018-062/04 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov dr. Aleksija Mužine, kot predsednika senata, mag. Marije Bezovšek kot poročevalke in Francija Kodele, kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "pridobitev natečajne rešitve idejnih zasnov za arhitekturo, krajinsko arhitekturo, konstrukcijski del, strojne in električne instalacije z opremo ter telekomunikacije in izbira izvajalca za izdelavo kompletne projektne dokumentacije (IDP, PGD, PZR in PZI) in tehnične dokumentacije (PID, PVO in PVUE) za arhitekturo, krajinsko arhitekturo, gradbene konstrukcije, strojne in električne instalacije z opremo, telekomunikacije in potrebne študije za stanovanjsko poslovne objekte A3, B1, V1 v funkcionalni enoti F3 v Zeleni jami v Ljubljani" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga je vložili podjetji SIPLAN INŽENIRING d.o.o., Knezova 11, Ljubljana in LINEAR d.o.o., Pod gozdom 10, Ljubljana, ki ju zastopa odvetnik Gregor Zupančič, Mala ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelja), zoper ravnanje naročnika Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.03.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen. Naročnik mora v nadaljevanju ravnati skladno z napotki iz obrazložitve tega sklepa.

2. Naročnik mora v roku treh mesecev po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo.

3. Zahtevi vlagateljev za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagateljema stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 364.000,00 SIT v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25.08.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za pridobitev natečajne rešitve idejnih zasnov za arhitekturo, krajinsko arhitekturo, konstrukcijskih del, strojne in električne inštalacije z opremo ter telekomunikacije in izbora izvajalca za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za izgradnjo stanovanjsko poslovnih objektov A3, B1, V1 v funkcionalni enoti F3 v območjih urejanja MS 1/2 -1 in MR 1/1 Zelena jama, Ljubljana. Naročnik je dne 25.08.2003 s sklepom o imenovanju žirije, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD) imenoval žirijo za predmetni postopek oddaje javnega naročila. Dne 12.09.2003 je naročnik v Uradnem listu RS, št. 89/03, pod številko objave Ob-101691, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila.
Iz zapisnika posebne komisije o dospelosti in odpiranju ponudb ter pregledu pravilnosti vsebine samo 3 mape za izbor najugodnejšega ponudnika za pridobitev natečajnih rešitev, št. 361-7012/01 z dne 20.11.2003, je razvidno, da je do roka za oddajo ponudb naročnik prejel osem ponudb ter da je komisija najprej ugotavljala, ali so ponudbe pravilno označene in pravilno oddane, pri odpiranju ponudb pa zgolj ugotavljala ali ponudbe vsebujejo tri mape in tri kuverte. Iz priloge k zapisniku, z dne 20.11.2003, je razvidno, da ponudnik pod šifro 21858 v odprti ponudbi ni predložil treh kuvert. Ostali ponudniki so v svoji ponudbi predložili tri mape in tri kuverte. Navedenega zapisnika naročnik ni posredoval ponudnikom.

Iz zaključnega poročila žirije za ocenjevanje natečajnih rešitev za predmetno javno naročilo, št. MD-361-7094/01, z dne 15.12.2003, izhaja, da je žirija ocenjevala vseh osem natečajnih rešitev, za katere je posebna komisija ugotovila, da so pravilno označene ter da so prispele pravočasno. Iz zaključnega poročila tudi izhaja, da je žirija za ocenjevanje natečajnih rešitev delovala na štirih sejah in je z individualnim ocenjevanjem natečajnih elaboratov na zaključni seji soglasno določila vrstnih red natečajnih rešitev.

Iz zapisnika strokovne komisije za izvedbo javnega naročila z natečejem o javnem odpiranju ponudb, z dne 16.12.2003, št. 361-7012/01 je razvidno, da je posebna komisija, ki je ugotavljala le, ali je vseh osem ponudnikov predložilo vse tri mape in tri kuverte, ugotovila, da pri ponudbi pod šifro 21858 ni predloženih treh kuvert. Ker je ponudnik pod šifro 21858 predložil svojo ponudbo v fasciklu, ki je bil zapečaten in je obstajala verjetnost, da so tri kuverte predložene v zapečatenem fasciklu, se je strokovna komisija odločila, da ponudbo šteje kot pravilno in v zapisnik zapisala, da v ponudbi manjkajo tri kuverte. Zapisnik je bil skupaj z dopisom št. 361-7094/01-OF, z dne 17.12.2003, posredovan vsem ponudnikom.

Naročnikova strokovna komisija za izvedbo javnega naročila z natečajem je dne 06.01.2004 sprejela poročilo, št. JR-5/03-MD, v katerem je ugotovila, da je naročnik prejel osem pravočasnih in pravilno označenih ponudb, da pa nobena ponudba ni primerna oziroma pravilna.

Naročnik je dne 07.01.2004 na podlagi 21. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) in 3. točke 97. člena ZJN-1 v povezavi s 1. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1 sprejel sklep o oddaji naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD).

Naročnik je dne 07.01.2004 izdal obvestilo o zaključku postopka za oddajo javnega naročila "javni razpis z natečajem za pridobitev natečajne rešitve idejnih zasnov za arhitekturo, krajinsko arhitekturo, konstrukcijskih del, strojne in električne inštalacije z opremo ter telekomunikacije in izbora izvajalca za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za izgradnjo stanovanjsko poslovnih objektov A3, B1, V1 v funkcionalni enoti F3 v območjihurejanja MS 1/2 -1 in MR 1/1 Zelena jama, Ljubljana" in pričetku postopka za oddajo predmetnega javnega naročila s pogajanji, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD), iz katerega je razvidno, da naročnik ni izbral najugodnejšega ponudnika ter da bo nadaljeval postopek po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Dne 16.01.2004 je pri naročniku ponudnik Api d.o.o., Zemljemerska 10, Ljubljana vložil zahtevek za revizijo, v katerem med drugim navaja, da bi naročnik v skladu z določili iz razpisne dokumentacije in ZJN-1 moral ponudbo pod šifro 21858 izločiti kot nepravilno opremljeno, ker ni vsebovala treh kuvert. Naročnik je s sklepom, št. 361-7094/01, z dne 28.01.2004, zahtevku za revizijo ugodil.

Naročnik je z dopisom št. 361-7094/01, z dne 03.02.2004, vlagateljema, ki sta oddala ponudbo pod šifro 21858, posredoval sklep, s katerim je zahtevku za revizijo ponudnika Api d.o.o., Ljubljana ugodil, št. 361-7094/01, z dne 28.01.2004.

Vlagatelja sta dne 09.02.2004 vložila "predlog za izdajo popravnega sklepa podredno pritožba" zoper sklep naročnika, št. 361-7094/01, z dne 28.01.2004, ter predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Vlagatelja navajata, da je sklep izdan v nasprotju z določili ZRPJN (16. člen ZRPJN), saj je naročnik zahtevku za revizijo ugodil, ni pa delno ali v celoti razveljavil postopka oddaje javnega naročila. Tako je zgoraj navedeni sklep naročnika pomanjkljiv in v nasprotju z določili ZRPJN. Glede na to, da gre lahko tudi za pomoto, vlagatelja predlagata, da naročnik pomoto odpravi. Vlagatelja prerekata tudi navedbe ponudnika Api d.o.o., Ljubljana iz njegovega zahtevka za revizijo, ker naj bi se le-ta skliceval na nerelevantne pravilnike in okoliščine v zvezi z natečajem. Glavni argument za izločitev ponudbe pod šifro 21858 naj bi bila navodila pravilnika o natečajih Inženirske zbornice Slovenije, ki po vlagateljevih navedbah sploh ne obstaja, medtem ko je pravilnik Zveze društev arhitektov Slovenije zgolj pripomoček, ki nima pravne veljave, saj ni bil del pravne podlage razpisnih pogojev. V kolikor bi bil navedeni pravilnik upoštevam, bi moral biti le-ta naveden med viri javnega razpisa. Vlagatelja na tem mestu kritizirata tudi določilo razpisne dokumentacije o pravilni označenosti s tremi kuvertami, ki v primerih anonimnih natečajev predstavljajo edino identifikacijo natečajnega elaborata, v primerih, ko pa gre za javno naročilo, pa je to določilo popolnoma odveč, saj so naročniku že posredovani vsi podatki o ponudniku. Vlagatelja ugotavljata, da je natečajna komisija s tem, ko je sklepala, da so lahko kuverte v prvi mapi, hkrati priznala, da je bil razpis nejasen. V primeru nejasnosti pa je določila razpisne dokumentacije potrebno razlagati v korist ponudnikov. Vlagatelja tudi navajata, da je vprašljiv pravni interes ponudnika Api d.o.o., Ljubljana za vložitev zahtevka za revizijo, saj je oddal ponudbo, ki ni ustrezala razpisnim pogojem. Vlagatelja tudi navajata, da je naročnik z odpiranjem ponudbe kršil tudi Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/1995 in 30/2001, v nadaljevanju: ZASP), saj bi, v kolikor bi veljalo šteti ponudbo vlagatelja kot nepravilno označeno, le-to moral izločiti pred odpiranjem in jo neodprto vrniti ponudniku, ne pa jo pregledati in s tem poseči v avtorsko pravico. Naročnik je v izpodbijanem sklepu tudi ugotovil, da nobena od ponudb ne izpolnjuje razpisnih pogojev, iz sklepa pa ni razvidno, kakšna je usoda postopka oddaje javnega naročila, dejstvo pa je, da tako nobeden od ponudnikov ni upravičen do nagrade ali odškodnine, kar je v nasprotju z določbami ZASP. Naročnik bi moral k postopku s pogajanji brez predhodne objave povabiti vse ponudnike iz predhodnega razpisa, ki izpolnjujejo pogoje in sposobnost, tudi vlagatelja. Drugačno ravnanje bi bilo nesprejemljivo, saj je bila ponudba vlagateljev obravnavana kot popolna ter zato tudi odprta, formalno pa je ustrezala vsem razpisnim pogojem ne glede na to, da ni bilo predloženih treh kuvert. Vlagatelja priglašata odvetniške stroške v višini 2000 točk za pripravo predloga/pritožbe skupaj s pripadajočim 20% DDV.

Naročnik je oba vlagatelja (in ne njunega pooblaščenca) z dopisom, št. 361-7094/01-SR, z dne 16.02.2004, na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN pozval, da v roku treh dni po prejemu zahteve dopolnita zahtevek za revizijo s potrdilom o vplačani taksi iz 22. člena ZRPJN. Dne 26.02.2004 je naročnik izdal sklep, št. 361-709/01, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, ker vlagatelja nista dostavila potrdila o plačilu takse.

Pooblaščenec vlagateljev je z dopisom, z dne 27.02.2004, naročnika opozoril, da imata vlagatelja pooblaščenca ter da je naročnik dolžan o postopku obveščati pooblaščenca in ne neposredno vlagateljev ter mu tudi vročati vsa pisanja.

Ker je naročnik vročil poziv k dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagateljema in ne njunemu pooblaščencu, je naročnik pooblaščenca vlagateljev z dopisom, št. 361-7094/01-SR, z dne 03.03.2004, na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN ponovno pozval, da v roku treh dni po prejemu zahteve dopolni zahtevek za revizijo s potrdilom o vplačani taksi iz 22. člena ZRPJN. Pooblaščenec vlagateljev je poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo prejel dne 04.03.2004.

Vlagatelja sta dne 04.03.2004 naročniku poslala pritožbo, v kateri navajata, da je naročnik s tem, ko je vlagateljema posredoval poziv k dopolnitvi zahtevka za revizijo in ne njunemu pooblaščencu, kršil njuno pravico do učinkovitega pravnega sredstva, saj sta si prav zaradi pomanjkljivega pravnega znanja vlagatelja zagotovila pooblaščenca, ki bi mu moral naročnik vročati vsa pisanja. Vlagatelja tudi navajajata, da naročnik vlogo vlagateljev obravnava kot zahtevek za revizijo, čeprav gre zgolj za zahtevek za izdajo popravnega sklepa oziroma pritožbo. Po mnenju vlagateljev ne moremo govoriti o zahtevku za revizijo, saj je revizijski postopek že tekel na podlagi zahtevka ponudnika Api d.o.o., Ljubljana..
Glede na to, da naročnikova zahteva za dopolnitev zahtevka za revizijo, niti sklep, št. 361-7094/01, z dne 26.02.2004, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, nista bila vročena pooblaščencu, je potrebno sklep št. 361-7094/01, z dne 26.02.2004, razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje. Vlagatelja navajata, da je šele iz sklepa naročnika, št. 361-7094/01, z dne 26.02.2004, razvidno, zakaj sta bila vlagatelja izločena ter da bo naročnik nadaljeval postopek po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Pri tem vlagatelja opozarjata, da nobeden od ostalih ponudnikov ni izpolnjeval vseh pogojev v skladu z razpisom. Vlagatelja menita, da je bila njuna vloga popolna ter da nepredložitev zahtevanih kuvert ne predstavlja takšno pomanjkljivost, zaradi katere je potrebno ponudbo izločiti. Sklicevanje na posebne pravilnike, ki so pravno sporni, je za vlagatelja nesprejemljivo. Po oceni vlagateljev je zahteva po predložitvi treh kuvert nezakonit pogoj, saj je določena v Pravilniku o izvajanju natečajev na področju arhitekture, ki po mnenju Ministrstva za okolje, prostor in energijo (dopis z dne 25.02.2004, št. 351-00-64/2003/TMJ) ni skladen z določili ZJN-1.
Glede na navedene pomanjkljivosti vlagatelja predlagata, da se postopek razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Vlagatelja priglašata odvetniške stroške v višini 2500 točk za pripravo predloga za izdajo popravnega sklepa, 2500 točk za pripravo pritožbe skupaj s pripadajočim 20% DDV ter povračilo stroškov takse.


Vlagatelja sta z dopisom, z dne 08.03.2004, naročniku tudi posredovala dopolnitev zahtevka za revizijo - potrdilo o plačilu takse iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN, ki ga je naročnik prejel 09.03.2004.

Naročnik je dne 10.03.2004 izdal sklep, št. 361-7094/01, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da je na podlagi zahtevka za revizijo izdal sklep, št. 361-7094/01, z dne 28.01.2004, s katerim je zahtevku za revizijo ponudnika Api d.o.o., Ljubljana ugodil in v obrazložitvi jasno navedel, da je naročnik odpravil napako strokovne komisije s tem, da je ponudbo vlagateljev izločil iz nadaljnjega postopka. Odprava napake strokovne komisije, ki jo je naročnik saniral z zgoraj citiranim sklepom, nikakor ne more voditi v razveljavitev celotnega ali dela postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik tudi ugotavlja, da z njegovim ravnanjem niso bile kršene določbe ZASP. S tem, ko sta vlagatelja oddala svojo ponudbo, sta se namreč strinjala, da se njuna ponudba/natečajna rešitev pregleda in oceni, sodelovanje na razpisu pa je prostovoljno in poteka pod pogoji, ki so že v naprej znani. Za uspešno sodelovanje na razpisu ni bilo dovolj, da ponudnik odda pravilno natečajno rešitev, temveč izpolni tudi ostale zahteve iz razpisne dokumentacije. Ker vlagatelja nista zadostila formalnim pogojem, ki določajo način sodelovanja na natečaju (nista predložila treh kuvert) ju je naročnik iz nadaljnjega postopka izločil. Naročnik je s tem, ko je ponudbo vlagateljev odprl z namenom, da bi ugotovil ali ponudba vsebuje tudi manjkajoče kuverte, ravnal v korist vlagateljev. S tem svojim ravnanjem pa naročnik nikakor ni posegel v avtorske pravice vlagateljev, saj se vlagatelja nista izkazala kot avtorja natečajne rešitve, temveč le kot ponudnika ponudbe pod šifro 21858.
Naročnik je v celoti razveljavil sklep, št. 361-7094/01, z dne 26.02.2004, s katerim je predhodno zavrgel zahtevek za revizijo vlagateljev, zato se ni spuščal v vsebino vlagateljeve pritožbe, z dne 04.03.2004, zoper omenjeni sklep. Naročnik je namreč naknadno odpravil procesno napako, zaradi katere sta vlagatelja vložila pritožbo dne 04.03.2004.

Vlagatelja sta v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 15.03.2004, obvestila naročnika, da vztrajata pri zahtevku za revizijo ter da bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 17.03.2004 z dopisom 361-7094/01 (JR-5/03-MD) odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Hkrati naročnik tudi predlaga, da Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN izda sklep, s katerim bodo naročniku omogočene nadaljnje aktivnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali sta vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Vlagatelja imata kot ponudnika, ki sta oddala ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi jima bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta tako aktivno legitimirana kot stranki v postopku in upravičena do vložitve revizijskega zahtevka.


Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja javna naročila, in ZRPJN, ne določata drugače. Vsem ponudnikom, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, je torej pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo, s katerim je mogoče uveljavljati pravno varstvo zoper vsako domnevno nezakonito oz. nepravilno ravnanje naročnika.

Na začetku velja tako ugotoviti, da gre dokument vlagateljev, z dne 09.02.2004, naslovljen kot "predlog za izdajo popravnega sklepa podredno pritožba", ki se nanaša na očitke o nepravilni izločitvi ponudb vlagateljev in neupravičeni zahtevi naročnika po predložitvi treh kuvert, po vsebini in obliki šteti kot zahtevek za revizijo. Vlagateljev dokument "predlog za izdajo popravnega sklepa podredno pritožba", z dne 09.02.2004, je upoštevajoč dejstvo, da mora biti vsem ponudnikom, v vseh fazah postopka zagotovljeno pravno varstvo zoper vsa ravnanja naročnika, šteti kot nov zahtevek za revizijo. Velja tudi ugotoviti, da je naročnik ravnal v skladu z zakonom, ko je dokument "predlog za izdajo popravnega sklepa podredno pritožba", z dne 09.02.2004, štel za zahtevek za revizijo in o njem tudi vsebinsko odločal.

Hkrati Državna revizijska komisija navaja, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsak od ponudnikov, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Kljub temu je potrebno s procesnega vidika šteti, da se lahko revizijski postopek v primeru, ko zahtevek za revizijo vloži eden od ponudnikov, postopek nadaljuje samo na podlagi obvestila o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN (oz. pritožbe iz četrtega odstavka 12. člena, drugega odstavka 13. člena ali prvega odstavka 17. člena ZRPJN), ki ga (jo) mora vložiti isti ponudnik, ki je tudi vložil zahtevek za revizijo. Ponudniku namreč ni mogoče priznati pravnega interesa za nadaljevanje postopka ali vložitev predloga za izdajo popravnega sklepa oziroma podredno pritožbe v revizijskem postopku, ki je bil začet na podlagi zahtevka za revizijo drugega ponudnika, saj ima vsak ponudnik v skladu z določili ZRPJN možnost in pravico zahtevati pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo in v le-tem ugovarjati zoper vsako ravnanje naročnika, ki se mu zdi nezakonito.
V skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03; v nadaljevanju: ZPP) določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (tretji odstavek 343. člena ZPP).
Ker je vlagateljema kot ponudnikoma v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije javnega naročila, ki se začne z vložitvijo (lastnega) zahtevka za revizijo, jima ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe v revizijskem postopku, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil drug ponudnik. Predlog vlagateljev za izdajo popravnega sklepa podredno pritožbe je zato potrebno, kot je bilo že zgoraj navedeno in obrazloženo, šteti za zahtevek za revizijo.

Med naročnikom in vlagateljema ni spora o tem, da vlagatelja v svoji ponudbi nista predložila treh kuvert, zato je bilo v postopku revizije oddaje javnega naročila pri Državni revizijski komisiji potrebno presoditi ali je naročnik ravnal pravilno, ko je na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Api d.o.o., Ljubljana ponudbo vlagateljev naknadno izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Da je naročnik iz nadaljnjega postopka izločil ponudbo vlagateljev, pod šifro 21858, je razvidno iz sklepa, št. 361-7094/01, z dne 28.01.2004, s katerim je naročnik ugodil zahtevku za revizijo ponudnika Api d.o.o., Ljubljana in iz zaključnega poročila žirije za ocenjevanje natečajnih rešitev, št. MD-361-7094/01, z dne 05.02.2004.

Naročnik je v razpisni dokumentacija v točki 11. z naslovom "Oprema in označevanje ponudbe" med drugim določil:
"Zunanje mape in kuverte morajo biti obvezno označene samo s številčno šifro, sestavljeno iz petih arabskih številk in se jo vpiše na vse grafične priloge ter na vse naslovnice map in kuvert.

Vsi sestavni deli natečajnega dela morajo biti označeni z isto šifro. Natečajnem delu je potrebno priložiti popis vseh sestavnih delov.

Ponudba mara biti dostavljena v čvrstem zapečatenem omotu ter opremljena s:
â"˘ 3 (tremi) mapami: vsaka mapa mora biti opremljena s šifro, zapečatena in z oznako ne odpiraj JAVNI RAZPIS Z NATEČEJEM "ZELENA JAMA"
â"˘ 3 (tremi) kuvertami: vsaka kuverta mora biti opremljena s šifro, zapečatena in z oznako ne odpiraj JAVNI RAZPIS Z NATEČEJEM "ZELENA JAMA".".

V zadnjem odstavku 11. točke razpisne dokumentacije je naročnik pod podnaslovom "Urejenost ponudbe" zapisal: "Vsebina ponudbe mora biti oddana v posameznih mapah od 1 do 3 in urejena po vrstnem redu, kot si sledijo priloge.".

V razpisni dokumentaciji je v 12. točki z naslovom "Predložitev ponudbe" naročnik zapisal: "Vse nepravočasno predložene in/ali nepravilno označene ponudbe bo naročnik zavrnil in jih neodprte vrnil ponudnikom.".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 13. z naslovom "Dospelost, ocenjevanje in odpiranje ponudb ter izbira ponudnika" pod podnaslovom "Ocenjevanje natečajnih rešitev" zapisal: "Po dospelosti ponudb bo žirija pregledala in ocenila natečajne rešitve iz MAPE 3 po določenih merilih za ocenjevanje ter določila vrstni red natečajnih rešitev. Žirija bo ocenjevala natečajne rešitve tistih ponudnikov, katerih ponudbe bodo pravilno označene in pravočasno oddane. Ko bo žirija opravila svoje delo, bo podala zaključno poročilo z vrstnim redom natečajnih rešitev. V zaključnem poročilu bo žirija podala tudi anonimni predlog podelitve nagrad, odkupov in odškodnin.".

V isti točki razpisne dokumentacije je naročnik pod podnaslovom "Javno odpiranje ponudb" zapisal: "Na javnem odpiranju ponudb bo strokovna komisija odprla še ostale neodprte mape (mapa 1 in mapa 2) in kuverto 1 (avtorji) tistih ponudnikov, katerih natečajne rešitve bo ocenila žirija. Ostala ponudbena dokumentacija tistih ponudnikov, katerih natečajne rešitve bo žirija izločila zaradi neupoštevanja določil projektne naloge, strokovna komisija na javnem odpiranju ponudb ne bo odprla, ampak jih bo neodprte vrnila na naslov za vrnitev (kuverta 3).".

Iz določil razpisne dokumentacije velja zaključiti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil zgolj, da bo zavrnil in neodprte vrnil ponudnikom ponudbe, ki bodo nepravočasne ali/in nepravilno označene ter da strokovna komisija na javnem odpiranju ponudbe tistih ponudnikov, katerih natečajne rešitve bo žirija izločila zaradi neupoštevanja določil projektne naloge, ne bo odprla, ampak jih bo neodprte vrnila na naslov za vrnitev (kuverta 3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo na obeh omotih, v katerih je bila naročniku posredovana ponudba vlagateljev zapisana šifra (šifra 21858) in označba "Natečaj Zelena jama", ter naslov naročnika in pošiljatelja. Ponudba vlagateljev je bila torej pravilno označena, saj je vsebovala šifro, tako kot je bilo zahtevano/določeno v razpisni dokumentaciji (11. točka "Oprema in označevanje ponudbe"). Glede na dejstvo, da je bila ponudba vlagatelja označena v skladu z 11. točko "Oprema in označevanje ponudbe" iz razpisne dokumentacije, saj je vsebovala šifro, je naročnik ravnal pravilno, ko v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb (ob prvotnem/prvem pregledu), ponudbe vlagateljev ni zavrnil in je zaprte vrnil vlagateljema. Ravnanje žirije za ocenjevanje natečajnih rešitev, ki je ocenila tudi natečajno rešitev vlagateljev, je bilo skladno tudi z zgoraj navedeno 13. točko "Dospelost, ocenjevanje in odpiranje ponudb ter izbira ponudnika" razpisne dokumentacije. Strokovna komisija naročnika je skladno z razpisno dokumentacijo na javnem odpiranju ponudb odprla tudi ostali dve mapi vlagateljev, saj je žirija že (pozitivno) ocenila natečajno rešitev vlagateljev. Iz navedenega torej sledi, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili iz razpisne dokumentacije (ki jih je sam določil), ko je na podlagi zahtevka za revizijo s strani ponudnika Api d.o.o., Ljubljana ponudbo vlagateljev izločil iz nadaljnjega postopka ter kot razlog navedel, da je bila ponudba vlagateljev nepravilno označena.

Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba vlagateljev ni bila pravilno opremljena v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije o opremljenosti ponudb 11. točke "Oprema in označevanje ponudbe", saj je ponudba vlagateljev vsebovala le tri mape, ni pa vsebovala tudi treh kuvert. Glede na to, da ponudba vlagateljev ni vsebovala tudi z razpisno dokumentacijo zahtevanih treh kuvert, je ponudbo vlagateljev treba šteti za nepravilno opremljeno in tako tudi za nepravilno. Pri tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni določil, da bo nepravilno opremljeno ponudbo zaprto vrnil ponudniku oziroma le-to izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je v obvestilu o zaključku postopka za oddajo predmetnega javnega naročila in pričetku postopka za oddajo predmetnega javnega naročila s pogajanji, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD), z dne 07.01.2004, navedel, da ni izbral najugodnejšega ponudnika iz razlogov, navedenih v povzetku poročila o oddaji javnega naročila. Hkrati je naročnik tudi navedel, da bo izvedel postopek s pogajanji in v postopek s pogajanji povabil vse ponudnike ter ponudnike pozval, da dopolnijo/popravijo svojo ponudbo tako, da bo ustrezala razpisnim pogojem. Med dokumenti, s katerimi morajo/lahko ponudniki dopolnijo svoje ponudbe, je navedeno tudi: "priložite kuverte (avtorji, pristanek, naslov za vrnitev)".
V povzetku poročila o oddaji javnega naročila, št. JR-5/03-MD, z dne 06.01.2004, je zapisano, da je razpisne pogoje glede opremljenosti izpolnilo vseh osem ponudnikov, ki so oddali ponudbo. Pri tem je komisija tudi ugotovila, da pri ponudbi pod šifro 21858 manjkajo tri kuverte. Komisija se je odločila, da kot pravilne (pravilno označene) in pravočasne šteje ponudbe vseh osmih ponudnikov. Naročnik je tudi zapisal, da je glede na to, da so bile vse natečajne rešitve v skladu z razpisno dokumentacijo opremljene s šifro, strokovna komisija na odpiranju ponudb odprla še ostalo neodprto vsebino ponudb (mapo 1 in 2 ter tri kuverte). V nadaljevanju povzetka poročila komisije je zapisano, da je strokovna komisija opravila pregled predloženih ponudb in ugotavljala, ali je le-ta skladna z zahtevami naročnika, navedenimi v razpisni dokumentaciji. Po pregledu ponudb je strokovna komisija ugotovila, da nobena ponudba ni primerna.
Iz sklepa o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD), z dne 07.01.2004, izhaja, da je naročnik na javni razpis za predmetno javno naročilo prejel samo neprimerne ponudbe, zato bo v nadaljevanju izpeljal postopek s pogajanji brez predhodne objave ob nespremenjeni razpisni dokumentaciji. Naročnik je tudi navedel, da bo v postopek s pogajanji vključil vseh osem ponudnikov, ki so oddali ponudbe in katerih elaborati so bili pozitivno ocenjeni.

Na tem mestu velja najprej ugotoviti, da je "neprimerna ponudba" ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju in ocenjevanju ugotovi, da ne ustreza v celoti tehničnim specifikacijam (upoštevajoč definicijo primerne ponudbe iz 19. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Glede na pomanjkljivosti ponudb, kot izhajajo iz povzetka poročila o oddaji javnega naročila, št. JR-5/03-MD, z dne 06.01.2004, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vse ponudbe ponudnikov nepravilne. Glede na dejstvo, da so vse ponudbe, ki jih je prejel naročnik, nepravilne, naročnik ne bi smel ponudbe vlagateljev obravnavati manj ugodno kot ponudbe ostalih ponudnikov. Eno temeljnih načel postopkov oddaje javnih naročil je načelo enakopravnost ponudnikov (7. člen ZJN-1), ki od naročnika zahteva, da zagotovi, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj. Naročnik mora vse ponudbe oz. ponudnike obravnavati enakopravno. Naročnik mora torej enako obravnavati vse ponudnike in v primeru, da bo naročnik nadaljeval postopek po postopku s pogajanji (če so za to izpolnjeni pogoji v skladu z ZJN-1), mora povabiti k pogajanjem tudi vlagatelja, ki sta prav tako kot ostali ponudniki oddala nepravilno ponudbo.

Naročnik je s tem, ko je v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb, kot izhaja iz zgoraj navedenih dokumentov (obvestila o zaključku postopka za oddajo javnega naročila in pričetku postopka za oddajo predmetnega javnega naročila s pogajanji, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD), z dne 07.01.2004, povzetka poročila o oddaji javnega naročila, št. JR-5/03-MD, z dne 06.01.2004, sklepa o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD), z dne 07.01.2004) ponudbo vlagateljev obravnaval enako, kot ostale nepravilne ponudbe, ravnal v skladu z razpisno dokumentacijo in tudi v skladu z načelom enakopravnosti ponudnikov. Naročnik pa je z odločitvijo o zahtevku za revizijo ponudnika Api d.o.o., Ljubljana, ponudbo vlagateljev neupravičeno izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila in s tem sicer njuno nepravilno ponudbo obravnaval manj ugodno oziroma neenakopravno v primerjavi z ostalimi, tudi nepravilnimi ponudbami. Državna revizijska komisija zato pritrjuje navedbi vlagateljev, da bi moral naročnik v postopek s pogajanji v skladu z 20. členom ZJN-1, k postopku s pogajanji povabiti vse ponudnike, katerih ponudbe so bile nepravilne in tako enakopravno obravnavati vse ponudnike.

Vlagatelja v svojem zahtevku za revizijo tudi navajata, da naročnik pri oddaji javnega naročila ne bi smel upoštevati pravilnika Zveze društev arhitektov Slovenije, saj le-ta ni naveden kot pravna podlaga za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. V tem delu Državna revizijska komisija pritrjuje zahtevku vlagateljev za revizijo in ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 2. PRAVNA PODLAGA ni navedel omenjenega pravilnika. V postopku oddaje javnega naročila lahko naročnik torej upošteva zgolj tiste določbe pravilnika Zveze društev arhitektov Slovenije, ki jih je povzel in jasno zapisal v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je ob presojanju utemeljenosti zahtevka za revizijo tako ugotovila, da je naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila kršil določila razpisne dokumentacije in načelo enakopravnosti med ponudniki (7. člen ZJN-1), zato je v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila.
Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN napotuje naročnika na pravilno izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora pri ponovni presoji pravilnosti vseh ponudb upoštevati določila razpisne dokumentacije in ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa ter na tej podlagi izdati novo obvestilo o oddaji javnega naročila.

Naročnik v dopisu, št. 361-7094/01 (JR-5/03-MD), z dne 17.03.2004, s katerim je odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji, tudi predlaga, da Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN izda sklep, s katerim bodo naročniku omogočene nadaljnje aktivnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila. Glede na to, da je Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo v skladu z načelom hitrosti meritorno odločila, ni izdala sklepa na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti urad, pristojen za javna naročila, vlado oziroma nadzorni organ naročnika. Opozoriti velja, da je nepredložitev poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v skladu s 5. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN prekršek.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija nalaga naročniku, da v roku treh mesecev po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, predvsem pa ji predloži dokumentacijo o zaključku postopka oz. o izvedbi postopka s pogajanji, če bo naročnik v skladu z določili ZJN-1 nadaljeval postopek oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


Vlagatelja sta zahtevala povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer takso v višini 100.000,00 SIT, in odvetniške stroške v višini 2500 točk za "pripravo predloga za izdajo popravnega sklepa podredno pritožbe" in 2500 točk za pripravo pritožbe skupaj s pripadajočim DDV. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagateljema povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer taksa v višini 100.000,00 SIT ter se jima prizna odvetniške stroške v višini 2000 točk za pripravo zahtevka za revizijo (predloga za izdajo popravnega sklepa podredno pritožbe). Državna revizijska komisija vlagateljema ni priznala stroškov v višini 2500 točk za pripravo pritožbe, saj je bila le-ta nepotrebna. Državna revizijska komisija je tako odločila, da mora naročnik v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN in Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03) vlagateljema povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo in sicer: 2000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo skupaj s pripadajočim 20% DDV in takso v višini 100.000,00 SIT. Naročnik mora tako povrniti vlagateljema stroške v višini 364.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
Odločitev Državne revizijske komisije je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN izvršilni naslov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 29.03.2004

Predsednik senata:

dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova 3, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Gregor Zupančič, Mala ulica 5, 1000 Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran