018-292/04 Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje strokovnega nadzora pri gradnji Oš Sveti Andraž, vrtca in telovadnice ter na podlagi zahtevka za revizijo podjetja Straf, štrafela Drago s.p., Skorba 40 a, Hajdina (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Vitomarci 71, Vitomarci (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 25.11.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.


2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.


3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.09.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti, št. 351/04-139, za izvajanje strokovnega nadzora pri gradnji Oš Sveti Andraž, vrtca in telovadnice. S Povabilom k oddaji ponudbe (v nadaljevanju: Povabilo), št. 351/04-139, z dne 02.09.2004, je naročnik povabil pet (5) potencialnih ponudnikov k oddaji ponudbe.

Naročnik je potencialnim ponudnikom z dopisom, št. 351/04-139-dopolnitev, z dne 06.09.2004 ter z dopisom, št. 351/04-139-dopolnitev št. 2, z dne 07.09.2004, posredoval dodatna pojasnila Povabila.

Naročnik je sprejel sklep, št. 351/04-139/3, z dne 14.09.2004, s katerim je vlagateljevo ponudbo zavrnil in izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 15.09.2004, v katerem navaja kršitve postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je sprejel sklep, št. 351/04-139/5, z dne 20.09.2004, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo vlagatelja. Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.09.2004, naročnika obvestil, da na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je sprejela sklep, št. 018-229/04-22-1745, z dne 28.09.2004, s katerim je zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v sklepu o zavrnitvi in izločitvi ponudbe vlagatelja, št. 351/04-139/3, z dne 14.09.2004 ter odločila, da je dolžan naročnik vlagatelju plačati stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je izdal obvestilo o oddaji naročila, št. 351/04-139/6, z dne 11.10.2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje TMD Invest Ptuj d.o.o., Prešernova ulica 30, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obvestilu o oddaji naročila je naročnik tudi navedel, da ni zavrnil nobene ponudbe, tudi ne ponudbe vlagatelja.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.10.2004, skladno z določilom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, vpogled v naročnikov pravilnik o izvajanju javnega naročila male vrednosti ter vpogled v dokumentacijo ponudnikov oziroma v zapisnike. Naročnik je vlagatelju, kot je razvidno iz dopisa, z dne 13.10.2004, izročil navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti ter omogočil vpogled v cene ponudnikov, ki so oddali ponudbe v predmetnem razpisu. Naročnik je z dopisom, št. 351/04-139/7 2761, z dne 13.10.2004, vlagatelju posredoval dodatno obrazložitev obvestila o oddaji naročila. Naročnik v dodatni obrazložitvi obvestila o oddaji naročila navaja, da je izbrani ponudnik glede na merila v razpisni dokumentaciji zbral 90 točk, vlagatelj pa 87,05 točk.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 21.10.2004, v katerem navaja, da naročnik ni upošteval določil ZJN-1, ker je oddal razpisano delo pred končno izbiro ponudnika. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik začel z gradnjo objekta dne 04.10.2004, kar naj bi bilo razvidno iz obvestila Občine Sveti Andraž. Po izjavah župana naj bi naročnik oddal delo po naročilnici izbranemu ponudniku.
Vlagatelj tudi navaja, da naročnik ni izvedel točkovanja v skladu z razpisno dokumentacijo, na kar je v svojem sklepu opozorila tudi Državna revizijska komisija. Vlagatelj navaja, da je naročnik spremenil merila in izvedel točkovanje po dopolnitvah razpisne dokumentacije, hkrati pa ni postopal pri vseh ponudnikih enako, saj naj bi ponudbo vlagatelja izločil takoj pri odpiranju (zaradi neizpolnjevanja referenc), ponudnika Žiher d.o.o., Gorišnica, ki tudi ni imel referenc, pa ni izločil.
Vlagatelj opozarja, da je pri vpogledu v ponudbe opazil, da so cena in ostali podatki v različnih pisavah in pisalih, kar mu je sumljivo.
Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva, da se postopek predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi in se ponovi izbira najugodnejšega ponudnika z možnostjo prisotnosti na javnem odpiranju ponudb. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka v višini 100.000 SIT.

Naročnik je z dopisom, št. 351/04-139/8, z dne 25.10.2004 (vlagatelja je obvestil samo po faksu), vlagatelja pozval, naj v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN dopolni zahtevek za revizijo tako, da predloži naročilnico, s katero naj bi bilo predmetno javno naročilo oddano izbranemu ponudniku, dostavi potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, pojasni, na osnovi katerega vzroka (glede na uporabo meril iz razpisne dokumentacije) so mu bile kršene pravice ter naj dostavi dokument, iz katerega bo razvidno, da ga je naročnik izločil iz vrednotenja ponudb.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.10.2004, naročniku posredoval dopolnitve zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da sam ne razpolaga z naročilnico naročnika, pač pa navaja dejstva na osnovi ogleda gradbišča, izjave naročnika, pisnega obvestila naročnika občanom, izjave za Radio Tednik Ptuj in članka v časopisu Radio Tednik Ptuj. Da se dela dejansko izvajajo in da je naročnik sklenil posel izvajanja nadzora pred končnim izborom, pa potrjuje dejstvo pregleda inšpekcijskih služb RS, ki so ugotovile, da ima naročnik sklenjeni posel izvajanja nadzora že 04.10.2004 in se dela izvajajo tudi na dan oddaje tega dopisa, dne 28.10.2004.

Naročnik je z dopisom, št. 351/04-139/9 2842, z dne 02.11.2004, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo vlagatelja, skupaj z relevantno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je naročniku z dopisom, št. 018-280/04-22-2093, z dne 10.11.2004, vrnila zahtevek za revizijo vlagatelja, skupaj z relevantno dokumentacijo v nadaljnje ravnanje ter naročnika opozorila na določila 16. člena ZRPJN.

Naročnik je sprejel sklep, št. 351/04-139/10, z dne 11.11.2004, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik ugotavlja, da vlagatelj zahtevka za revizijo, na naročnikovo zahtevano dopolnitev po faksu, z dne 25.10.2004, zahtevka ni pravočasno dopolnil do 29.10.2004, temveč šele dne 02.11.2004.
Naročnik navaja, da ni oddal naročila pred končno izbiro ponudnika ne izbranemu ponudniku, ne ponudniku Žiher d.o.o., Gorišnica, temveč je moral prej opraviti vrednotenje ponudb, glede na sklep Državne revizijske komisije ter izdati obvestilo o oddaji naročila, ki pa še ne pomeni dokončne izbire ponudnika. Vlagatelj pa tudi ni predložil dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je naročnik oddal naročilo enemu izmed ponudnikov pred končno izbiro.
Naročnik vlagatelja opozarja na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN ter navaja, da se je izbira najugodnejšega ponudnika izvedla v skladu z merili iz razpisne dokumentacije.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema tega dopisa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 13.11.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj dodaja, da je dopis naročnika o dopolnitvi zahtevka za revizijo prispel dne 26.10.2004, vlagateljeva dopolnitev pa je bila poslana dne 29.10.2004 in je zato pravočasna.

Naročnik je z dopisom, št. 351/04-139/11, z dne 15.11.2004, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo vlagatelja z relevantno dokumentacijo, skupaj s svojim mnenjem. Naročnik opisuje postopek oddaje javnega naročila ter pojasnjuje, da protestira proti govoricam, ki jih brez dokazov širi vlagatelj, saj naročnik z nobenim izmed ponudnikov ni sklenil pogodbe za nadzor.
Naročnik priglaša stroške v višini 200.000 SIT za navedeno mnenje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija se je najprej opredeljevala do sporne pravočasnosti vlagateljeve dopolnitve zahtevka za revizijo, z dne 28.10.2004, kateri naročnik oporeka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dopisom, z dne 25.10.2004, s katerim je vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo, le-tega obvestil zgolj po faksu. Četrti odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. â??". Iz citiranega določila izhaja, da tridnevni rok za dopolnitev zahtevka za revizijo začne teči šele od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev (torej velja prejemna teorija), iz dopisa, ki ga je naročnik vlagatelju posredoval po faksu, pa ni razvidno, kdaj je vlagatelj naveden dopis prejel, pač pa zgolj, kdaj je bil s strani naročnika poslan. Drugače povedano; naročnikovo posredovanje zahteve za dopolnitev zahtevka za revizijo izkazuje zgolj njegovo oddajo, ne pa tudi prejem naslovnika - vlagatelja zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je rok za dopolnitev zahtevka za revizijo iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN prekluzivni rok, katerega potek ima za posledico, da določenega procesnega dejanja (vezanega na ta rok) ni več mogoče opraviti. Zaradi navedenega je potrebno vsa takšna pisanja posredovati na način, iz katerih bo razviden prejem le-teh in bo v morebitnem sporu pravočasnost oddaje oziroma prejem teh pisanj mogoče dokazati. Ker naročnik spornega dopisa, s katerim je vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo, ni poslal na način, iz katerega bi bil razviden tudi prejem tega dopisa (npr. s potrjeno poštno povratnico oziroma na drug ustrezen način), ugotovitev glede nepravočasnosti njegove dopolnitve ne more biti sklepčna. Na podlagi navedenega gre zaključiti, da je naročnik neutemeljeno ugotovil nepravočasnost vlagateljeve dopolnitve zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo in njegovo dopolnitev upoštevala kot pravočasna. Ker pa navedena kršitev naročnika ni vplivala na vrstni red izbire najugodnejšega ponudnika, vlagatelju pa tudi ni bilo onemogočeno uveljavljati učinkovito pravno varstvo njegovih pravic v postopku (saj je naročnik, kljub ugotovljeni nepravočasnosti dopolnitve zahtevka za revizijo le-tega obravnaval meritorno), je Državna revizijska komisija v tem postopku ni sankcionirala.

V konkretnem primeru je med strankama spor tudi glede zakonitosti samega ocenjevanja vlagateljeve ponudbe, zato je Državna revizijska komisija preverila fazo evaluacije ponudb. Državna revizijska komisija je tako vpogledala v povabilo k oddaji ponudbe ter v dopis, št. 351/04-139-dopolnitev, z dne 06.09.2004 in dopis, št. 351/04-139-dopolnitev št. 2, z dne 07.09.2004, s katerima je naročnik potencialnim ponudnikom posredoval dodatna pojasnila povabila. Naročnik je tako predvidel tri merila, in sicer cena (60 točk), reference (10 točk) in kakovost (20 točk). Naročnik, kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila, z dne 11.10.2004, ni zavrnil nobene ponudbe, tudi ne ponudbe vlagatelja ter je vse pridobljene ponudbe vrednotil v skladu s povabilom k oddaji ponudbe ter dodatnima pojasniloma povabila, kot je razvidno iz tabele vrednotenja ponudb, ki jo je naročnik priložil obvestilu o oddaji naročila. Zato je tudi neutemeljen očitek vlagatelja, da naročnik ni postopal pri vseh ponudnikih enako, saj naj bi njegovo ponudbo zaradi neizpolnjevanja referenc izločil takoj pri odpiranju ponudb, ponudnika Žiher d.o.o., Gorišnica, ki tudi ni imel referenc, pa ni izločil.

Hkrati se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je očitek vlagatelja, ki se nanaša na spremembe meril, glede na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN vložen formalno prepozno. Ker se zainteresirani ponudnik s samim predmetom javnega naročila, tehničnimi specifikacijami, načinom določitve pogojev za udeležbo in merili za ocenjevanje ponudb ter načinom njihovega dokazovanja seznani praviloma že ob objavi javnega razpisa, natančneje pa ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN tako določa: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom te odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.". Ta določba zahteva od ponudnikov posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, predvsem tistih, ki so storjene že v razpisni dokumentaciji, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije in taktiziranja ponudnikov, ko le-ti ne reagirajo zoper kršitev, ker menijo, da bodo morda imeli od nje korist ter zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika, obenem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje.

V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo glede kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, oz. glede parametrov (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določenih v razpisni dokumentaciji. Le-ti postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka praviloma ni več mogoča.

Državna revizijska komisija pa se ni mogla opredeljevati do navedbe vlagatelja, da je pri vpogledu v ponudbe opazil, da so cena in ostali podatki v različnih pisavah in pisalih, kar mu je sumljivo. Državna revizijska komisija v skladu s svojimi pristojnostmi (23. člen ZRPJN), na predlog zainteresiranega ponudnika, ki v postopku revizije zahteva presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila, odloča o utemeljenosti navedb, vsebovanih v zahtevku za revizijo. Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj ni izkazal, v čem naj bi bila kršitev naročnika, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz smiselne uporabe določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP, 7., 212. člen in nasl.), ki so na strani vlagatelja, v tem delu ugotoviti nezakonitost postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je naročnik začel z gradnjo objekta in da je sklenil posel izvajanja nadzora pred končnim izborom najugodnejšega ponudnika, je Državna revizijska komisija preverila, ali je naročnik s svojim ravnanjem kršil določilo 11. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija je, kot je razvidno iz uradnega zaznamka, z dne 23.11.2004, pri obisku kraja izvajanja gradnje, ugotovila, da vložen zahtevek za revizijo postopka ni zadržal postopka oddaje predmetnega javnega naročila in da B.š., univ.dipl.inž. že izvaja strokovni nadzor pri gradnji Oš Sveti Andraž, vrtca in telovadnice. Tudi iz naročilnice, ki jo je Državna revizijska komisija pridobila od naročnika dne 23.11.2004, izhaja, da je naročnik "začasno uredil strokovni nadzor pri izvajanju gradnje Oš Sveti Andraž, vrtca in telovadnice, dokler ne bo rešeno javno naročilo male vrednosti za strokovni nadzor", in sicer že dne 27.09.2004. Naročnik tako ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN, ki določa: "Vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. â??". Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo v postopku oddaje javnega naročila ne sme izvajati novih postopkovnih dejanj ali sprejemati vsebinskih odločitev, že začeta oziroma napovedana dejanja pa mora prekiniti oziroma preklicati in počakati na pravnomočen zaključek revizijskega postopka. Namen določbe prvega odstavka 11. člena ZRPJN je zagotoviti učinkovito pravno varstvo ponudnikom in omogočiti odpravo domnevnih kršitev še v času, ko postopek oddaje javnega naročila še ni zaključen in torej do oškodovanja še ni prišlo. Suspenziven učinek vloženega zahtevka za revizijo je nujen zaradi zagotovitve učinkovitega pravnega varstva. Po sklenitvi pogodbe oziroma po nadaljevanju aktivnosti naročnika morebitne sankcije za kršitve naročnika niso več učinkovite in tudi niso v interesu prizadetih ponudnikov, ki so se postopka oddaje javnega naročila udeležili z namenom pridobitve razpisanega posla.

Državna revizijska komisija je v skladu s 15. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št.: 55/2000) dolžna podati predlog za uvedbo postopka pred pristojnim organom, če v postopku odločanja o zahtevku za revizijo ugotovi kršitve, ki pomenijo prekršek po predpisih, ki urejajo področje javnih naročil. V skladu s tretjo točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN je kot prekršek definirano ravnanje naročnika: "če krši določilo iz prvega odstavka 11. člena tega zakona o zadržanju postopka v primeru vloženega zahtevka za revizijo". Državna revizijska komisija na podlagi nesporno ugotovljenega dejanskega stanja meni, da je mogoče takšno ravnanje naročnika šteti kot prekršek, ki ga je potrebno na podlagi 34. člena ZRPJN ustrezno sankcionirati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Naročnik je priglasil stroške revizijskega postopka, in sicer je zahteval povračilo stroškov v višini 200.000 SIT za mnenje k odstopu dokumentacije Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZRPJN ne določa obveznosti naročnika, da ob odstopu dokumentacije poda tudi svoje mnenje, navedenega pa, glede na določilo četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, po katerem mora vlagatelj na pisno zahtevo povrniti naročniku zgolj potrebne stroške, ni mogoče šteti med stroške, ki bi bili potrebni za ta revizijski postopek. Poleg tega določilo petega odstavka 22. člena ZRPJN določa, da morata stranki opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, torej je potrebno zahtevek po povračilu stroškov vedno specificirati in ne sme biti postavljen brez obrazložitve. Državna revizijska komisija je tako zavrnila zahtevo naročnika po povrnitvi stroškov postopka, saj na podlagi četrtega in petega odstavka 22. člena ZRPJN ter drugega odstavka 151. člena ZPP, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni najti zakonske podlage za ugoditev takšni zahtevi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 25.11.2004


mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Vitomarci 71, Vitomarci,
- Straf, štrafela Drago s.p., Skorba 40 a, Hajdina,
- TMD Invest Ptuj d.o.o., Prešernova ulica 30, Ptuj
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran