018-138/04 Cankarjev dom

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sanacijo prvega preddverja, sklop 2 - talna obloga (dobava in polaganje talne obloge) ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Arkada d.o.o., Dunajska 128, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Olivera Gomboc, Slovenska c. 55c, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Cankarjev dom, Kulturni in kongresni center, Prešernova 10, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 06.07.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sanacijo prvega preddverja, sklop 2 - talna obloga, katerega javni razpis je bil objavljen dne 12.03.2004 v Uradnem listu RS, št. 23/2004, pod številko objave Ob-6511/04.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 365.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25.02.2004 sprejel sklep, št. CD-TS-VS/pena4, o začetku postopka oddaje javnega naročila za sanacijo prvega preddverja. Javni razpis za sanacijo prvega preddverja , kar obsega zamenjavo estriha (gradbena dela) in talne obloge (dobava in polaganje talne obloge) je naročnik objavil dne 12.03.2004 v Uradnem listu RS, št. 23/2004, pod številko objave Ob-6511/04. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. CD-TS-VS/pena23, z dne 12.05.2004, vse ponudnike obvestil, da je izbral za sklop 1 - estrih kot najugodnejšega ponudnika podjetje Pivk d.o.o., Jalnova 49, Ljubljana ter za sklop 2 - talna obloga podjetje Interflooring d.o.o, Zaloška 69, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.05.2004, od naročnika na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je izdal dokument "obrazloženo obvestilo", št. CD-TC-VS/pena24, brez datuma.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 20.05.2004, v katerem navaja, da je bil postopek izbire najugodnejšega ponudnika izveden v nasprotju z določili ZJN-1 ter s temeljnimi načeli javnega naročanja. Vlagatelj je podal ponudbo za sklop 2 - talne obloge, pri tem pa dosledno upošteval vsa naročnikova navodila, ponudil najkvalitetnejši material ter izvedbo del po najnižjih cenah. Naročnik je kot merilo določil, da bo pri izboru upošteval ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki ustreza merilom čim nižje skupne cene za specificiran material in delo (50%) ter čim višjo kakovost ponujenega materiala in storitve (50%). Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba daleč najugodnejša, ponudba materialov pa med najkvalitetnejšimi. Vlagatelj navaja, da je naročnik zagrešil več kršitev ZJN-1 in sicer je pri izbiri najugodnejšega ponudnika ocenjeval kombinacije sklopov, čeprav je v razpisni dokumentaciji določil, da bo ponudbe obravnaval ločeno. Naročnik je po vlagateljevem mnenju ocenjeval ponudbe mimo pogojev iz razpisne dokumentacije. Nadalje vlagatelj navaja, da je naročnik ocenjeval ponudbe tudi mimo meril, ko je upošteval mnenje arhitekturne komisije, kar pomeni večji poudarek vizualni ustreznosti talne obloge. Vlagatelj navaja, da tega kriterija v razpisni dokumentaciji ni bilo, zaradi česar je nedopusten. Vlagatelj je v svoji ponudbi ponudil izdelavo barve po RAL lestvici, kar pomeni, da bi si naročnik lahko izbral katerokoli barvo, predloženi vzorci pa so prezentirali njihovo strukturo in kvaliteto. V kolikor bi vlagatelj vedel, da se bo dalo večji poudarek vizualni ustreznosti talne obloge, bi se v ponudbi osredotočil tudi na ta kriterij. Arhitekturna komisija je imela na razpolago vse variante, med katerimi je lahko izbirala, katere in kako jih je izbrala, pa je bila stvar osebne presoje in želje naročnika. Vlagatelj navaja, da ni bilo razvidno, v čem naj bi bila ponudba izbranega ponudnika, kar se tiče vizualne ustreznosti, boljša od drugih. Vlagatelj še navaja, da ni razvidno niti, kakšen material je izbrani ponudnik ponudil, saj ime proizvajalca ni tudi ime artikla. V kolikor s strani ponudnikov ponujeni materiali niso ustrezali želji projektanta, bi jih lahko naročnik pozval k dopolnitvi, kot je to določeno v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno bi morali biti vsi ponudniki seznanjeni z zahtevo arhitekturne komisije, ki si je samovoljno vzela pravico ocenjevati nekaj, kar po ZJN-1, ne bi smelo biti predmet ocenjevanja. Ponudniki po vlagateljevem mnenju niso imeli priložnosti za reprezentiranje dodatnih materialov. Vlagatelj ponuja materiale vrhunske kvalitete proizvajalcev Armstrong in Tarkett, pri tem mora naročnik dokazati, v čem je njegova ponudba slabša od izbrane ponudbe. Vlagatelj navaja, da iz razpisne dokumentacije ni razvidno, da bi naročnik zahteval, da naj talna obloga sledi arhitekturnim in likovnim določilom g. Ravnikarja, kar pomeni, da je navedba, da je le-ta navedena v razpisni dokumentaciji sporna. Naročnik je nedvomno dolžan natančno spoštovati le tiste zahteve, bi so bile sestavni del razpisa. Izbor najugodnejšega ponudnika s talno oblogo Huego, ki je znatno dražja od vlagatelja, zbuja sum, da postopek ni potekal zakonito. Obrazložitev ocenjevanja v obvestilu o oddaji javnega naročila, ki se je naslanjalo na očitno izmišljene zahteve arhitekturne komisije v zvezi z vizualno ustreznostjo, ki v razpisni dokumentaciji ni niti omenjena, je nesprejemljiva ter v nasprotju s 50. členom ZJN-1. Naročnik namreč po objavi javnega razpisa ne sme več spreminjati meril. Nasprotno iz skopega oziroma pomanjkljivega obvestila o dodelitvi naročila je sklepati, da si jih je naročnik preprosto izmislil, da je pojasnil nerazumljivo izbiro dražjega ponudnika. Neopredeljen pojem "vizualne ustreznosti", ki ga ZJN-1 niti ne pozna, je namreč težko pravično ocenjevati, saj gre za individualen pogled posameznika. Analize komisije pa tudi ni bilo mogoče preveriti, saj ni bila predložena obvestilu o oddaji javnega naročila. Ponudniki, ki niso bili izbrani, tako niso imeli vpogleda v ocenjevanje ostalih ponudnikov in nimajo nobenih možnosti, da bi odločitev spoštovali, zlasti, ker gre za skoraj 3.000.000,00 SIT dražjo izbiro. Vlagatelj še navaja, da je dne 14.05.2004 vložil zahtevo za obrazloženo obvestilo, ki pa je do dneva vložitve zahtevka ni prejel, ter opravičeno dvomi, da jo sploh kdaj bo. Vlagatelj v zaključku tudi navaja, da je naročnik podal nepravilen pravni pouk v obvestilu o oddaji javnega naročila, kjer je navedel, da sta dopustni pravni sredstvi zahteva za obrazloženo obvestilo po ZJN-1 in zahtevek za revizijo po ZRPJN. Vlagatelj navaja, da zakon določa 10 dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo in je prekluziven, zato namerno pomanjkljiv pravni pouk (brez navedbe roka in začetka njegovega teka) predstavlja grobo kršitev zakonskih predpisov. Vlagatelj predlaga, da se ustavijo vse aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Vlagatelj zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka in sicer stroške takse v višini 200.000,00 SIT, 50 odvetniških točk za konferenco s stranko, 800 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo te 20 odvetniških točk za poročilo stranki.

Vlagatelj je dne 26.05.2004 naročniku predložil popravek zahtevka za revizijo, z dne 24.05.2004, v katerem povišuje zahtevo za povračilo stroškov za sestavo zahtevka za revizijo na 1500 odvetniških točk.

Vlagatelj je na poziv naročnika, z dne 28.05.2004, vplačal takso iz 22. člena ZRPJN v višini 200.000,00 SIT ter dne 31.05.2004 posredoval naročniku potrdilo o plačilu omenjene takse.

Naročnik je z dopisom "Obvestilo o odločitvi o zahtevku za revizijo po predhodnem preizkusu", št. CD-TS-VS/pena30a, z dne 15.06.2004, vlagatelja obvestil, da je njegov zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Uvodoma naročnik navaja, da je od vlagatelja 17.05.2004 prejel zahtevo za dodatno obrazložitev, kar mu je bil naročnik dolžan posredovati v 15 dneh in sicer je to storil dne 24.05.2004. Čeprav rok za vložitev zahtevka za revizijo vlagatelju začne teči šele po prejemu dodatne obrazložitve, je le-ta v bojazni, da bi zamudil rok, vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel 24.05.2004. V obrazložitvi naročnik navaja, da razpisna dokumentacija jasno opredeljuje vse zahteve naročnika, da nihče od ponudnikov ni zahteval nobenega pojasnila in da v postopku meril in pogojev ni spreminjal ter da je postopek vodil zakonito in korektno. V obvestilu o oddaji javnega naročila je cena za kombinacijo sklopov omenjena pri splošni oceni o ponudbah. S tem je omogočena primerjava, kakšen je bil cenovni obseg ponudb. Jasno pa je bilo navedeno, da bo postopek ocenjevanja zahteval ocenjevanje vsakega sklopa posebej, kar je bilo tudi storjeno. Naročnik meni, da je bilo ocenjevanje v skladu s pogoji iz razpisne dokumentacije. Naročnik pri vrednotenju ni uporabil nobenega pogoja ali merila, ki ne bi bilo vnaprej določeno v razpisni dokumentaciji. Z določanjem vizualne ustreznosti talnih oblog ni spreminjal ali prilagajal meril iz razpisne dokumentacije. Ta so bila vnaprej določena z v razpisni dokumentaciji navedenimi 5 posameznimi lastnostmi:
- "barva: blizu (med) RAL 1013, RAL 1015, RAL 1001 (zahtevan barvni vzorec).
- Površina: rahlo strukturirano, melirano, večvišinsko (zahtevan strukturni vzorec).
- Pri majhnih razdaljah in na otip mora biti struktura opazna.
- Pri razdaljah nad 5 metrov mora struktura optično izginiti.
- Na površini sme biti efekt česanja (podiranja, poleganja) kvečjemu komaj opazen."
Naročnik v razpisni dokumentaciji ni napovedal prednosti ponudnikom, ki bodo ponudili izdelavo barve po naročilu kupca (custom design color), zato pri ocenjevanju te prednosti tudi ni nudil. Naročnik je ocenjeval predane ponudbe in fizično predložene vzorce, ne pa tistega, kar bi ponudniki sicer lahko predstavili.
Naročnik je vlagatelju že posredoval obrazložitev z razlogi za zavrnitev in prednostmi sprejete ponudbe, k temu še dodaja prepis iz beležke ocenjevanja arhitekturne komisije za ustreznejše ocenjeni material vlagatelja: "Gama sl beige: barvni odtenki so proti vijoličasti, rdeči, ne pa skladni z okolico po zahtevi iz barvne RAL lestvice. Črtice na razdalji 10 m preidejo v črte, namesto, da bi izginile. Material polega.".
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema te odločitve pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 16.06.2004, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. CD-TS-VS/pena30c, z dne 21.06.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN telefonsko pozvala naročnika, da ji posreduje dokazilo o vročitvi dodatne obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila vlagatelju, kar je naročnik posredoval dne 28.06.2004 po telefaksu in dne 29.06.2004 po pošti.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo za sklop 2 - talna obloga (dobava in polaganje), v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da obstaja med strankama spor o tem, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil skladno z vnaprej objavljenimi merili oziroma ali je merila v postopku spreminjal s tem, ko je ocenjeval vizualno ustreznost ponujenih talnih oblog. Z namenom presoje (ne)zakonitosti naročnikovega ravnanja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija vpogledala v relevantne zakonske določbe, razpisno dokumentacijo naročnika in ugotovljeno dejansko stanje subsumirala pod v nadaljevanju navedene zakonske določbe.

V skladu z 9. točko 3. člena ZJN-1 je merilo element za vrednotenje, (medsebojno) primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je sicer avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, vendar pa merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z določanjem meril ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati. Določba četrtega odstavka 50. člena ZJN-1 še določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Pri tem mora biti ocenjevanje in vrednotenje ponudb transparentno, objektivno in nediskriminatorno, odločitev o dodelitvi točk pa objektivno artikulirana in medsebojno primerljiva ter razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila. Namen zahteve po vnaprejšnji objektivni in transparentni določitvi meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, torej takšno, ki kar najbolj ustreza ekonomskim pričakovanjem naročnika.

Naročnik je razpisni dokumentaciji v točki 4.7 Merila navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da bo pri izboru upošteval merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki bo ustrezala naslednjim merilom:
1. čim nižja skupna cena za specificiran material in delo,
2. čim višja kakovost ponujenega materiala in storitve.
Uteži posameznega merila so 50:50, skupna ocena pa je določena s produktom posameznih ocen. Za skupno ceno je naročnik določil formulo, po kateri bo ocenjeval posamezne ponudbe. Za kakovost ponujene storitve in materiala pa je določil 7 podmeril in sicer: kadri, izobrazba, tehnološka oprema ponudnika, finančna sposobnost, certifikat ISO 9000, izkušnje ali reference pri izdelavi podobnih tal ter kakovost materialov.
Za podmerilo kakovost materialov je naročnik navedel naslednji način podeljevanja točk:
- "Če je ocenjevana obloga v tehničnih lastnostih v enem parametru opazno slabša, ne prejme točk.
- Če je ocenjevana obloga v t. lastnostih v vseh parametrih nominalno izpolnjuje zahteve, prejme 3 točke.
- Če se ocenjevana obloga v tehničnih lastnostih v parametrih nebistveno razlikuje, prejme 3 točke.
- Če je ocenjevana obloga v tehničnih lastnostih v enem parametru opazno boljša, prejme 7 točk.
- Če je ocenjevana obloga v tehničnih lastnostih v dveh parametrih opazno boljša, prejme 11 točk.
- Če je ocenjevana obloga v tehničnih lastnostih v treh parametrih opazno boljša, prejme 15 točk.
- Če je ocenjevana obloga v tehničnih lastnostih v štirih parametrih opazno boljša, prejme 19 točk.
- Če je ocenjevana obloga v tehničnih lastnostih v večih parametrih opazno boljša, prejme 23 točk.".

Res je sicer, da je naročnik v razpisni dokumentaciji podal tudi Tehnične zahteve za talno oblogo opisal tehnične zahteve, vendar iz tega dokumenta ni jasno razvidno, katere naročnikove zahteve so strukturirane kot pogoj v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1, katere pa kot merilo v smislu 9. točke 3. člena ZJN-1. Naročnik namreč pri oblikovanju teh zahtev uporablja različne dikcije, npr. "zaželen". Tudi pri tistih naročnikovih zahtevah, iz katerih bi lahko glede na njihovo dikcijo sklepali, da gre za posamezne elemente meril, pa naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji (tudi ne v 4.7 poglavju, kjer je opisal in ovrednotil merila) ni določil, na kakšen način bodo ti elementi vplivali na ocenjevanje ponudb.

Iz tabele analize ponudb za sanacijo prvega predverja, ki je priloga poročila o analizi ponudb z namenom izbora najboljšega ponudnika, št. CD-TS-VS/pena20, z dne 07.05.2004, je razvidno, da je vlagatelj za vse 4 ponujene materiale po podmerilu ocena kakovosti materiala dobil 0 točk. Skladno z zgoraj navedenim načinom podeljevanja točk za to podmerilo, bi bilo mogoče sklepati, da so bili vsi 4 ponujeni materiali vlagatelja v enem parametru opazno slabši, saj je po tem merilu za vse 4 ponujene materiale dobil 0 točk, vendar znotraj tega dokumenta omenjeno ni eksplicitno zapisano.

Naročnik je v obrazloženem obvestilu, št. CD-TC-VS/pena24, brez datuma, navedel slabosti za s strani vlagatelja ponujene materiale in sicer:
"Material: gamma sl
1. Ima manjše število vozlov (190000) od zahtevanega.
2. Ima manjšo barvno obstojnost (>5).
3. Ima manjšo odpornost na drgnjenje (>3).
4. Ima manjše akustično dušenje (27).
5. Na površini je opazen efekt česanja.
Material: contract
Veljajo enake ugotovitve.
Material: trapez VC449
1. Ima manjšo gostoto las (750).
6. Ima manjšo barvno obstojnost (>5).
7. Ima manjšo odpornost na drgnjenje (>3).
2. Podatki o krčenju in natančnosti obreza so nedosegljivi.
Material coliseo
1. Zahtevani podatki o odpornosti so nedosegljivi.
2. Iz predanih tehničnih podatkov in iz vzorcev ni bilo mogoče ne potrditi ne ovreči ustreznosti po strukturi in po barvi.
Material: columna
1. Vrednostni parameter komfort je prenizek.
2. Ima manjšo barvno obstojnost (>5).
3. Ima manjšo odpornost na drgnjenje (>3).
4. Ima manjše akustično dušenje (26).
5. Podatki o krčenju in natančnosti obreza so nedosegljivi.
6. Ima manjše število vozlov (180000)."

Naročnik je v tem dokumentu tudi pojasnil vlagatelju, katerih 5 lastnosti materiala, ki se nanašajo na vizualno ustreznost, je (bo) upošteval, to so: zahteva po barvi, po površini, po strukturi na blizu, po strukturi na daleč, efekt česanja. Nadalje je naročnik navedel, da je bila barvna ustreznost določena s tehničnimi merjenimi točkami RAL 1013, 1015, 1001, za kar sam navaja, da je "vprašljivo ustrezno, saj gre za tekstilne materiale", pri tem pa še dodaja, da tudi pri lestvici Pantone "opis ne bi bil veliko boljši", besedni opis (belo kot perla, belo kot slonova kost, bež) pa "bi bil še manj opredeljiv", ter pojasnjuje, da je lahko le likovni strokovnjak določil barvno ustreznost znotraj zahtevane barvne okolice in glede na podane vzorce.

Naročnik je v dokumentu "Obvestilo o odločitvi o zahtevku za revizijo po predhodnem preizkusu", št. CD-TS-VS/pena30a, z dne 15.06.2004, k temu dodal še prepis iz beležke ocenjevanja arhitekturne komisije za ustreznejše ocenjeni material vlagatelja in sicer: "Gama sl beige: barvni odtenki so proti vijoličasti, rdeči, ne pa skladni z okolico po zahtevi iz barvne RAL lestvice. Črtice na razdalji 10 m preidejo v črte, namesto, da bi izginile. Material polega.".

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da je naročnik sicer v razpisni dokumentaciji opredelil merila, na podlagi katerih je izbrana ekonomsko najugodnejša ponudba, vendar pa gre ugotoviti, da način uporabe podmerila kakovost materialov ne zagotavlja objektivne podelitve točk oziroma v revizijskem postopku ni bilo mogoče preveriti objektivnosti opravljenega ocenjevanja. Naročnik je namreč v spornem podmerilu uporabil tako imenovan opisni način, kjer je določil posamično število točk za tiste talne obloge, ki bodo v enem, dveh, trehâ?? parametrih "opazno" boljše/slabše od zahtevanih parametrov. Kdaj je neka obloga po določenem parametru "opazno" boljša in kdaj je "opazno" slabša, pa naročnik ni določil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je to nezakonitost opazil in celo zapisal sam naročnik v obrazloženem obvestilu, št. CD-TC-VS/pena24, brez datuma, ko je navedel, da lahko "opazno" boljšo/slabšo kvaliteto posameznega parametra, v konkretnem primeru barve, oceni le likovni strokovnjak, ki določi barvno ustreznost znotraj zahtevane barvne okolice in glede na podane vzorce. Že naročnik sam priznava, da je ocena kvalitete ponujenih materialov po parametru barvne ustreznosti, subjektivna ocena likovnega strokovnjaka. Ob tem je potrebno dodati, da se sicer v odstopljeni dokumentaciji nahajajo tudi dokumenti "Tehnične zahteve za talno oblogo", kjer so ročne zabeležke preverjanja tehničnih zahtev za ponujene materiale posameznih ponudnikov, vendar pa le-te ne pripomorejo k pojasnitvi objektivnosti opravljenega ocenjevanja (npr. Barva: blizu (med) RAL 1013, RAL 1015, RAL 1001 (zahtev.).

Glede na vse navedeno gre ugotoviti, da naročnik podmerila kakovost materialov ni opisal tako, da bi bila izključena možnost subjektivnega ocenjevanja ponudb in da bi se ponudniki že vnaprej seznanili z elementi, ki jih bo naročnik upošteval pri vrednotenju ponudb. Na ta način je omogočena arbitrarnost ocenjevanja, posledično pa nezmožnost medsebojne primerljivosti posameznih ponudb in naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja in vrednotenja, kar je v nasprotju s 7. in 50. členom ZJN-1. V skladu s 50. členom ZJN-1 bi namreč moral naročnik natančno definirati posamezne elemente meril ter način njihovega ocenjevanja, metodologijo ocenjevanja pa bi moral v največji možni meri (kolikor je to glede na predmet javnega naročila mogoče) objektivizirati.

Glede na zgornji opis meril pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik meril za izbiro najugodnejše ponudbe ni ovrednotil in ni določil načina uporabe meril, kot to določa 50. člen ZJN-1. Zahtevek za revizijo, ki bi se eventualno nanašal na sama merila, bi bil glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN sicer prepozen, je pa v obravnavanem primeru ugotoviti medsebojno soodvisnost do takšne stopnje, da opustitev natančne navedbe meril in načina uporabe meril, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju ponudb, posredno omogoča subjektivno ocenjevanje ponudb in sicer zaradi možnosti prilagajanja načina uporabe meril in takšnih posameznih meril. Na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN se torej ni mogoče sklicevati v primeru, ko iz vrednotenja ponudb ni mogoče presoditi objektivnosti le-tega.

S svojim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti, ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe. Glede na zgoraj zapisano Državna revizijska komisija ocenjuje vlagateljev očitek, da je naročnik kršil ZJN-1, kot utemeljen. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil meril na način, da bi bilo omogočeno objektivno ocenjevanje ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da nepravilnosti pri izbiri najugodnejše ponudbe za predmetni javni razpis ni mogoče sanirati v tem postopku oddaje javnega naročila, zato je skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila za sklop 2 - talna obloga.

Čeprav v nadaljevanju navedeno ne vpliva na odločitev Državne revizijske komisije pa je potrebno vlagatelja opozoriti, da je naročnik predvidel izbor najugodnejšega ponudnika na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, kar pomeni, da cena ni edino merilo, ampak je le eno izmed več meril (v konkretnem primeru je naročnik merilu cena podelil le 50% utež).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov takse v višini 200.000,00 SIT, in 50 odvetniških točk za konferenco s stranko, 1500 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo ter 20 odvetniških točk za poročilo stranki. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se kot stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03), prizna 1500 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo ter povračilo stroškov plačila takse v višini 200.000,00 SIT, skupno torej stroške v višini 365.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 06.07.2004

Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Cankarjev dom, Kulturni in kongresni center, Prešernova 10, Ljubljana,
- Odvetnica Olivera Gomboc, Slovenska c. 55c, Ljubljana,
- Interflooring d.o.o, Zaloška 69, Ljubljana,
- RS, MF, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran