018-287/04 DARS d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za storitev pridobivanja zemljišč za gradnjo AC na odseku Lendava-Pince z odcepom hitre ceste na Dolgo vas in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil S&S CONSULTING, pravno svetovanje, Aleksander Nikić" s.p., Pot za Bistrico 56, Zaboršt, Domžale, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15.11.2004

odločila:

- Vloga "Zahteva za revizijo javnega naročila: Opravljanje storitev pridobivanja zemljišč za gradnjo AC na odseku Lendava-Pince z odcepom hitre ceste na Dolgo vas, zaradi molka naročnika", ki jo gre po vsebini šteti kot vlogo v smislu drugega odstavka 16. člena ZRPJN, se zavrže.

- Zahtevek za revizijo se kot neutemeljen zavrne.

- Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 04.08.2004 sprejel sklep, št. 2004/00361, o začetku postopka oddaje javnega naročila za storitev pridobivanja zemljišč za gradnjo AC na odseku Lendava-Pince z odcepom hitre ceste na Dolgo vas. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 88-90, z dne 13.08.2004, pod številko objave Ob-21827/04.

Dne 07.10.2004 je naročnik izdal obvestilo o oddaji naročila, št. 402-26/04-RPP-ŽP/361, iz katerega izhaja, da je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, kot najugodnejšega ponudnika pa je izbral družbo ZPKSU d.o.o., Taborska 3, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Kot razlog za nepravilnost vlagateljeve ponudbe, je naročnik navedel, da vlagatelj v njej ni predložil fotokopije delovne knjižice odgovornega nosilca razpisanih del, kar je v nasprotju z zahtevami razpisnih pogojev in sicer s točko 6.2.2. navodil ponudnikom. V slednji je namreč določeno, da mora ponudnik priložiti izpolnjen obrazec 6.2.2.a., s podatki o odgovornem nosilcu del in ostalih kadrih, ki je podpisan in potrjen z žigom ponudnika, ter fotokopije delovnih knjižic za odgovornega nosilca del in kadre, ki so v delovnem razmerju pri ponudniku, za kadre, ki so v pogodbenem razmerju s ponudnikom, pa fotokopijo sklenjene pogodbe.

Dne 13.10.2004 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila. V njem je navedel, da navedbam naročnika, iz razloga katerih je ta njegovo ponudbo izločil kot nepravilno, nasprotuje. Vlagatelj navaja, da je k svoji ponudbi priložil vsa zahtevana dokazila. Kot odgovornega nosilca del je v obrazcu 6.2.2.a navedel A. N., to je samega ponudnika. Kot je naročniku znano, je ponudnik fizična oseba, ki na podlagi priglasitve pri davčnem organu na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Status samostojnega podjetnika ureja Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/1993, 29/1994, 82/1994, 20/1998, 32/1998, 37/1998, 84/1998, 6/1999, 54/1999, 36/2000, 45/2001 (59/2001 - popr.), 57/2004; v nadaljevanju: ZGD). Odgovorni nosilec razpisanih del A. N. ni v delovnem razmerju pri ponudniku, kot to zmotno ugotavlja naročnik v obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila. Z odgovornim nosilcem del A. N. vlagatelj nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kot je opredeljena v 9. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02; v nadaljevanju: ZDR), niti ni z njim sklenjeno delovno razmerje. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi po naši zakonodaji v tem primeru ni potrebna niti ni možna, saj gre tako pri odgovornem nosilcu del, kot pri ponudniku, za eno in isto osebo, ki ima svoj status urejen z registracijo pri davčnem organu. Potrjeno kopijo priglasitvenega lista pri Davčni upravi RS pa je ponudnik priložil v okviru ponudbene dokumentacije. A. N. od ponudnika tudi ne prejema plače, kar je po 4. členu ZDR ena od definicij (pravilno npr.: konstitutivnih elementov) delovnega razmerja. Uporabo delovne knjižice ureja ZDR v členih od 224 do 226, kjer je določeno, da ima delovno knjižico delavec, ta pa jo izroči delodajalcu ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ob čemer mu delodajalec izroči pisno potrdilo o prejemu le-te. Podrobnejša določila o uporabi delovne knjižice vsebuje podzakonski akt- Pravilnik o delovni knjižici (Uradni list RS, št. 28/1990, 32/1991-I, 47/1992, 14/1995 (35/1995 - popr.), 57/1998; v nadaljevanju: Pravilnik o delovni knjižici). Vlagatelj ugotavlja, da s samim sabo, oziroma s fizično osebo A. N., nikoli ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, niti ni s strani fizične osebe A. N. prejel delovne knjižice. Ravno tako ni izdal kakršnegakoli potrdila o prejemu delovne knjižice za osebo, ki je kot odgovorni nosilec del navedena v razpisni dokumentaciji. Iz tega razloga ponudnik tudi ni predložil fotokopije delovne knjižice za A. N., saj ta ni v delovnem razmerju pri ponudniku, temveč gre za samega ponudnika. Zahteva naročnika je tako v nasprotju s prisilnimi predpisi in razpisno dokumentacijo, slednja namreč zahteva predložitev kopije delovne knjižice zgolj za zaposlene osebe, ne zahteva pa predložitve le-teh (in jih tudi ne more) za samozaposlene osebe (s.p.). Vlagatelj meni, da opisana ugotovitev naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila ni pravilna, saj je ponudnik predložil pravilno in popolno ponudbeno dokumentacijo ter da je ravnal v skladu z navodili naročnika iz razpisne dokumentacije. Ponudnik je na enak način ravnal že na več prejšnjih javnih razpisih, pa naročnik do sedaj še nikoli ni zahteval, da ponudnik zase predloži fotokopijo delovne knjižice. Ob tem ponudnik opozarja, da naročnik tudi ni natančno označil, ali je potrebno predložiti fotokopije celotne delovne knjižice, ali samo njenega dela, oziroma katerega dela delovne knjižice. Glede na izredno stroga merila naročnika so verjetno vse ponudbe, ki ne vsebujejo fotokopij celotne delovne knjižice, to je kopij od prve do zadnje strani le-te, nepravilne, kar pa po mnenju vlagatelja ne bi bilo v skladu z namenom javnega razpisa. Vlagatelju zahtevka za revizijo je kot ponudniku, ki ima interes za dodelitev javnega naročila, zaradi kršitve postopka oddaje javnega naročila s strani naročnika nastala škoda. Vlagatelj zahtevka za revizijo zato glede na prejšnje navedbe meni, da je potrebno zaradi kršitve načel javnega naročanja in kršitve postopka pri izbiri najugodnejšega ponudnika razveljaviti postopek oddaje javnega naročila, v delu izbire najugodnejšega ponudnika, in ponovno preveriti predložene ponudbe ter izbrati najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo. Vlagatelj od naročnika zahteva, da prizna pravilnost in popolnost njegove ponudbe in na tej podlagi odloči o najugodnejšem ponudniku. V svojem zahtevku vlagatelj predlaga, da se sklep o izbiri ponudnika za predmetno javno naročilo razveljavi in naročniku naloži, da ponovi postopek izbire. Vlagatelj v revizijski postopek prigalaša tudi stroške, nastale z revizijo, v znesku 369.280,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje odločbe do plačila.

O vlagateljevem zahtevku za revizijo je naročnik odločil dne 26.10.2004, o svoji odločitvi pa je vlagatelja obvestil z obvestilom, št. 402-4/04 2004/00361, z dne 02.11.2004, V njem je navedel, da je na podlagi ugotovitev strokovne komisije, z dne 21.10.2004, sprejel sklep, da se vlagateljev zahtevek zavrne kot neutemeljen, saj ob upoštevanju navedb iz le-tega naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve, kot je razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št. 402-26/04-RPP-ŽP/361, z dne 07.10.2004. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Kot prilogo obvestila, je naročnik vlagatelju posredoval zapisnik seje naročnikove strokovne komisije za izvedbo javnega naročila, z dne 21.10.2004. Iz slednjega izhaja, da so revizijske navedbe vlagatelja, po oceni komisije, neutemeljene. Naročnik je za storitve, ki so predmet javnega naročila, v razpisnih pogojih z navodili ponudnikom zahteval, da ponudniki za priznanje sposobnosti predložijo fotokopijo rednega izpiska iz sodnega registra ali drugega registra, da je ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti pravnega svetovanja ali poslovanja z nepremičninami, ki ni starejše od 90 dni do datuma oddaje ponudbe. Naročnik je tako predvidel, da lahko kot ponudnik nastopa fizična oseba, kot samostojni podjetnik, ki opravlja dejavnost na podlagi priglasitve po 75. členu ZGD. Vlagatelj je za izpolnitev pogoja po točki 6.1.1. razpisne dokumentacije predložil fotokopijo priglasitvenega lista pristojnega upravnega organa. Za priznanje kadrovske sposobnosti za izvedbo razpisanih del, po točki 6.2.2.a razpisnih pogojev z navodili ponudnikom, pa je naročnik zahteval, da mora imeti ponudnik v kadrovski sestavi najmanj tri izvajalce del, vključno z odgovornim nosilcem del. Naročnik je določil, da mora kot dokazilo ponudnik predložiti izpolnjen obrazec 6.2.2.a, s podatki o odgovornem nosilcu del in ostalih kadrih ponudnika, ki mora biti podpisan in potrjen z žigom ponudnika, ter fotokopije delovnih knjižic za odgovornega nosilca del in kadre, ki so v delovnem razmerju pri ponudniku, za kadre, ki so v pogodbenem razmerju pri ponudniku, pa fotokopijo sklenjene pogodbe. Vlagatelj, ki je v ponudbi kot odgovornega nosilca del navedel A. N., bi glede na takšno zahtevo, poleg izpolnjenega obrazca 6.2.2.a, za A. N. moral predložiti tudi fotokopijo delovne knjižice, v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, pod točko 6.2.2.a razpisnih pogojev. Pri tem je glede na zahteve razpisne dokumentacije povsem irelevantno, ali imenovani nastopa kot oseba, zaposlena v gospodarski družbi, pri samostojnem podjetniku ali kot samostojni podjetnik. Vlagatelj je kadrovsko sposobnost izkazal samo za oba pogodbena izvajalca, za katera je priložil fotokopiji podpisanih pogodb s ponudnikom, za opravljanje storitev, ki so predmet oddaje javnega naročila. Za odgovorno osebo A. N. pa je predložil fotokopijo diplome, česar pa naročnik v razpisnih pogojih z navodili ponudnikom sploh ni zahteval. Ne glede na to, da vlagatelj nastopa kot s.p., bi lahko izpolnil pogoje za priznanje kadrovske sposobnosti, če bi za odgovorno osebo A. N. priložil fotokopijo delovne knjižice, ki jo v skladu z veljavnimi predpisi lahko ima vsak državljan, ki je dopolnil 15 let starosti. Delovno knjižico ima tudi vsak samostojni podjetnik, ki opravlja gospodarsko dejavnost ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic. Podatki o opravljanju samostojne dejavnosti se v delovno knjižico vpisujejo na podlagi odločbe o začetku oziroma prenehanju opravljanja dejavnosti in na podlagi potrdila o plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za kar je pristojen upravni organ, kjer samostojni podjetnik posameznik plačuje prispevke, upoštevaje 17. člen Pravilnika o delovni knjižici. Glede na navedeno dejstvo je tudi zahteva razpisne dokumentacije, da ponudnik izpolni navedene pogoje, takšna, da omogoča enakopravno in transparentno pripravo ponudbe kar najširšemu krogu ponudnikov. Navedbe vlagatelja, da ponudnik v predhodnih javnih razpisih te listine ni zahteval, za ta postopek ni relevantna, prav tako ne navedbe o tem, ali bi moral ponudnik predložiti fotokopije celotne delovne knjižice ali samo njenih delov. Vlagatelj je v primeru dvoma, ali mora za odgovornega nosilca priložiti fotokopijo delovne knjižice, imel možnost, v skladu z razpisnimi pogoji in tretjim odstavkom 25. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), zahtevati dodatna pojasnila. Fotokopije delovnih knjižic za odgovornega nosilca del ali pogodbe, kot to zahtevajo razpisni pogoji v točki 6.2.2.a, so drugi ponudniki v tem postopku predložili, pri čemer ob enakopravni in enaki obravnavi vseh ponudnikov ni sporno, da kot dokaz zadostujejo tudi deli delovne knjižice, iz katerih je razvidna istovetnost osebe, njena strokovna izobrazba in podatki o zaposlitvi, ki jih vanjo vpisujejo zakonsko pooblaščene osebe. Razpisna dokumentacija v točki 6.2.2.a zahteva predložitev fotokopije delovne knjižice, ki pa jo je naročnik v postopku ocenjevanja ponudb upošteval na zgoraj opisani način, saj razpisna dokumentacija ni vsebovala zahteve po fotokopijah celotne delovne knjižice, zlasti ne po fotokopijah praznih strani. Dokazila, ki jih naročnik zahteva, so namenjena dokazovanju navedb v obrazcu 6.2.2.a, to je imena in priimka odgovornega nosilca in ostalih kadrov ponudnika, strokovne izobrazbe, oprave pravniškega državnega izpit ali pridobitve licence po Zakonu o nepremičninskem posredovanju (Uradni list RS, št. 42/2003; v nadaljevanju: ZNPosr), oziroma dokazovanju statusa oseb, ki jih ponudnik navaja v ponudbi. Glede na navedeno komisija ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba iz razloga, ker ponudnik ni priložil fotokopije delovne knjižice za odgovornega nosilca del, nepravilna. Komisija zato predlaga zavrnitev revizijskega zahtevka in zahteve po povrnitvi priglašenih stroškov. Naročnik je obvestilo, št. 402-4/04 2004/00361, z dne 02.11.2004, skupaj z zapisnikom strokovne komisije, z dne 21.10.2004, vlagatelju vročil dne 02.11.2004. Ob tem je slednjega, skladno z določili prvega odstavka 17. člena ZRPJN, pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je dne 04.11.2004 naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. V svoji vlogi je ob tem navedel, da je do nepravilnosti prišlo tudi pri odločanju o zahtevku za revizijo, saj naročnikov sklep nima obrazložitve, iz njega pa ni razvidno ali je naročnik o zahtevi odločil pravočasno ali ne. V kolikor bo Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik o zadevi ni odločil pravočasno, naj vlagateljevo vlogo šteje kot pritožbo po 16. členu ZRPJN. Vlagatelj dalje navaja, da je bil v naročnikov sklep naknadno vnesen datum 26.10.2004, v glavo sklepa pa datum 02.11.2004. Ker iz nasprotujočih si podatkov ni mogoče razbrati, kateri datum je pravi, vlagatelj iz previdnosti vlaga tudi pritožbo po 16. členu ZRPJN. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je sklep naročnika "nadalje verjetno tudi neobrazložen", saj ne vsebuje razlogov za odločitev. Vlagatelj je v isti poštni pošiljki sicer prejel tudi zapisnik dela komisije, vendar pa ta ni sestavni del odločitve naročnika, pač pa le del poštne pošiljke. Vlagatelj zato meni, da odločitev naročnika ni obrazložena. Vlagatelj navaja, da je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-216/04-23-1693 odločila, da mora v primeru neobrazloženosti odločitve naročnik ponovno odločati o zahtevku in pri tem upoštevati določbe ZRPJN, zato vlagatelj meni, da so tudi v predmetni zadevi podane iste kršitve postopka. Odločitev naročnika pa je, po mnenju vlagatelja, neutemeljena tudi po vsebini. Kot je vlagatelj že pojasnil, zaradi statusa s.p. nima delovne knjižice v smislu zaposlitve, zato je tudi ne more predložiti. Navedbe naročnika, da osebam, ki imajo status podjetnika potrdi delovno knjižico upravni organ, so le deloma točne, saj upravni organ potrdi delovno knjižico šele v primeru prenehanja statusa podjetnika, sam vpis v delovno knjižico pa v takšnem primeru ne dokazuje zaposlitve, temveč le plačilo prispevkov za socialno varnost. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo v celoti ugodi. Vlagatelj s svojo vlogo priglaša tudi nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Dne 04.11.2004 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, ki jo je poimenoval kot "Zahteva za revizijo javnega naročila: Opravljanje storitev pridobivanja zemljišč za gradnjo AC na odseku Lendava-Pince z odcepom hitre ceste na Dolgo vas, zaradi molka naročnika". V njej navaja, da iz previdnosti vlaga skupaj z zahtevkom za nadaljevanje postopka (pravilno: obvestilom o nadaljevanju postopka) tudi pritožbo, na podlagi 16. člena ZRPJN, saj iz naročnikovega sklepa, s katerim je ta odločil o zahtevku za revizijo, ni razvidno, ali je naročnik o zahtevku odločil pravočasno ali ne. Vlagatelj v nadaljevanju vloge povzema navedbe iz obvestila o nadaljevanju postopka, ki ga je posredoval naročniku, ob tem pa predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, naročnikov sklep o izbiri razveljavi, slednjemu pa naloži naj ponovno odloči o izbiri in povrne stroške postopka. Vlagatelj je v postopek priglasil tudi nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Naročnik je, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dopisom, 464-4/04 2004/00361, brez datuma, zahtevek za revizijo, skupaj s celotno dokumentacijo, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji. Ob tem je navedel, da je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil dne 26.10.2004, kar je v zakonskem roku, vlagatelju pa je odločitev o zahtevku za revizijo vročil v roku 20 dni od dne prejema zahtevka. Naročnik ob tem priznava, da bi moral vlagatelju svojo odločitev vročiti v roku treh dni od sprejema odločitve, torej najkasneje do petka, 29.10.2004, dejansko pa jo je vlagatelju vročil po dela prostem dnevu, to je dne 02.11.2004. Naročnik navaja, da gre pri tridnevnem roku za instrukcijski rok, vlagatelju pa ni bila povzročena nikakršna škoda in tudi ni bila kršena njegova pravica v zvezi s pravnim varstvom. ZRPJN ne vsebuje določil v zvezi s sklepom naročnika, temveč določa le, da mora naročnik o svoji odločitvi obvestiti vlagatelja, in ga ob tem pozvati, naj se opredeli glede nadaljevanja postopka. Vlagatelj je bil korektno obveščen o odločitvi naročnika, poleg tega pa je bil obveščen tudi o ugotovitvah komisije, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev, da se revizijski zahtevek zavrne. Glede ostalih navedb iz vlagateljeve vloge, z dne 04.11.2004, naročnik opozarja, da so bile posredovane po desetdnevnem prekluzivnem roku za vložitev zahtevka za revizijo, zaradi česar so nedopustne.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala dopustnost vlagateljeve vloge, poimenovane kot "Zahteva za revizijo javnega naročila: Opravljanje storitev pridobivanja zemljišč za gradnjo AC na odseku Lendava-Pince z odcepom hitre ceste na Dolgo vas, zaradi molka naročnika". Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj svojo vlogo poimenoval kot "Zahteva za revizijo...", iz vsebine le-te pa izhaja, da naj bi šlo za pritožbo po 16. členu ZRPJN. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj zahtevek za revizijo dne 14.10.2004 naslovil neposredno na naročnika, ki je o njem tudi odločil, kot tudi, da 16. člen ZRPJN ne predvideva podaje pritožbe "zaradi molka organa", vlagateljevo vlogo štela kot vlogo, s katero ta, v smislu drugega odstavka 16. člena ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Ob presoji vlagateljeve vloge, podane v smislu drugega odstavka 16. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta nedopustna.

Iz določil prvega in drugega odstavka 16. člena ZRPJN (Odločitev o zahtevku za revizijo) izhaja: "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil. V primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega odstavka, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika.".

Državna revizijska komisija s pregledom dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ugotavlja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo prejel dne 14.10.2004, o njem pa je odločil dne 26.10.2004, kar nedvoumno izhaja iz obvestila vlagatelju, št. 402-4/04 2004/00361, z dne 02.11.2004. Naročnik je tako o zahtevku za revizijo odločil v zakonskem roku 15 dni od prejema le-tega.

O svoji odločitvi je naročnik vlagatelja obvestil dne 02.11.2004, kar je devetnajsti dan po prejemu njegovega zahtevka za revizijo. Navedeno je razvidno iz vročilnice za naročnikovo pisanje, ki jo je vlagatelj podpisal in žigosal z datumom prejema 02.11.2004. Vlagatelj je obvestilo o nadaljevanju postopka, podano na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN, podal dne 04.11.2004, torej dva dni po prejemu naročnikove odločitve o revizijskem zahtevku.

Ob zapisanem gre ugotoviti, da naročnik o svoji odločitvi o revizijskem zahtevku vlagatelja ni obvestil v roku treh dni od sprejema le-te, kot mu to nalaga prvi odstavek 17. člena ZRPJN, pri čemer pa ZRPJN sankcij za takšno ravnanje ne predvideva, vlagatelj pa zaradi le-tega ravno tako ni utrpel nikakršnih negativnih posledic (oz. jih ne zatrjuje). Vlagatelj je naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo prejel v zakonsko določenem roku 20 dni od naročnikovega prejema zahtevka za revizijo, s tem pa je nastopil tudi trenutek, ko je lahko na podlagi 17. člena ZRPJN naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj iz navedenega razloga ni upravičen do neposrednega nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo, v smislu drugega odstavka 16. člena ZRPJN. Do "molka organa" in upravičenosti do neposrednega nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo bi namreč prišlo le, če vlagatelj zahtevka za revizijo ne bi prejel odločitve naročnika o zahtevku za revizijo v zakonskem roku, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno.

Iz navedenih razlogov gre zaključiti, da je vlagateljeva vloga, podana v smislu drugega odstavka 16. člena ZRPJN, nedopustna, zaradi česar jo je Državna revizijska komisija zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ker je vlagatelj dne 04.11.2004 na naročnika naslovil pravočasno obvestilo o nadaljevanju postopka, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, je do nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo upravičen.

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju preverila utemeljenost navedb vlagatelja, ki se nanašajo na neobrazloženost naročnikove odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku.

Državna revizijska komisija v zvezi s temi navedbami uvodoma ugotavlja, da ZRPJN ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar pa mora ta, po mnenju Državne revizijske komisije, nedvomno vsebovati obrazložitev odločitve, ki je nujna iz več razlogov. Dolžnost obrazložitve tako izhaja iz določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004; v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. Odločitev o zahtevku za revizijo namreč pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšno zahtevo postavlja 324. člen ZPP, za sklep pa 331. člen ZPP). Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena ZRPJN, v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno odločitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev.

Državna revizijska komisija ob pregledu naročnikove odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo ugotavlja, da je naročnik svojo odločitev o zahtevku vlagatelju posredoval z obvestilom, št. 402-4/04 2004/00361, z dne 02.11.2004, kot prilogo tega dokumenta pa je vlagatelju posredoval tudi zapisnik seje naročnikove strokovne komisije, z dne 21.10.2004. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vlagatelju posredovanih dokumentov, ki jih je mogoče obravnavati le kot celoto "naročnikove odločitve", izhaja meritorna opredelitev do vseh revizijskih navedb vlagatelja, naročnik pa je s posredovanjem takšne odločitve v celoti zadovoljil zahteve ZRPJN, ki obličnosti obvestila glede odločitve o revizijskem zahtevku, kot že navedeno, ne določa. Državna revizijska komisija, v skladu s 16. členom ZRPJN, naročniku vrne zahtevek za revizijo v ponovno odločanje v primeru, ko naročnik zahtevka ni meritorno obravnaval (takšno stališče izraža tudi sklep Državne revizijske komisije, št. 018-216/04-23-1693, z dne 22.09.2004, na katerega se sklicuje vlagatelj). V konkretnem primeru pa pogoji za vrnitev zahtevka v ponovno (meritorno) odločanje niso izpolnjeni, saj je naročnik vsebinsko obravnaval vse revizijske navedbe vlagatelja in se do njih in revizijskega zahtevka slednjega tudi meritorno opredelil. Iz navedenih razlogov so navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na neobrazloženost naročnikove odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku, neutemeljene.

V zvezi z revizijski navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na razloge za nepravilnost vlagateljeve ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, kakor sledi.

Naročnik je v točki 6.2.2.a razpisne dokumentacije (razpisnih pogojev z navodili ponudnikom) med drugim določil, da mora za priznanje kadrovske sposobnosti in tehničnih pogojev ponudnik priložiti podatke o odgovornem nosilcu del in ostalih kadrih ponudnika, ki bodo dela izvajali, s podatki o njihovi strokovni izobrazbi. Ponudnik mora za izvedbo del v kadrovski sestavi imeti najmanj tri izvajalce, vključno z odgovornim nosilcem del. V kadrovski sestavi mora imeti univerzitetnega diplomiranega pravnika, s pravniškim državnim izpitom, ali nepremičninskega posrednika, ki ima licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov nepremičninskega posrednika, naročnik pa je zahteval tudi, da ponudnik izpolnjuje pogoje po 24. členu ZNPosr. Naročnik je določil tudi, da "ponudnik priloži kot dokazilo izpolnjen obrazec 6.2.2.a, s podatki o odgovornem nosilcu del in ostalih kadrih, ki je podpisan in potrjen z žigom ponudnika, in fotokopije delovnih knjižic za odgovornega nosilca del in kadre, ki so v delovnem razmerju pri ponudniku, za kadre, ki so v pogodbenem razmerju s ponudnikom, pa fotokopijo sklenjene pogodbe".

Pogoji, določeni z razpisno dokumentacijo, so element, ki ga mora ponudba, da bi bila pravilna, v celoti izpolnjevati. V kolikor ponudba pogojev ne izpolnjuje, jo mora naročnik kot nepravilno izločiti. V tej fazi postopka je v pristojnosti Državne revizijske komisije zgolj presoja vprašanja, ali je ponudba vlagatelja nepravilna, iz razlogov, ki jih v argument izločitve le-te navaja naročnik.

Državna revizijska komisija z vpogledom v vlagateljevo ponudbeno dokumentacijo ugotavlja, da je le-ta na obrazec 6.2.2 kot odgovornega nosilca del vpisal A. N., poleg njega pa je na obrazcu navedel še dva izvajalca. Vlagatelj je za obrazcem v ponudbo vložil notarsko overjene fotokopije diplom odgovornega nosilca in obeh preostalih izvajalcev, notarsko overjeno fotokopijo potrdila o opravljenem državnem pravniškem izpitu za enega od izvajalcev ter pogodbi o opravljanju pravnih storitev za oba preostala izvajalca. Vlagatelj za odgovornega nosilca ni predložil fotokopij delovne knjižice niti fotokopij sklenjene pogodbe.

Ob upoštevanju zgoraj zapisanega gre ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil izrecno zahtevo, da ponudnik v svoji ponudbi predloži tudi fotokopije delovne knjižice za odgovornega nosilca del. To zahtevo je ponudnik, da bi bila njegova ponudba pravilna, dolžan izpolniti ne glede na to, ali je ponudnik pravna oseba ali samostojni podjetnik, in ne glede na to, ali je odgovorni nosilec del zaposlen pri ponudniku ali pa z njim sodeluje pogodbeno; iz besedila točke 6.2.2.a razpisne dokumentacije namreč izhaja, da se možnost alternativne predložitve fotokopij delovne knjižice oz. pogodbe nanaša le na ostale kadre, ne pa tudi na odgovornega nosilca del, za katerega se zahteva obvezna predložitev fotokopij delovne knjižice. Takšna zahteva naročnika pa, ne glede na vlagateljeve pomisleke o njeni smiselnosti (ki jih v tej fazi postopka ne more več navajati), tudi ne predstavlja nemogočega pogoja, saj lahko delovno knjižico, skladno z določili Pravilnika o delovni knjižici, pridobi vsak državljan Republike Slovenije, ki je izpolnil 15 let starosti, kot tudi tuji državljan, ki ima delovno dovoljenje, naročnikova zahteva pa je ravno tako skladna z določili 42.a člena ZJN. Ponudba vlagatelja, ki naročnikove zahteve ne izpolnjuje, je posledično nepravilna in jo je naročnik upravičeno izločil.

Državna revizijska komisija ob tem pripominja še, da je imel vlagatelj, v kolikor je menil, da naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije ni mogoče izpolniti, da so te nepotrebne ali neskladne z določili predpisov s področja javnih naročil ali drugih področij, oz. nejasne, možnost ustrezno ukrepati, bodisi z postavitvijo vprašanj naročniku ali pa z vložitvijo ustreznega revizijskega zahtevka. Tega vlagatelj pred odločitvijo o dodelitvi naročila ni storil. Iz določil petega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Vlagatelj je tako v navajanju kršitev, ki se nanašajo na določila razpisne dokumentacije, že prekludiran, Državna revizijska komisija pa se do s tem povezanih navedb vlagatelja ne more opredeljevati.

Državna revizijska komisija dalje kot neutemeljene zavrača tudi navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno nejasnost zahteve po predložitvi delovne knjižice, v smislu vprašanja, ali so ponudniki dolžni predložiti fotokopije celotnih delovnih knjižic ali le njenih delov. Naročnik v razpisni dokumentaciji dejansko ni predvidel, ali zahteva predložitev fotokopij celotnih delovnih knjižic ali zgolj njihovih delov, pri čemer pa ob ocenjevanju prispelih ponudb nobene od le-teh ni izločil iz razloga, ker bi bile z njo predložene fotokopije celote ali le nekaterih strani delovne knjižice, temveč je dopustil obe možnosti. Iz navedenega razloga je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti, saj v ravnanju naročnika ni najti neskladja z določili predpisov s področja javnih naročil.

Državna revizijska komisija ravno tako ne more upoštevati vlagateljevega sklicevanja na druge postopke oddaje javnega naročila, v katerih po spornem pogoju smiselno enaka ponudba vlagatelja ni bila izločena zaradi nepravilnosti, saj ti ne morejo biti predmet tega revizijskega postopka.

Ob upoštevanju zgoraj zapisanega je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen, zato je le-tega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj z revizijskim zahtevkom ni uspel, zato ni upravičen do povrnitve priglašenih stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je njegovo zahtevo za povrnitev stroškov posledično zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 15.11.2004


mag. Marija Bukovec Marovt
predsednica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- S&S CONSULTING, pravno svetovanje, Aleksander NikiÄ" s.p., Pot za Bistrico 56, Zaboršt, Domžale, po odvetniku mag. Janezu Tekavcu, Hacquetova 8, Ljubljana,
- ZPKSU d.o.o., Taborska 3, Grosuplje,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran