagatelj po posameznih točkah utemeljuje svoj zahtevek za revizijo.
1. Vlagatelj navaja, da ponudnik (pravilno: naročnik) v točki XVIII. Razpisne dokumentacije pod točko 6 navaja, da mora v primeru skupne ponudbe vsak od ponudnikov izpolnjevati zahtevane pogoje v celoti vsak zase, s tem da se to določilo nanaša na ekonomsko finančne in tehnično kadrovske pogoje ponudbe. Vlagatelj meni, da je naročnik s tem kršil določila četrtega odstavka 47. člena ZJN-1, saj morata skupna ponudnika vsak zase izpolnjevati le pogoje iz 42. člena ZJN-1, ekonomski in tehnično kadrovski pogoji pa so predmet 42.a člena ZJN-1 in se skladno z določili omenjenega četrtega odstavka ugotavljajo za vse ponudnike skupaj.
2. Vlagatelj nadaljuje, da je ekonomsko finančni pogoj 30 mio SIT letnega prihodka skladno z določili prvega odstavka 5. člena v povezavi z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 diskriminatorno merilo, saj bi skladno s tako postavljenim pogojem bil sposoben ponudnik, ki je v preteklem letu npr. prodal 150 ton cementa, ponudnik, ki je opravil za 13 mio SIT premoženjskopravnih zadev, pa ne.
3. Vlagatelj navaja, da je ponudnik (pravilno: naročnik) uporabil diskriminatorna merila v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena v povezavi z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 tudi s postavitvijo kadrovskega pogoja, da morata imeti oba ponudnika zaposlenega najmanj enega delavca z najmanj 5. stopnjo izobrazbe geodetske smeri in vsaj 1 delavca z najmanj 7. stopnjo izobrazbe upravne smeri, saj je predmet javnega naročila izključno pridobivanje stvarnih pravic, ki so predmet stvarnega prava in nimajo nič skupnega ne z upravnim postopkom ne javno upravo ne upravno znanostjo, niti z geodezijo.
4. Vlagatelj tudi navaja, da se ponudnik (pravilno: naročnik) diskriminatorno obnaša pri upoštevanju meril iz XIX. točke razpisne dokumentacije, saj izjavlja, da bo upošteval referenco samo s področja pridobivanja stvarnih pravic za potrebe energetskih objektov in izgradnje plinovodov.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da mu naročnik prizna sposobnost v postopku oddaje javnega naročila, ali da se javno naročilo razveljavi in objavi novo z nediskriminatornimi pogoji, ter da mu naročnik povrne stroške plačane takse.

Naročnik je dne 19.11.2004 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi naročnik navaja, da je zahtevek za revizijo v smislu določil petega odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozen, zato ga ni mogoče vsebinsko obravnavati. Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da ga v treh dneh po prejemu sklepa obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 23.11.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. PS-2944-SM/AP, z dne 26.11.2004, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot kandidat, ki je oddal prijavo za priznanje sposobnosti, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da se vse vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo, kot je pravilno ugotovil že naročnik, nanašajo na določila razpisne dokumentacije.

Opozoriti gre, da je po odločitvi naročnika o priznanju sposobnosti vlagatelj glede pripomb na določila razpisne dokumentacije, skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, prekludiran. Namreč, kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno določilo razpisne dokumentacije oblikoval v nasprotju z določili ZJN-1, lahko v skladu z 9. členom ZRPJN svoj pravni položaj zavaruje z vložitvijo zahtevka za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonite določbe razpisne dokumentacije. Ker se zainteresirani ponudnik s samim predmetom javnega naročila, tehničnimi specifikacijami, načinom določitve pogojev za udeležbo in meril za ocenjevanje ter načinom njihovega dokazovanja seznani praviloma že ob objavi javnega razpisa, natančneje pa ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nepravilna določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN zato določa, da po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti. Ta določba zahteva od ponudnikov posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, predvsem tistih, ki so storjene že v razpisni dokumentaciji, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila.

V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN namreč vlagatelj po izdaji odločitve naročnika o priznanju sposobnosti ne more vložiti zahtevka za revizijo glede kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom naročnikove odločitve o priznanju sposobnosti, oz. glede parametrov (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določenih v razpisni dokumentaciji. Le-ti postanejo po odločitvi naročnika o priznanju sposobnosti aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka praviloma ni več mogoča. Skladno z navedenim je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrniti kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN kot neutemeljeno zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 3.12.2004

dr. Aleksij Mužina,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Cestera d.o.o., Ormoška cesta 4, Ptuj
- ZIM zasnove in vodenje investicij, d.o.o., Slovenska ulica 40, Maribor
- Geoplin d.o.o. Ljubljana, Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina, Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran